L2S
KRANJSKI ZVON
ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
vIzdaja: mestni župni urad v Kranju. /Y (J i Izhaja zadnji fcdcn v mesecu.
L. 1929. Štev. 7.
Posamezna štev. 2 Din.
6. januar in drugo —!
Saj veste, kaj pomeni 6. januar v naši državi I ? Naš vladar jc ukazal „zapik", ali kakor smo rekli včasi stari »soldatje", da je ukazal „Feuer einstellen* za vsako strankarsko politiko, študentje pa bi bili v svojem indijanskem izražanju rekli, da je prišel ukaz, da se mora zakopati „bojna sekira ali tomahavka".
Ko sem prihajal v Kranj kot novi župnik, se nisem nobene reči tako bal, kot — politike! Duhovniki smo bili včasi res veliki reveži! Če si preganjal pijančevanje in poučevanje, so že nekateri mislili, da je to politika; če smo pridigovali proti brezverstvu, verski mlačnosti, proti krščanstvu sovražnemu svobodomiselstvu, če smo branili vero in cerkev pred napadi, je že kdo v tem gledal strankarstvo ln politiko; če je v kakem listu izšla komu neprijetna notica, že je bil temu kriv ali „fajmošter" ali kaplan. — Nekateri so politiko jemali tudi za pretvezo, da niso hodili ne k Pridigam in ne v cerkev. Ko smo duhovniki zbirali mladino, da jo vzgajamo po katoliških načelih, pa se je že tako rado tudi to delo presojalo in kritiziralo le skozi stran-!?ke očala. — Bilo je neredko res zelo mučno. — ln prišel je 6. januar, pa so se zakopale bojne sekire, prišel le za politiko .zapik". — In tega je kranjski župnik iskreno s£SC' ~~' ^ako Pr'Jetna Je ta politična pavza, ali strankarsko premirje, zakaj političnih dobrot smo imeli res že »Koro preveč !
.     Toda sedaj bi bilo škoda, če bi tega dragocenega Sa. ko so duhovi vsaj nekoliko pomirjeni in politični 02gani malo ohlajeni, ne porabili v ozdravljenje naših j|zmer. Treba je iskati, kar nas druži I Treba je diference to je razlike v nazorih mirno pojasniti in odstranilo se • ° roarsikako nesporazumljenje in gledali se bomo s prijateljskimi očmi in eden drugega dobrohotno presojali, poln ,?,urn,Jivo je, da še v mnogih tiči stari človek iz vžive      e doDe' Umevno je, da se mnogi težko in počasi Političn n°Ve razmere m da še vse presojajo iz nekdanjega razmere^ *tau'šca. Vendar pa je upanje, da bodo sedanje hovsko del   "ami mnoS° pripomogle, da se bo naše du-stališča in ° Presoial° vse bolj z verskega in katoliškega Mislim      omeienega strankarstva.
nekdanje menffitete taki S?^ le še Posam<;zni 0S.tanld int*»Wn+ nh      i ■ -~ nekdanjega mišljenja, če se izrazi
a Snf,n?'kl prihoda škofi v župnijo, da gre tu le h It.fc,?,°nV°*80 tlanes zelo redki, ki bi tako sodili. cLl^iifn J Pi /?■ Vidimo' kam >e Pfipeljajo strankarstvo celo takozvane inteligentne kroge da more kdo celo pri birmi in sprejemu škofa g|edati Vatrankarstvo!
iiirrH« vaM*   vPniJ11  -m° skušali organizirati katoliško Itf iuP]l™e>. kl !ma]° količkaj dobre volje, bi prosil, ctnk-at0llS akciJe in njenega de|a nikakor ne presojajo
nuaJjem       3 ° "e V      ' ki je vladal pred 6"ja~
nnn ? katol!ški akciJ» je prenesel že zadnji Kranjski zvon čarobno pojasnilo. Kakor ste videli h pravil in iz navodil
papeža in škofa, odklanja katoliška akcija vsako strankarsko politiko v svoji organizaciji in v svojem delu. Če bo zopet kdaj odkopana politična bojna sekira, naj skrbe za politično akcijo za to poklicane politične organizacije, katoliška akcija je pa strogo versko-cerkvena organizacija, ki ima namen utrjevati v resnici versko mišljenje in življenje med katoliki, buditi katoliško vest in zavest, gojiti katoliško dobrodelnost, katoliško kulturo, prekvasiti vse naše življenje po katoliških načelih, da ne bodo kristjani le po imenu, ampak tudi po življenju.
Tuintam so se že oglasili proti katoliški akciji razni nasprotni glasovi, ki kažejo, da so nekateri še vedno v predpotopnem mišljenju in da se ne morejo vživeti v nove razmere. Katoliška akcija se v našem narodu še porodila ni, že so se oglasili nasprotniki in jo skušajo naslikati kakor, da bi bila nekak političen zmaj —, ki ga je treba zatreti —.
Torej tudi v Kranju bomo poskušali organizirati katoliško akcijo, v našem mestu se bo 11. avgusta celo vršil njen prvi nastop za našo dekanijo. Bil bi to znak velike duševne omejenosti in nazadnjaštva, če bi kdo med nami v katoliški akciji gledal »politiko".
Katoliška akcija tudi v Kranju ne bo nikogar vprašala, kateri stranki je kdaj pripadal, ali v kateri se v bodoče morda namerava udejstvovati. Saj bo morda ta „zapik" v političnem življenju trajal daljšo dobo in je tudi še veliko vprašanje, v kakšni obliki se bo zopet ponovil ta teater. Za to bi bilo res ne samo proti izrecni zapovedi sv. očeta in našega škofa, ampak tudi naravnost nespametno, če bi v katoliško akcijo mešali nekdanjo politiko —I
Če torej jasno in odločno povdarjamo samo verske namene in ni najmanjšega dokaza ali sence za kako politiko v katoliški akciji, potem smem zaupati v naprednost našega mesta in naše župnije in vse naše javnosti naj bo te ali druge nekdanje pripadnosti, da bo sprejela z dobrohotnostjo vse naše delo za katoliško stvar. —
Čisto razumljivo je, da komaj par tednov stara zgodovina še vedno vpliva na mišljenje in sodbe, da se človek ne more kar čez noč preleviti in v popolnega nestran-karja, da še rad gleda skozi očala, ki jih je nosil morda dvajset, štirideset let. — Toda —, da navedem besede — znamenitega protestantovskega učenjaka Harnacka: „Treba je, da se obe strani skušate ena drugo bolje umevati, kajti v vsakem umevanju leži moment miru —" Zdi se mi, da je potreba, da odkrito pojasnimo vso katoliško akcijo in tudi pomisleke proti njej in potem je gotovo, da jo bodo pozdravili vsi katoliki, ki so res dobre volje in res napredni, pa naj so bili te ali one branže. — Slovenci se bomo pač morali navaditi, da ne bomo vsega sveta presojali po svojih malenkostnih razmerah. — Katoliška akcija je — katoliška — svetovna, vesoljna, ki obsega 320 miljonov katolikov, ki pripadajo vsem narodom celega sveta. — Za to bi bilo pač znak omejenosti, če bi jo kdo presojal iz našega nekdanjega strankarskega stališča.
S'.ran 2
KKANJSKI ZVON.
Zakon o imenih.
Letos in sicer dne 26. februarja je izšel v Službenih Novinah nov zakon o imenih, ki velja od 26. februarja dalje in prinaša precej izprememb, ki so velike važnosti. Na nekatere važnejše paragrafe tega zakona moramo opozoriti!
Priimek ali rodbinsko ime
prejme zakonski otrok po zakonskem očetu, nezakonski otrok po svoji materi. Najdenčku, katerega ime je neznano, določi priimek sresko poglavarstvo. Nezakonsko dete vdove ali sodno ločene žene nosi dekliški priimek matere.
Krstno ali rojstno ime
določiti ima dolžnost in pravico zakonski oče, nezakonska mati svojemu otroku; če je zakonski oče že umrl ali ni v stanu določiti imena, preide ta dolžnost in pravica na mater; najdenčku pa določi rojstno ime sresko poglavarstvo.
Izprememba priimkov,
priimek se izpremeni s pozakonitvijo, omožitvijo in posvojitvijo.
O pozakonitvi smo že zadnjič govorili. Pozakonjeni otrok dobi priimek svojega očeta.
Z omožitvijo dobi žena rodbinsko ime svojega moža. Žena dobi z omožitvijo pravico, pa tudi dolžnost, rabiti izključno le priimek svojega moža. Ta priimek ohrani žena tudi v slučaju, če se zakon loči.
S posvojitvijo — adoptiranjem — dobi posinovljenec pravico in dolžnost, nositi za svojim prejšnjim priimkom še priimek svojega posvojitelja. Vzemimo da posinovi Janez Potočnik otroka Petra, ki se po svojih starših piše Peter Frančič; od sedaj naprej bi se moral ta posinovljenec pisati in podpisovati: Frančič — Potočnik Peter.
Če bi pohčerila ali posinovila kaka vdova ali ločena žena kakega otroka, bi isti posinovljenec moral nositi poleg svojega prejšnjega priimka še dekliško ime svoje posvojiteljice.
Še sedaj veljavni avstrijski zakon pa določa glede po-sinovljenja in pohčeritve sledeče:
Zakonski, ki nimajo svojih zakonskih otrok, si morejo prisvojiti — posinoviti ali pohčeriti — adoptirati — kakega otroka. Zakonski, ki pa žele posvojiti kakega otroka, morajo biti vsaj že 50 let stari in posinovljenec mora biti vsaj 18 let mlajši od posvojiteljev. Če je otrok mladoleten, mora dati za posvojitev dovoljenje njegov oče, če tega ni, njegova mati, varuh in sodišče. Pa tudi za polnoletnega otroka mora dati tozadevno dovoljenje zakonski oče, če še živi. Adoptirani otroci imajo pred zakonom iste pravice, kakor zakonski otroci.
Vpis imen v matične knjige.
Glede vpisa imen v matične knjige določa novi zakon sledeče : Roditelji morajo najkasneje v 30 dneh po rojstvu vodji matičnih knjig, to je župniku, prijaviti porod s potrebnimi podatki ln mu tudi rojenca pokazati. Torej so dolžni starši vsaj 30 dni po rojstvu poslati otroka h krstu. Za točno izpolnitev tega predpisa so odgovorni poleg roditeljev tudi vsi, ki poklicno pomagajo pri porodu — to je babica, zdravnik ali bolničarka, če so bili pri porodu. Za prestopke te določbe je določena kazen do 1000 Din in ob neiztirljivosti pa do 20 dni zapora. Starše torej na to opozarjam, da je to kažnjivo dejanje, če ne prineso vsaj v 30 dneh otroka h krstu!
Kakšno ime naj nosi otrok, določijo v prvi vrsti starši. Vodja matičnih knjig sme odkloniti vpis takih imen v matično knjigo, ki žalijo verska čuvstva, ki nasprotujejo nravnosti ali ki so sicer žaljiva. Tako so v smislu zakona starši dolžni dajati svojim otrokom taka krstna imena, ki ne žalijo verskega čuvstva. Kakih poganskih imen naj torej starši nikar ne dajejo svojim otrokom, ker jih krstitelj po katoliški postavi mora, po državni pa more odkloniti.
Vpis priimkov v matično knjigo.
Vpis rodbinskega imena ali priimka se mora izvršiti tako, da se priimek točno ujema z matično vknjiženim rodbinskim imenom prednika, po katerem dobi priimek.
Glede vpisa priimka je dosedaj veljalo zakonito načelo, da se mora priimek pisati zgodovinsko pravilno, to je tako, kakor se je pisal priimek dosedaj. Ker je mnogo slovenskih imen bilo popačenih, so se Slovenki priimki pisali z nemškim ali italijanskim pravopisom. Po novem zakonu pa velja načelo, da se naj vpiše v krstno knjigo priimek tako, da bo pisava v skladu s slovenskim, oziroma srbskim ali hrvatskim pravopisom. Če se je torej do sedaj pisal kak slovenski priimek z nemškim pravopisom, mora matičar rodbinsko ime novorejenca vpisati v slovenskem pravopisu, čeprav se je dosedaj družina pravopisno drugače pisala. Torej ne več Ambroschitz, ampak Ambrožič; ne več Be-schegg, ampak Bežek; ne več Lassnig, ampak Laznik, ne Lukesch, ampak Lukež; ne Luschar, ampak Lužar; ne več Schitnig, ampak Žitnik; ne Wilfan, ampak Vilfan itd.
Če bi pa kdo želel, da se pravopis njegovega priimka ohrani, more pred matičarjem zahtevati pismeno ali pred dvema pričama, da se njegovemu otroku vpiše z zgodvin-sko pisavo le v tem slučaju, če dokaže, da se je njegova družina že najmanj 60 let tako pisala.
Poprava ali izprememba priimka.
Mnogim se je slovensko družinsko ime tekom stoletij popačilo in se ni vpisovalo po slovenskem pravopisu. Vsak more sedaj zahtevati, da se pravilnost njegovega priimka pravilno piše in popravi.
Nekaterim je njihov priimek zelo nepriličen, morda se glasi tako, da bi kazal na tujerodca ali mu je morda v sramoto. Tak si more pomagati na ta način, da izpremeni svoje rodbinsko ime.
Prošnje za popravo priimka v smislu slovenskega pravopisa, ali za spremembo priimka se vlagajo pri sreskem poglavarstvu, izpremembo pa dovoli veliki župan, ki nato tudi ukaže matičarju popravo priimka v matični knjigi.
Izprememba priimka nezakonskih otrok.
Marsikateri mož se poroči z dekletom, ki je imelo pred poroko nezakonskega otroka z drugim. Ta otrok nosi seveda dekliški priimek svoje matere. To je pa v družini pogosto zelo neprilično. Starši bi radi videli, da bi se tudi ta otrok tako pisal, kakor njuni zakonski otroci. Otroci iz-prašujejo, zakaj se eden drugače piše kot drugi; otroku bi radi, vsaj na zunaj prihranili to nepriliko, da se takoj vidi, da je nezakonski. Pozakoniti takega otroka starši seveda ne morejo, vendar pa mu more dati družinski oče, mož njegove matere, svoje ime po cesarski odredbi iz 1. 1914. To se more zgoditi, če sta oba — mati in otrok s tem zadovoljna. Ako je pa otrok še nedoleten, mora temu pritrditi njegov varuh in pa varstveno sodišče. To se najlažje takole uredi: Mož gre s svojo ženo in z njenim nezakonskim otrokom, ako pa ta Še ni polnoleten, z njegovim varuhom skupaj k varstvenemu sodišču, to je k tistemu okraj, sodišču, v katerega okoliš spada kraj rojstva otrokovega. Tam prosijo, da se sprejme izjava moža in dovolitev matere in otroka, oziroma varuha, na zapisnik, podpise na izjavi sodišče legalizira aH overovi in se potem ta izjava pošlje na velikega župana s prošnjo, da dovoli izpremembo priimka. Taka izjava se more napraviti tudi pred notarjem, ki podpise legalizira in se potem kar po pošti pošlje na velikega župana s prošnjo, da se dovoli izprememba priimka nezakonskega otroka. Tej prošnji je treba priložiti tudi krstni list otroka. Podrobna navodila daje v tem oziru župni urad, lahko pa se vsak obrne naravnost na sodišče ali notarja, ki bo vse potrebno napravil. Če bi se pa kdo želel o tem še bolj poučiti, naj prebere tozadevni pouk v koledarju Mohorjeve družbe iz leta 1916.
KRANJSKI ZVON.
Stran 3.
Duh. svetnik Fran Pokom.
Iz cerkvene zgodovine Kranja.
(Nadaljevanje.)
Izid obravnave same nam ni znan, nimamo podatkov; vendar bi pa sklepali iz mnogih takratnih razmer in okoliščin, da v obestransko zadovoljnost. Škof Janez Tavčar je umrl dne 24. avg. 1597. v Gradcu in njegovim naslednikom Je bil imenovan dne 18. okt. i. 1. stolni dekan in njegov generalni vikar Tomaž Chroen, ki je bil v Rimu potrjen šele dne 29. marca 1599. radi mnogih intrig njegovih nasprotnikov in posvečen v Gradcu dne 12. sept. i. T. V Kranju so se razmere tudi spremenile. Protireformacija je začela kazati dobre uspehe, zagrizenost heretikov je ponehavala in ko je novi škof, dne 11. febr. 1. 1601.1 prišel v Kranj in naslednjega dne v hiši Harerjevi meščanom pridigoval ter jim srca navžigal za katoliško stvar, so razen dveh vsi prisegli zvestobo Bogu in nadvojvodi. Dne 21. marca 1601. so se klicane pred komisijo v Kranj ojunačile tudi luteranske Kranjice in so vse prisegle zvestobo sv. katoliški veri.
Kar je pa v naši stvari najbolj pomembeno, je to, ko je komisija dne 20. marca 1601.,8 ki je prišla iz Škofje Loke zopet v Kranj in zahtevala od mestnega svetovalstva poročilo, kako je izvršilo komisijska povelja, da je ono vročilo Škofu zavezbo (reverz) z dne 9. marca 1601.8 glede nastavljanja in umeščavanja mestnega vikarja ali župnika. V tem omenja mestni svet, ki je bil zdaj po večini že katoliški, sprva to, kar se je godilo pred šestimi leti. Prednik Chroe-nov škof Janez Tavčar je odstavil in odslovil mestnega vikarja Frančiška Lathomusa, kakor smo omenili zgoraj, umestil pa Krištofa Treyberja. Mestni magistrat, ki je bil po veČini luteranski, je pa cerkev zaprl in se polastil cerkvenih ključev ter zahteval, da se mora novi vikar prezentirati v rnestni hiši (rotovžu). To je zbudilo pa mnogo nasprotstva in prerekanja ter sodnih obravnav, mestu na veliko škodo, kar mora odslej nehati in se opustiti. In ker se je škof očitno izjavil pred reformacijskima komisarjema Ludovikom Kamilom Schvvarda, nižje avstrijskim polkovnikom svetnikom ter Jožefom pl. Rabatta, deželnim vicedomom, na našo ponižno prošnjo v župnišču, nam katoličanom na ljubo, zase m za svoje naslednike, da bode skrbel, da pri kaki spremembi duhovnikov v Kranju dobe vselej sposobnega, všečnega dušnega pastirja, v nasprotnem slučaju se tudi oziral na njihove utemeljene pritožbe ter se tudi zaveže nasprotno.
(Dalje prihodnjič.)
Župnija Kranj.
Oznanila za julij.
torin 5L **rv* Pctek v mesecu — praznik sv. Cirila in Me-
a 2° 6. sv. maša z blagoslovom, secu -1 Vi11, nedclJa P© binkoštih, prva nedelja v me-sv maši '£vesno praznovanje sv. Cirila in Metoda. Pri prvi dan in nre!«P"° mesečno obhajilo za moške, ki imajo ta m nota c,, "I* večer pri vseh spovednicah prednost. Ob
■ura molit le tapVuS1? 8V' Ciri,U, * f ^ P°£h°fi\n shod za žen. £!f Jjjggjf Presv- Srca Jezusovega. Ob 6.30.
liah nnnP°nha?SS- shAžba" božja bo meseca julija ob nede-nhLPnP^iHa;r- ,Kakor se je videlo meseca junija, je ?P I nEii d S,ke-Službe božie Poleti zelo majhen. Ob 2. hJJl^l tTČ,K 8°t0V0 Prezgodaj popoldanska služba denlh Ra? -ga b°,T Z? Poskušnjo meseca julija ob nedeljah vpeljali popoldansko službo božjo ob 7. uri zvečer, bhod! cerkvenih družb bodo poi ure prej, istotako ure molitve posameznih stanov. J
1 tef* !, t w- S!- 18™stV20- in 121. - Gorenjec 11911.
2 Mitteilg. d. h. Vereines f. Krain 182 str 18 'Ljubljan.kap.arhivF.nl.
14. VIII. nedelja po binkoštih, služba božja po navadi, pop. ob 6. shod za dekliško Mar. družbo v Ljudskem domu. Ob 6.30. ura molitve za moške. Darovanje za gg. kaplane pri 6., 8. in 10. sv. maši.
16. Karmelska Mati Božja.
19. Sv. Vincenclj Pavelski, ob 6. sv. maša za Vin-cencijevo družbo.
21. IX. nedelja po binkoštih, služba božja po navadi, pop. ob 6.30. shod za III. red v roženvenski cerkvi.
22. Marija Magdalena, ob 6. soseskina sv. maša na Rupi.
25. Sv. Jakob ap.
26. Sv. lina, ob 5 30 je sv. maša v Smartinu za hu-jansko sosesko, ob 6. v Čirčičah za čirčiško sosesko, ob 8. sv. maša v roženvenski cerkvi.
28. X. nedelja po binkoštih, zjutraj skupno sv. obhajilo za dekliško Marijino družbo, ob 10. sv. maša na Rupi in v župni cerkvi. Ob 6.30. procesija za sv. leto, ki se zbere v župni cerkvi in odide nato v roženvensko cerkev, nato v Pungert in se vrne v župno cerkev, kjer so litanije.
Post za sveto leto naj bi bil v naši župniji v soboto 27. julija in v torek 30. julija. Glejte članek o svetem letu v 5. št. Kranjskega zvona. Dneve za post si določi vsak poljubno, vendar bi morda nekateri želeli, da se enakomerno uredi za vso župnijo, zato naj bi se morda držali teh postnih dni, kdor želi dobiti svetoletne odpustke.
Darovanje za gg. kaplane.
Sedaj imamo v Kranju nastavljena dva gg. kaplana v dušnem pastirstvu. Škofa sem prosil, da bi ostala v Kranju dva gg. kaplana predvsem radi spovedovanja. Zelo mučno je za nas, kakor tudi za vernike, če mora v postu in adventu in tudi druge dni Čakati polno ljudi pri spovedi in nekateri še" na vrsto ne pridejo. V Kranj prihaja k spovedi mnogo ljudi iz velike okolice. Teh tudi ne smemo odbijati, naj hodijo, da le pridejo! Želimo torej ljudem ustreči v vsakem oziru, da bi se dvignilo versko življenje. Prosil sem za dva gg. kaplana, ker sem zaupal v kranjske župljane, da bodo v gmotnem oziru pomagali vzdrževati jih. Sicer je neprijetno govoriti nam o lastnih gmotnih zadevah, a je tudi to potrebno, da je župnija poučena, kako je s to zadevo. Naši gospodje kaplani prejemajo mesečno državne plače Din 358 in par 45. Če bi kdo tega ne verjel, se more o tem prepričati na pošti, kjer dovolimo vpogled v našo plačilno polo. Župnik prejema od države po celih Din 29 — devetindvajset — na mesec! Seveda župnik si mora pomagati s kmetijo, a kaplani razen sv. maš nimajo nikakih drugih dohodkov. Ker še nekateri mislijo, da nam štolnina prinese velikanske dohodke, naj povem, da dobe gg. mesečno od Štolnine kakih Din 120. Včasi so imeli kranjski kaplani kar dobre dohodke, ker so prejemali od države dobro plačo in pa še od raznih rent. A rente je vzela vojska. Iz rent se je plačevala tudi hrana za gg. kaplane, po vojski pa morajo gg. plačevati tudi še za hrano. Ker nimajo nikake bere, je danes kranjska kaplanska plača ena najslabših v škofiji. Ker je pa gotovo kranjska župnija ena najbogatejših, bi bilo pač za njo nečastno, če bi ne zmogla skromno prehraniti dveh gg. kaplanov. Župnik je dolžen skrbeti za svoje gospode, da jim oskrbi vsaj stanu primerno plačo, zato se tem potom obračam na vso župnijo, da sedaj pokaže, da ima smisel tudi za svoja dušne pastirje. Radi tega je med oznanili v nedeljo dne 14. julija naznanjeno darovanje za gg. kaplane. To so vpeljali v Ljubljani, v Tržiču in po vseh večjih krajih, povsod so verniki pokazali svoje umevanje, da je oni. ki za nje dela, vreden plačila in so se v velikem številu udeležili takega darovanja. Prepričan sem, da tudi naša župnija ne bo ostajala za drugimi, zato kot župnik toplo priporočam to darovanje. Podrobnosti o tem ne morem priobčevati v listu, pač pa bom dal pojasnila vsem cerkvenim ključarjem pri skupni seji, ki se vrši v nedeljo 30. junija. To darovanje priporočam tudi onim okoličanom, ki prihajajo v Kranj k maši in sv. zakramentom.
Poročeni pari.
Kemperle Janez, čevljarski pomočnik, Kranj, Kokri-ško predmestje in Marija Kunstelj, delavka, Cirčiče 43, poročena 5. maja.
Celjar Janez, posestnik, Šenčur 52. in Ivana Veho-vec, posestnika hči, Voklo 29, poročena 12. maja.
Jarc Alojzij, tovarniški delavec, Okroglo 12. in Marija Pelko, posestnika hči, Cirčiče 19., poročena 15. maja.
Košnik Franc, sin zemljaka, Olševek 25. in Marija Drobun, kmeta hči, Cerkljanska Dobrova 11., poročena 20. maja.
Smole Franc, strojni ključavničar, Kranj 1. in Ka-pušin Ana, trgovka, Kranj 134., poročena na Brezjah 19. maja.
Koželj Andrej, posest, in čevljar in Ana Potočnik, tov. delavka, Premskovo 12., poročena 2. junija na Brezjah. Jamnik Vinko, monter, Ljubljana, in Marija Kernc,
uradnica, Kranj Rožna ulica 78., poročena 16. junija.
Mrliška kronika.
Alič Rozalija, hči usnarskega pomočnika umrla 1. aprila, stara 3 dni.
Rozman Anton, sin kovača, umrl in rojen 2. aprila.
Mohor Marijan, sin slaščičarja, Kranj, Savsko predmestje 25, umrl 3. aprila, rojen 20. marca 1929.
Verbič Marija, roj. Miš, zasebnica, vdova, Kranj 99, umrla 25. aprila, roj. 1850. '
Sifkovic Jožef, krojač, Huje 31, umrl 2. maja, rojen 17. novembra 1874.
Jalen Anton, posestnika sin, Huje št. 7, umrl v ljubljanski bolnici 2. maja, rojen 9. junija 1909.
Šporn Marija, roj. Wethauser, posestnica Kranj-Brezje, umrla 11. maja, roj. 3. januarja 1859.
Krč Anton, kolar in posestnik, Kranj, Kokriško predmestje 70, umrl 12. maja, roj. 9. januarja 1881.
Pečenko Karol, mizarski mojster, Kranj, Savsko predmestje 51, umrl 7. maja, roj. 5. januarja 1862.
Weinberger Frančiška, hiralka, Kranj, umrla 18. maja, roj. 8. sept. 1863.
Berčič Janez, sitar, Stražišče, umrl 12. jun., roj. 1882.
Razno.
Dan za katoliško akcijo se vrši v Kranju v nedeljo 11. avgusta. Podroben spored prinese prihodnja številka Kranjskega zvona.
Prvo sv. obhajilo za vse šole kranjske župnije je bilo v nedeljo 26. maja, udeležilo se ga je 123 otrok.
Počitnice. Vse starše opozarjamo, da naj tudi v počitnicah pošiljajo svoje otroke redno k sv. maši in mesečno k sv. zakramentom. Opozarjamo še posebno vse starše in vzgojitelje, naj pazijo na mladino, da ne bodo otroci brez nadzorstva sami letali okrog in zlasti, da se ne hodijo kopat sami brez zadostnega nadzorstva! Okoliški starši naj pa gledajo na to, da se jim otroci ne bodo pokvarjali in pohujševali na paši! Ob nedeljah pošiljajte otroke tudi h krščanskemu nauku!
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa. — Prispevki se še vedno sprejemajo.
Župnija Šmartin.
1. Oznanila za župno cerkev:
2. julija. Obiskovanje Marije Dev.  Ob 6. uri v
Crngrobu obljubljena sv. maša za sitarsko rokodelstvo.
5. julija. Sv. Ciril in Metod; prvi petek v mesecu, sv. maša z blagoslovom pri altarju Srca Jezusovega.
7. julija. VII. nedelja po binkoštih; prva v mesecu; praznovanje slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Duhovno opravilo obakrat z blagoslovom, popoldan ob 2. uri molitvena ura pred izpostavljenim sv. R. T.
12. julija. Sv. Mohor in Fortunat ter sv. Marjeta. Ob 4. uri sv. maša v Stražišču, po maši gre zaobljubjena procesija k sv. Joštu, kjer je ob 6. uri sv. maša z blagoslovom. To obljubo so naredili predniki, ko je v Stražišču razsajala huda kolera.
14. julija. VIII. in 21. julija IX. nedelja bo binkoštih, služba Božja po navadi. — 16. julija. Karmelska Mati B, 20. julija. Shod Marijine družbe. 25. julija. Sv. Jakob apostol.
26. julija. Sv. Ana.
2. Oznanilo za Sv. Jošt.
Vse nedelje Božja služba po navadi ob 6. uri — in popoldan ob 2. uri.
21. julija. — Tretja nedelja v mesecu shod bratovščine žalostne M. B. na sv. stopnjicah.
26. julija. Sv. Ana, romarski shod. Božja služba zjutraj ob 6. uri z blagoslovom in pridigo, ob 9. druga sv. maša.
3. Oznanilo za Breg.
Vse nedelje in praznike Božja služba zjutraj ob 6. uri in popoldan ob 2.
Kronika
Poročeni:
1. Dagarin Lovrenc, tovarniški delavec in Katarina Logonder, hišarica, oba iz zg°rnJ- Bitnja, poročena 2. junija.
2. Žepič Ivan, mizarski mojster v Kranju in Valentina Gorjanec, posestnika hči iz Gor. Save, poročena v Ljubljani 9. junija.
Umrli:
29. maja. Anton Derča, sin tkalskega mojstra, roj. 26. aprila 1929.
5. junija Anton Fabjan, prosjak iz Besnice, star okrog 73 let.
7. junija. Peter Jekovec, oženjen, posestnik v Zgor. Bitnju 52, rojen 31. maja 1883 na Sred. Beli.
13. junija. Janez Kalan, oženjen, gostilničar v Sred. Bitnju 59, rojen 3. julija 1876 v Spod. Bitnju.
18. junija. Ivana Bitenc, roj. Ajdovec, žena upokoj. žel. delavca iz Stražišča št. 65, rojena 8. nov. 1856 v Šenčurju pri Kranju.
23. junija. Matija Knapič, sin posestnika iz Stražišča št. 52, rojen 14. jan. 1928.
Dne 13. junija sta bila pokopana na tukajšnjem pokopališču v skupnem grobu
Janez Hafnar, mesar iz Stražišča št. 144, p. d. Frluk, rojen 1. avg. 1856 — in njegov sin
Anton Hafnar, mesarski pomočnik, rojen 19. jan. 1898. 11. junija sta se peljala na vozu iz semnja v Kamniku proti domu. Nekoliko pod kamniškem kolodvorom, kjer križa okrajna cesta železnico, sta zadela skupaj z vlakom, ki prihaja ob 3. uri pop. iz Ljubljane. Lokomotiva je voz razbila na drobne kosce; neki mesar iz Gorenjske, ki se je peljal z njima je pravočasno skočil z voza. Oče Janez Hafnar je bil na mestu mrtev, sinu Antonu pa je odtrgalo nogo. Umrl je v ljubljanski bolnici. Sploh je bil pretekli mesec poln nesreč. Dne 7. junija so dobili na nekem vrtu na Gor. Savi mrtvega Antona Fabjana iz Besnice, 11. jun. se je ponesrečil Janez Hafnar in njegov sin, par dni pozneje pa je padel z mostu v Kokro Janez Berčič iz Stražišča. V 1 tednu 4 neprevidene smrti. »Cujte torej, ker ne veste ne dneva, ne ure«!
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Matija Skerbec, župnik, Kranj.
Za tiskarno ..Tiskovnega društva" Jos. Linhart, Kranj.