Manborska porota. SMrtna *bf*dba. Dne 18. jumija je iisreklo porotno sodišče »to|o prvo (Mnrtno obsodbo t tem »asedanju. — Strašno ka»e» je za•luiil Iv*n Pečovnik brezposebii, 36 lef stari klapec od Sv. Pavla pri Preboldu. Obsojen je bil r*di •trainega zlo6in«, katerega je invršil pri posestnijtu Ivanu Gatovniku t Javorjm pri Crni na Koroškem. Po noči se je priplazil t tobo, kjer je spala Gatovnikova služkinja Lua Molar. Hotel je oropati svojega bivšega gospodarj*. Ker »e je •luikinja najbrže iz »panja zbudila ter spoznal* roparja, |o je zadavil t postelji, nato hitro nagrabil nek«j obleke ter pobegnil. Ubogo deklo je našla gospodinja na>ledn]e jutro mrtvo t postelji. Domači so riočin takoj prijavili in •um je padel na Pečovnika, ki se je potikal po okoliii brea poala ter «o mu bile razmere pri Gatovnilai dobro znane, •*j je služil tam nektj časa u hlapca. Toda dolifo oiao mogli dobiti »looinca, ker »e je previdno izogibal orožnikov in ljudi. Nazadnje pa so ga le prijeli v njegori rojstni rasi ter ga zaprli. Zločin je brei obotavljanja prl»aal. V ¦aporu pa ga je pricela gristi Test in na dan porotne razprave je popolnoma obupal. Zjutraj je strgal t tvoji celici rjuho, spletel iz nje ttt ter se sloišal obesitt Tovariši v •elici j>a so še pravočasno preprečili, da bi se »oail sam. Pred porotniM je ponovno svoj mločin pri*ni*l in minio poslnšal obsodbo, Jd #e je glasila: »smirt na reaaljiil« 2alostna rairada n«ših fantor so medsebo}ni pretepi, ki se vrše y pffanostl. Koliko t«kih slučajev pride potem pred poroto, koliko mladih življenj uniči večletna jeca in to samo rodi treautne nepremišljenosti. Tak »l»č«j je abravnavafla porota  t tem zasedanju. Pri neki plesni zabavi v Murskih casadih pri Bučecovcih je bil težko poškodovan Fnanc Stajnko. Sprl se je a Alojzom Vrbajnščak, mlinarskim pomočnikom iz Baževčoveev. Vrbajnščak ga je v temi pocakal pred gostilno in ko je Stajnko stop-iil skozi vrata, ga je udaril z vso močjo a vozno ročico po glavi. Pred porotniki ni ničesar jsimab, pač pa so priče izpovedale tako obtežilno, da fe Ml obsojen na 5 let težke jece. — Zavraten napad. l>ne 21. novembra 1925 je bil zvečer v Rogoznicd pri Ptujti napaden delavec Avgust Hojnik iz Podvincev. Tri/.je ttašemljeni moški, da jih nihče ne bi poznal, so ga vrgli, da kolesa, in eden, ga je udarM z gorjačo tako po glavi, da se je zgrudil nezavesten. Na tleh ležečega so polili po -obras« « bencinom ter prižgali. Hajiiik je zadobil zelo težke poškodbe ter je dolgo časa viselo njegovo življenje le na niti. Ozdravel je sicer, toda izgubil je oko in nikoli ne bo »posoben za težko delo. — Napada je bil osumljen njegov so-sed Martiin Ceh, ki je živel s Hojnikom v prepiru. Proii Cehu je pričal njegov tovariš pri napadu, Martin Petek. Ceh je trdovratno tajil krivdo, toda obsojen je bil kljub temu na 5 let težke ječe. — Mlad ropar. jDine 19. junija se je zagovarjal jJred porotniki mlad, komaj lSletni čevljarstoi vajenec Ivan Kampl, ki pa je neverjetno izprijen. Da si pomore do denarja, se je lotil ropanja.. Napadel je s čevljarskim nožem dne 26. januarja t. 1. nvečer v Rogoznici pri Ptuju posestnika Jakoba Toplaka, s katerim se je vozil iz Maribora. Zadal mu je 16 deloma zelo nevarnih ran, odnesel listniico z denarjem ter pobegail. Po opisu katerega je ranjeni Toplak dal orožnikom, bo Kampla kmalu izsJedili. Sicer je trdovratno tajil, toda fcrvavi madeži na obleki so ga izdali. Obsojen je bil na 10 let težke ječe. — Tatovi tobaka. * jlhie 23. februarja po noči je bilo vlomljeno v železniško »kladišče na postaji Vuhred—Marenberg. Vlomilci so odnesli zaboj tobaka, vreden 13 tisoč Din. Tobak so razdelili v gostilni Karola Škofa, kateremu se je to zdelo suraljivo ter jih je ovadil. Orožniki so nato oba storilca, Josipa Hauptmana iz Dobrenje in Franca Rojs iz Meljskega hriba, aretirali. Tatvine nista hotela priznati, izgovarjaje se, da sta tobak kupila od nekega Hrvata. Razprava je bila radd zaslišanja novih prič preložena na prihodnje zasedanje. — S tem je bilo končano poletno porotno zasedarnje, ki je trajalo 14 dni. Tako težkih sluoajev porota že dolgo ni obravnavala in tudi toliko število zločineev že dolgo ni stalo pred sodniki kakor pri tem zasedanju. In vendar, kljub ostrim kaznjim, klijub smrtniim obsodbam se dogajajo novi zlooini, težki in krvavi. Kedaj se bodo ljudije spametovali, kedaj se bo naselila v njihovih sroih bratska Ijubezen do bližnjega inesto mržnje, ki }ih sedaj žene v zločine?