330 Ozir po domovini. Vrh Krima. Najviši hrib v Ljubljanski okolici, ki ga vidiš \z mnogih krajev meata, zunaj mesta pa skoro od vseh strani, kamor greš, je Krim, okoli 3500 čevljev visok mejač velicega ljubljanskega mahii in starodavni čuvaj ostankov stavb na koleh. Ker se ne spominjam, da bi bil že kje bral popis kacega turista o Krimu, se je vzbudila misel v meni da morebiti komu vstrežem s popisom hodd na Krim. Misel, pohoditi očaka zablatnih višin, sprožil je prvi naš hribolazec g. Franjo Kadilnik. 19. septembra v jutro zbere se nas tedaj družbica šesterih pri zidanem mostu na dolenski cesti namreč g. Fr. Kadilnik in še 3 drugi uradniki banke Slovenije (gospodje Kern, Ha-nuš, Močnik), g. Jak in pisavec teh vrstic. Ob 6. uri se odpeljemo po Ižanski cesti ter pri 118. telegrafnem kolu malo postojimo ogledovaje kraj zgodovinsko znamenitih stavb na koleh, kjer pa nismo druzega videli nego ob obćh straneh ceste razbrskana tla in leseno kočico stražnika, zraven pa na obeleni smreki več zastav, katerih barve pa zarad pregoate megle nismo m6gli prav razločiti. Ob sednih doapemo na Ig, kjer se v Mer-čnikovi gostilni ustavimo. Tli se nam pridruži še Ižanski učitelj g. Govekar, da nas je bilo skupaj 7. Vodnika smo lehko dobili, ker je bila nedelja in so bili ljudje tudi iz vasi pod Krimom pri prvi maši na Igu. — Ob osmih jo odrinemo iz Iga (Studenca) v Vr bij ene in tli počakamo četrt ure, da je naš vodnik Grmek (po domače Mikš), precej zgovoren kmet iz Vrbljen, na svojim domii h. št. 40. malo pokosil (,,zajutrovaiu). Med tem je solnce jako gosto jutranjo meglo predrlo in nastalo je najlepše jutro in jedva dober streljaj pred nami se nam razkrije vnajčistejem zrakii strmi — Krim. Blizo 9. ure pride vodnik od kosila, potrese češpljo, naveže za žejo češpelj v ruto, in hajd na višavo! Kratka po črez Mikševo polje pripelje nas v znožje hriba. (Konec prihodnjič.) 338 Ozir po domovini. ] Vrh Krima. 1 (Dalje.) I Vodnik nam je rekel, da smo v poldragi uri đ*1 vrhu, če dobro stopamo, pa menda le zato, da bi 8®1 Dobeden ne skesal. — Pot iz Vrbljen na Krim pe'J?! bliao vrha večidel po samem kamenji ter je prec p^^i prvih stopinjah tako strma, da bi se lahko v koleo^l vgriznil. Oj, koliko trpi uboga živina, ki mora po taki noti drva iz hriba vlačiti! Izprva nas je solnce dobro grelo, pozneje nam je pa drevje še precej sence delalo, tem bolj nas je pa grel strmi hrib sam. Blizo četrt ure hodd imeli smo na desno pod seboj Vrbljene, Brest, Matenje in razgled na Ljubljano; potem se pa pot zavije, da smo imeli znožje hriba na levi pod seboj. Mahamo jo naprej še dobre četrt ure, kar zaslišimo vćliki Sent-p eter s ki zvon iz Ljubljane; vsi malo postojimo, da se prepričamo, jeli se ne motimo, in res nismo se motili. Bilo nam je že dobro gorko, da je imel vsak las svojo kapljo. Udarimo jo naprej ter korakamo še pol ure vedno po tej strani hriba z razgledom na Ižansko in Ljubljansko močvirje, vrhunec Krima se nam pa še le noče prikazati« Kraj je vedno bolj samoten, drobnih ptičic pevčic ni ne videti ne slišati, le kaka šoga se še sem ter tjfe zadere. Stopamo više in više ter pridemo do precej velike in še dosti ravne senožeti na znožji ^nega, a ne najvišega vrhunca. Preko te senožeti jo krenemo na drugo stran hriba, in kmalu se nam pokaže Vrhnika in Vrhniška okolica, razkrije se nam cela stran proti Idriji in Polhovem gradcu, zadej pa sivoglavi Triglav. Al imamo še precej visoko kobacati, še nismo pri najvišem vrhuncu. Cem više smo, tem več je leševja; začnemo toraj lešnike trgati, ki so ostali drugimi. — Pot se še ene trikrat na desno in levo vkreber zavije, in zdaj pridemo iz goščave na trato — v znožje naj- višega vrhunca. Tu se malo oddahnemo za strmo hojo f{pota ni več), ki jo imamo po solncu še do golega, lepo [S travo poraščenega vrha (le sem ter tje raste kaka lesa ali trš). V ostrih ovinkih prehodimo v četrt ure ko streho strmo senožet, ki krije vrhunec. Ob četrt na dvanajst stojimo vrh Krima. f Veličastna tihota, sveti mir kraljuje tu gori; od inikodar ne čuješ nobenega glasa, ne slišiš nobenega klica ne ptičjega petja. Tu gori se ti razkriva rajski pogled na vse strani do krajnih vrhov in gord Kranjske dežele; v čistem zraku kaže se ti Snežnik, Nanos, Tri-'glav in druzih gorenjskih snežnikov sive glave, Kam-:niške planine, Štajarske zemlje mejne gore in celo :Dolensko v podnožju ti je. Posebno lep pa je pogled, ako se obrneš na gornjo stran polukroga, — Vrh-jnika in njena okolica. Ljubljansko polje in bela j Ljubljana ne vidi se od nikodar tako velika in lepa nego od tu; vidi se sv. Jošt, Kranj, in naprej na Go-rensko; Kamnik in cela lepa Bistriška ravnina okoli Mengša, Doba in Brda. — Vse kraje navesti in popi-t sati, ki se vidijo vrh Krima, napolnilo bi debelo knjigo. \ Pridi tu gori in ozri se sam po lepi naši domovini, pa ^ATzemi dobro karto Kranjske dežele seboj in dober da-I lekogled. — Ob 12. uri kazal je gorkomćr 21 stopinj ¦ gorkote po R. — nebo na najkrajnem oboku je postalo malo megleno in mrenasto in jel je jug pihati. — Krasnega razgleda očarani posedemo se po mehki travi ter poručamo, kar je kdo za želodec seboj prinesel, za žejo pa so nam bile vodnikove češplje kaj dobre. — Po kratkem počitku se spravimo zopet na noge, ter se zopet jamemo na vse strani, na vse kraje po deželi t)zirati ter drug drugemu znane kraje kazati; kar prijadra lep metulj jadravec (Segelfalter) proti vrhu in vseh pozornost na-se obrne, — vlovimo ga in vzamemo seboj. Zdajci pa je treba bilo misliti na vrnitev z višave v nižavo. Predno pa se spustimo po drugi poti vzdol, spomnimo se še s kipečim srcem tužnih naših bratov v ^osni in Ercegovini. (Kon. prih.) 339 353 Ozir po domovini. Vrh Krima. (Konec.) Globoko pod vrhom Krima na jugo izhodni strani je vas Gorenji Ig, ki ima 16 hiš. Tu doli se spustimo, ter moramo prav hitro stopati, ker polagoma hoditi skoro ni mogoče po tako hudem bregu; se 5 minut iiismo potrebovali od vrha po planini do goščave, kjer se začne zopet jako kamenita pot, ki pelje večidel pod drevjem, nekaj časa prav močno navzdol, da je bilo treba hudo nazaj držati se, da nas ni lastna teža podrla ^H v hud dir posilila. Po tej poti vozijo ali vlačijo gorenji Ižanci z vrhkrimske planine mrvo domu, in ^'cer le s prednim koncem voza, v katerega močne kosate veje ali cele vrhe dreves vtaknejo in prevežejo, na lije mrve nalože in dobro povežejo, da se jim med potjo ^e razvali in ne raztrese. — Skor celo uro smo že od 1 vrha hodili; strma kamenita pot nas je že precej zorela in užejal?., ko pridemo do gozdne poti, ki pelje proti Rakitni in naprej proti Cerknici. Tu nam reče vodnik, da pridemo kmalu na gorenji Ig, kjer si bodemo žejo pogasili. — Urno stopamo naprej in zdajci pridemo iz gozda na gornjo-iske travnike in polje in preko njih k prvi hiši, k „Maški'' ali ,,Ma8kovcu", po zunanjem sode precej dobri kmečki hiši; ali kaj to nam mar, če imajo le kaj kislega mleka, vse drugo naj bo kakor je. Lepe višnjeve češplje okoli hiše so nam prvo hladilo; pa tudi želja po kislem mleku se nam spolni, mati nam ga prineao 2 latvici; Marijana, brhko in ko srna bistrooko kmečko dekle pa še dve vun na vrt; — vležemo se v prijetno senco na tla okolo skled ter ročno zajemamo okusno mleko, kakor smo prej urno hodili ne brigajo se zato, da bi ^češplje s kislim mlekom se utegnile v nas skregati. — Se en malo na travi poležemo, potem pa se poslovimo od naših gostiteljic in od našega vodnika Mikša, ki jo mahne po bližnjici nazaj v Vrb Ij ene, mi pa naprej po poti navzdol v Iško vas. V četrt ure pridemo po gornje-iskih vrtih in polji na rob nad globoko, strmo in ozko Isko dolino, po kateri šumi Iski potok, ki priteče blizo notranjske strani blizo Ravnika ter teče skozi Iško pod Krimom naprej mimo Iške vasi, Vrbljen, Tomišlja in Bresta, ter se izteka na Ljubljanskem močvirju pol ure od Ižice v Ljubljanico. Na tem robu nekoliko postojimo ter zremo globoko doli v Iško dolino in na velike strme pečine, ki na drugi strani to dolino oklepajo, katere se enako skalnati ste»i prav dobro iz Ljubljanskega Rožnika in tudi iz Latermanovega drevoreda pri Tivoli na levi strani Krima vidiio. * Ali še smo bili skor tako visoko nad ravnino, kakor je Šmarna gora, le da pot tukaj ni več tako strma, in na tem robu ni bilo prijetno dolgo stati, ker je preveč solnce pripekajo. Urno jo toraj naprej mahamo, vedno kraj hriba po jako robati poti, šolsko mladež iz gore-njega Iga milovaje, ki mora po tako robati in samotni poti pol drugo uro daleč v šolo na Ig hoditi. — Malo pred Iško vasjo pridemo do ravnega, gremo čez vodo Iško in skoz Iško vas naprej mimo vasi Kot nad Iski grad, o čegar krasni legi Valvasor v II. knjigi na 539. strani sledeče piše: „(Sc^(oj^ unb ^errfd^aft ©onegl^ ift »on ter ©tabt ?al)bad^ ^u 3Baffer jtoe^ 2)fei(en, ju Sattt) aSer bre^ SJJeilrce^^ entlegen. ®en 9?amen l^at e§ Don ber ©onnen ent« (ie^en: benn tDenn biefeISe l;ier aufgel^et, fo be9(an3t fie gleid^fam biefeS Sd be§ l;ol^en ©ebirg^, ha^ auf ber ©eiten fte^et. ©eine ©tdte ift eine lufttge 2ln^i3^e. 06eu f;at e^ eine fd^i5ne S6enc^ ton bem ©c^Io^e ^linunter aber gel^t e^ L^al ah; alineo ein fe^on (ange^, breiteS unb barbe^ and) fHad^eS 5e(b, fo aujferft fruc^tbar ift. — 5luf bem ©d^log ^at man einen iiberau^ fcbonen ^rofpeft gegen ?at)bad), Ober^^aibad), iRl^aHenberg, auf ba§ 8d)nee=@ebiige imb itberall l^eritm, fogar anč} v,ač) bem 2Baffer* \txoi)m Sai)bad): al\o ta^ tuenig ®d;(offer biefem tDcgen beg fii^i3nen 5lu§fe^en5 t)erg(etd)Iid}.'' Naj tu tudi navedem, kar piše Valvasor o Krimu v I. knjigi na strani 22L namreč: „S3om Sl^orim, ber ^mtfc^en 2(uerfperg unb gret)bent^at Ugt, l^at eine anfe^nlic^e §o^e unb ©roffe; aber tr^enig Seutfeligteit, fonbern greuUd)e Š^iibntffen." — Na strani 224. iste knjige pa piše Valvasor o Krimu sledeče: „^])oxm, ift ein ti3eit=^au§fe^enber SBalb auf Tjol^em ©ebirge jjmifdjen Huerfperg unt> ©oneg. -Sn bemfelben trifft man auc^ groffe 2Bi(bniffen an. @r prangt gteid^ ben meiften anbern 2Bdtbern mit 33uc^en, j^ičattn unb S^annen alg ben griinen geber6ufc^)en, fo i^m bie 9?atur l^at aufgeflecft. ®afelbji ge^en §irfc^e, milbe ©c^meine unb oiet Sdren. *) *) O Igu in Iski okolici in o vodi Ižici, ki izvira pod Iškim gradom iz skale, piše Valvasor obširneje v I. knjigi na strani 218., 235., 608. in 609. • Iz gradil idemo po bližnji gozdni stezi na Ig (Studenec) ter ob pol peti uri dospemo v Merčnikovo gostilnico, kjer smo si odpočili ter se z jedjo in pijačo okrepčali, potem ko smo v enem dnevu tri občine prehodili, namreč Ig (Studenec), Vrbi j ene iniako vas in razun tega tudi vrh Krima bili. Izlet na Krim je za en dan ravno dosti hoda. Ta izlet mi ostane vedno v naj prijetnejšem spominu. — Da ste mi zdravi, dragi gospodje družbe izleta na Krim! M. Kreč. 354