stim, so bife priprave na skorajšnje praznovanje 40-letnice društva. Slovensko Istro je kot domači kraj planinsko povzdignil; tudi njegov zadnji društveni izlet letošnjega februarja so bili griči okrog domače vasi in rojstne domačije: kot da bi slutil zlo usodo je sopla-nincem pripravil zadnje veselje, sebi pa zadnje zadoščenje. Ob tem je treba poudariti misel iz njegovega volilnega programa, da mu je skovanka »Obala« za tamkajšnjo družbeno skupost tuja in izmišljena in da se bo trudil za to, da bo to spet postala Slovenska Istra, ki se je ni treba sramovati.
In memoriam: Iztok Barle
Brez besed je stopil v odsekovo sabo in sčdel. Ni mu bilo do govoričenja, njegovo željo po gorati so izžarevale oči, zmožnosti pa je kazala atletska postava. Čudovita moč, ki so mu jo zavidali tako sovrstniki pripravniki kot tudi starejši alpinisti. Črni deževni oblaki se grozeče pomikajo iznad morja prek Trsta. Plezalci postajajo vznemirjeni, njihovi klici tovarišu v navezi so pogostejši, glasnejši. Tisti iz Babne se že spuščajo ob vrvi k tlom. Onim v levem in centralnem delu glavne stene, kjer jih ščitijo previsi, misli uhajajo k zgornjemu izstopnemu delu podora nad gredino, ki bo ob nevihti zanesfjivo moker. Debele kaplje začenjajo hladiti potna čela. Njim na desni v Medotu narava ni preskrbela strehe. Pred težavno počjo v predzadnjem raztežaju se odločijo za umik... Tako kot vsaka nas je tudi tista sreda združila vse člane odseka. Kraj je izbrala usoda in nebo je jokaio z nami.
AO Železničar, Ljubljana
Predstavitev pesmarice
Konec junija je pod pokroviteljstvom PD Delo iz Ljubljane meddruštveni odbor planinskih društev Ljubljana v veliki dvorani Doma tiska v Ljubljani predstavil planinsko pesmarico »Le pojd'mo v gore«, ki jo je za natis pripravil dr. France Malešič s sodelavci. Čeprav je biio lepo popoldne sredi tedna, se je zbrala malone polna dvorana ljubiteljev gorž, ki je hotela slišati, kako zvenijo nekatere od pesmi, ki so zbrane v tej doslej najpopolnejši in najobsežnejši slovenski planinski pesmarici. Nekatere od pesmi iz pesmarice je zapel basist Rok Lap, ki ga je na citrah sprem-
ljal Tomaž Plahutnik, medtem ko je skozi spored vodil Janez Majcinovič, ki je za konec tudi sam zapel eno od pesmi. Kulturni spored je popestril dramski in filmski igralec Polde Bibič, ki je požel zvrhano mero ploskanja za svojo Interpretacijo Tre-bušnikove hoje na Triglav, kot jo je popisal Janko Mlakar. — Sicer pa je bila predstavitev pesmarice v Domu tiska v Ljubljani repriza predstavitve v Mengeški koči nekaj dni prej.	M
Jubilej PD Hrastnik
Letos mineva 40 let, odkar so hrastniški planinci predali namenu novo zgrajeno planinsko kočo na Kalu in se hkrati vpisali v register pri P2S kot novo ustanovljeno društvo — PD Hrastnik. Zamisel o graditvi koče na Kalu in oživitvi planinstva na območju Hrastnika se je porodila med planinci, ki so bili pred vojno vključeni v PD Trbovlje. Ko so obnovili planinsko kočo na Mrzlici, ki je bila med vojno požgana, so privrženci planinstva v Hrastniku začeli premišljevati o izgradnji lastne planinske koče. V začetku leta 1948 so izmed 30 privržencev planinstva na območju občine Hrastnik izvolili desetčlanski upravni odbor, ki naj bi pridobil čimveč ljudi v planinske vrste, pripravil vse potrebno za ustanovitev lastnega PD in določil odbor za gradnjo planinske koče na Kalu. Odbor je dobil od takratnega okrajnega ljudskega odbora Trbovlje brezplačno leseno barako na ra-deškem območju. Na praznik OF, 27. aprila 1948, so to barako razstavifi ter jo pripeljati do vznožja Kala, od tam pa prenesli na kalsko planino. Težje dele so po kolovozni poti pripeljali s konjsko vprego do mesta, kjer naj bi koča stala. Ob koncu junija 1948 so pred še nezgra-jeno kočo sklicati občni zbor in ustanovili PD Hrastnik. Mesec dni pozneje pa je bila otvoritev koče. Ta dogodek je proslavljalo na stotine privržencev planinstva, ki so bili takrat vključeni v lastno PD, in veliko rudarjev, ki so z udarniškim delom pomagali prt izgradnji prve koče. Ker pa je v koči gorela le petrolejka, so izvedli akcijo za napeljavo elektrike. Va-ščani Ceč so darovali les, planinci so z udarniškim delom Izkopali jame za drogove in leta 1949 je v domu zagorela luč. Leta 1950 je bil dokončan vodni zbiralnik, zgrajeno črpališče in z vključitvijo električne črpalke je pred kočo pritekla pitna voda.
Na proslavi ob 40. jubileju PD Hrastnik je na Kalu govoril tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Marjan Oblak, ki je med drugim omenil ekološki vidik planinskega udejstvovanja, »Zasavska dolina«, je dejal, »je že dovolj onesnažena, ogro-