Fr. Š.
Lukasova kolesa
(Belokranjska.)
V neki vasi je živel kmet Lnkas. Imel je sicer precej reliko kmetijo, a obdeloval jo je slabo in gnojil še slabše. Lahko bi bil redil vsaj tri glave živine, če ne več, a vendar ni imel t hlevu nikdar vef kot par volov. In še la volifa sta kazala, da sta le slulio krmljena in večkrat laina kot sita.
Tndi hiša sama jc glasno klicala, da je potrebna beljenja iu tcineljite popraTe, a gospodar Lukas jc imel za \se glaha uSesa in slabe oii. Oknice so imele veL slepih šip iz papirja kakor prozornih iz stekla. Pa ludi sle-klene §ipe so javno izpoTedorale, da niso bile že nekaj lel nmite.
Tik hiše je čepel za silo zgrajen svinjak, ki pa še ni imel nikdar no-hcnega stanovalca.
Vse gospodarstvo je kazalo, da njegov gospodar i družino vred ni imel smisla za napredek. Posebno glasno so govorila o gospodarjeri zanikrnosti kolesa njegovega roza. Vedno so glasno cvilila in škripala, ker ni nikoli mazal osi. Kadar je šel z vozom v hrib, so cvilila žalostuo in počasi: »Le—tos ni—smo kla—li, le—tos ni—smo kla—li.« Kadar je pa hitcl voz navzdol, so cvilila pray hitro: »Še nc bomo sedem let, še ne bomo sedem let, še ne liomo sedem let.«