Iz celja in zaledja Trinajst ur z »letečo« Tako nekako — tñnajst ur z »letečo« — to je kratka doba in vendar zelo zanimiva. Iz Celja sva odšla, mož iz »leteče« in jaz v našem zelo nemarkantnem avtomobilu (verjetno ga poznate) po lepi toda neko­ liko luknjičavi cesti proti savinjski metropoli. Iz neznanih razlogov sva zavila proti Velenju in Šoštanju. Iskala sva »žrtve« najinega pohoda in jo seveda tudi našla že pred Velenjem. Traktor, obložen s hlodi, na vrhu njih pa ljudje, ki so v prijetnem poletnem jutru opazovali prelepo Ša­ leško dolino. Stoj! Vozno dovoljenje prosim. Ali veste... in tako dalje. Fant, hi je vozil traktor ga je polomil in nadaljevala sva vožnjo. Krivda: brez vozniškega dovoljenja in neupoštevanje prometnih predpisov. Par­ don, vožnje nisva nadaljevala temveč sva se obrnila in »pognala« za njimi. Fant iz fare ni upošteval odločbo prometnega miličnika in zato je še enkrat prišel v seznam kršiteljev cestno-prometnih predpisov. Preko Velenja in Šoštanja nisva naletela na zlikovce velikega kalibra, zato sva nadaljevala vožnjo proti cesti prvega reda Celje—Ljubljana. Med potjo sva se odločila, da bova poiskusila, kako kaj pomagajo šoferji svojemu kolegi v nezgodi. Mož iz »leteče« je odvrgel svojo pre­ cej markantno obleko in se spreme­ nil v nedolžnega šoferčka lahke ka­ tegorije. Pripeljal je avtomobil, in sicer Fiat 600. Leteči miličnik ga je prav nedolžno prosil pomoči. Kame­ ra je škrtnila in tudi on se je usta­ vil. Po kratkem objasnilu je avto odpeljal. »Nič kruha ne bo iz te mo­ ke,« je menil nedolžni šofer ali mož iz »leteče«. Konec koncev sva ugo­ tovila, da v tem pogledu ni kaj opo­ našati šoferjem. Potem sva se spom­ nila na preizkušnjo treznosti. Usta­ vila sva Ocvirka iz Zidanega mosta in mu dala pihati balonček. Na nje­ govo veliko veselje je bil popolnoma trezen in balonček ni nič pozelenel. Zdravo, zdravo in odšla sva z dol­ gim nosom. Potem sva se spustila po Mariborski cesti in naenkrat naletela na divjega motorista. Pognala sva se za njim. Avto, v katerem sva se peljala, se je spre­ merai v orkester moderne glasbe. Vse je ropotalo, piskalo in pelo. Ime­ la sva okoli sto kilov2etrov na uro in se tako počasi približala vro­ čemu motoristu. Ustavila sva. Voz­ niško in prometno dovoljenje, pro­ sim. Zakaj se vozite trije na motor­ ju? Mar ni zločin da postavljate v nevarnost otroka in ženo. Potem Гг- govor — toda nič ni pomagalo, prišel je v zapisnik in... Kasneje sva ustavila fantiča šestnajstih let, ki se je prav po moško vozil na mopedu. Pobarala sva ga, kako je kaj s pro­ metnimi predpisi. Postavila sva mu štiri vprašanja, odgovoril je samo na dva in še tisto z nesolidnim znanjem.. Pred Dobrno, znanim letovi­ škim krajem, sva se ustavila z na­ menom, da vtakneva nos v potna dovoljenja. Pred nama se je pojavil nov Fiat 1400 iz Novema mesta. Najprej prometno dovoljenje in vozniško izkaznico, potem pa: »Ce dovolite pro­ sim in seveda brez zamere — poklicna novinarska radovednost — ali imate potno dovoljenje? Pokazal ga je, toda v rubriki od—do je bilo navedeno Novo meSto—Celje. Oprostite, jaz ne dvomim v vaše zemlje­ pisno znanje, toda če dovolite, imam občutek, da ste nekoliko — oprostite domačemu izrazu — »zašajdrali«. Seveda je možno tudi to, da greste z »madam« preko Dobrne v Novo mesto, kajti vsaka stezica pelje v Rim, mar ne?« Nato zelo slab — skoraj bi dejal — petošolski izgovor. Turnejo sva zaključila. Mimogrede sva opazila, kako voznik vprež- nega vozila sladko spančka, njegovi konji pa ubirajo pot po levi strani ceste. Aparat je škripal in ga zabeležil na celoloidni trak. Preden sva se poslovila, mi je mož iz »leteče« (Fortunat Ivan) porinil v roko seznam prekrškov, ki sem jih zagrešil med trinajsturno turnejo. »Oprostite, kje lahko plačam.« »Pri blagajni,« je sledil odgovor .Torej vsi smo grešniki, razen onih, ki so žegnani. -to- Magister Ferdo Vrabič - osemdesetletnik Te dni praznuje magister Ferdo Vra­ bič iz Šoštanja redek jubilej. V osem­ deseto leto stopa čil in veder, kakršen je bil vse dolgo in trudapolno življe­ nje. Jubilant Ferdo Vrabič, je bil rojen v Pesju pri Velenju 9. julija leta 1878. Gimnazijo je obiskoval v Celju, takrat seveda še v bivši gimnazijski stavbi ob Savinji. Farmacijo je študiral v Pragi, nato pa je služboval večinoma med Slo­ venci, z izjemo nekaj let v Glognizu pod Semeringom. Dlje časa je služboval tudi v Smohorju na Koroškem, krajšo dobo v Litiji, okoli štirideset let pa v Šoštanju. Tovariš Vrabič je vedno pripadal na­ prednemu gibanju. O tem nam ni treba posebej pisati, saj samo dejstvo, da so njegovi otroci, hčerki Olga in Mira ter sin Ivan bili že od zgodnje mladosti v najbolj revolucionarnih vrstah našega delavskega gibanja. V Šoštanju je bil dlje časa odbornik, zelo dolgo je bil funkcionar pri Sokolu, udejstvoval se je zelo aktivno tudi pri šoštanjskem olepševalnem društvu in drugje. Kot zavednega narodnjaka in napred­ nega človeka so ga Nemci z družino pregnali v Srbijo v prvem transportu. Tudi v pregnanstvu je magister Vrabič ostal zvest naprednemu gibanju in boju za osvoboditev domovine. Otroci so se boja aktivno udeležili. Medtem ko je sin Ivan padel na meji Crne gore kot partizanski oficir, je bila nam vsem prav dobro poznana Olga med najvid­ nejšimi organizatorji osvobodilnega bo­ ja, kot dolgoletna partijska delavka. Kot oče, tako so se tudi otroci opri­ jeli medicine. Medtem ko je Olga »po­ dedovala« očetov naslov, sta hči Mira in padli sin Ivan doštudirala medicino. Mira Vrabič je danes znan specialist nevrolog. Obiskali smo ga oziroma izsledili pri prijateljih na vrtu. Nič nas ni bil vesel in v svoji skromnosti dolgo odklanjal kakršno koli pogovarjanje o tem, da bi k njegovem jubileju dali tudi mi svoj prispevek. Končno se je njegova skromnost vdala naši vsiljivosti. In kaj smo zvedeli: Magister Vrabič kljub visoki starosti še vedno krepko ukazuje svojim nogam. Vstaja ob štirih zjutraj in hodi na dolge, tudi večurne sprehode. Spat hodi zgodaj, ravno na­ robe kot je navajen današnji mladi svet. Naš obisk bi ne dosegel vsega, če bi ga ne vprašali za recept, kako doseči vi­ soko starost. — Skromnost v pijači, zmernost pri hrani. Res lepa hvala za tako korenit re­ cept! Mislim pa, da tudi mnogokaj dru­ gega lahko služi za vzgled v njegovem življenju; osebna poštenost, globoka na­ cionalna in razredna zavest, vztrajnost in še in še. Ob tako lepem in častitljivem jubi­ leju, ko se bodo pri njem zbrali njegovi najdražji, ko mu bodo stisnili roko nje­ govi stanovski tovariši in znanci, se v imenu naših bralcev s čestitkami pri­ družujemo tudi mi. Še na mnoga zdrava leta! KRATKE OD VSEPOVSOD Na slavnostni seji ZB v Vitanju so te dni posameznim članom podelili odli­ kovanja za zasluge med NOB. Na seji so tudi sklenili, da bodo izvršili prekop padlih borcev v vitanjskem predelu Po­ horja in jim s prostovoljnimi prispevki uredili grobnico ter postavili spomenik. * V Dobrno je te dni prispela počitni­ ška kolonija iz Subotice s 100 otroki. Zdravstveno ogroženim otrokom je tam­ kajšnja organizacija RK preskrbela en in polmesečni oddih, Dobrna pa bo skrbela, da se bodo otroci dobro poču­ tili in okrepili. * V Dobrni tudi nadaljujejo z gradnjo nove osemletke in predvidevajo, da bo stavba do konec leta pod streho. Za gradnjo te prepotrebne šole bodo les prispevali prebivalci sami. * ŠOTORI OB SAVINJI Obiskal sem obveznike predvojaške vzgoje, ki so si za taborjenje izbrali idiličen prostor ob Savinji. Isti dan je mladince obiiskal tudi komandant odre­ da tov Zupan, ki se je želel seznaniti z novodošlimi obvezniki in jim kot borec povedal nekaj o svojih doživljajih. Kljub temu, da je bila ura počitka, so se mladinci navdušeni posedli okrog tov. Zupana. Privlačnost predavanja jih je na mah pritegnila. Tovariš Zupan je izredno zanimivo pripovedoval o po- četkih upora in nadaljnih borbah v celjskem okraju ter vpletal vmes lastna doživetja. Govoril je tudi o slavnih bo­ jih na Sutjeski. Ko je po enournem predavanju hotel že končati, so ga mla­ dinci še in še prosili, naj nadaljuje. Opisal jim je še 3 svoje najbolj raz­ burljive doživljaje iz NOB, potem pa jim je obljubil, da jih bo po vrnitvi s Sutjeske še obiskal. Mladina pač rada posluša zgodovino naše borbe iz ust borcev samih. Razwili so svoi prapor^ Na svečani proslavi Dneva borca in 15. obletnice borbe na Sutjeski je te­ renska organizacija ZB NOV Dolgo po­ lje—Nova vas razvila tudi svoj prapor. Prapor je razvil član iste terenske orga­ nizacije, narodni heroj Drago Maslo. Za kulturnim programom, v katerem so sodelovali moški pevski zbor »Svo­ boda« iz Celja, recitatorki ter pionirja- harmonikarja, se je razvila prosta za­ bava s srečodovom. Organizacija pripravlja za občinski praznik mesta Celja pogostitev žena, mater, otrok in ostalih najbližjih so­ rodnikov padlih borcev. Kasneje pa na­ merava organizirati za svoje članstvo izlet v kak zgodovinski kraj. NI DOČAKAL STOLETNICE ROJSTVA To nedeljo (6. julija) bi izpolnil 100 let lani umrli dr. Juro Hrašovec, ki je svoječasno zavzemal med štajerskimi borci vidno in vplivno mesto v boju za pravice in svobodo slovenskega ljudstva. Ko letos praznuje celjska gimnazija 150-letnico svojega obstoja, ob tem ju­ bileju nikakor ne bi smeli pozabiti za­ služnega pokojnika, ki se je ostro, od­ ločno pa tudi uspešno boril za slovensko- gimnazijo v Celju. Gotovo ni mala nje­ gova zasluga, da so v tistih burnih časih ,pred in med drugo svetovno vojno na celjski gimnaziji poučevali tudi v ma­ terinščini. Kot odličen pravnik se je dr. Juro Hrašovec posvetil odvetniškemu poklicu in služboval v raznih krajih — najdalje v Celju. Bil je tudi prvi slovenstó župan mesita Celja. Umrl je 12. maja lanskega leta, na pragu svojega stotega rojstnega dne. KRONIKA NESREČ z motorjem sta padla pri Gomilskem Stefan Leber iz Hrenove pri Ljubljani in Drago Velhrend iz Viča pri Ljub­ ljani. Prvi si je pri padcu zlomil ključ­ nico, drugi pa nogo, razbil čeljust in zobe. Pri padcu sta si zlomili nogo Elza Zaje iz Lujbije pri Mozirju in Marija Kozovinc z Mariborske ceste v Celju. CELJSKI ŽIVILSKI TRG DOBRO ZALOŽEN Preteklo soboto so se celjske gospo­ dinje le s težavo prerüe skozi ozke ¡paro- store celjskega živilskega trga, saj je bilo vzporedno s starimi stojnicami po­ stavljenih lepo število novih. Na trgu so se pojavili novi prodajalci, predvsem s sadjem in zelenjavo. Zato je bilo tudi sadja na pretek in je bila mogoča pe­ stra izbira. Tudi zgodnja jabolka in hruške smo že lahko kupili in cena v primerjavi s češnjami, ki lastnikom že gnijo po drevesih, niti ni bila pretirana. Dovolj je bilo na trgu tudi gob, pred­ vsem jurčkov in lisičk. Perutnine ni posebno dosti na trgu, zato je povpra­ ševanje pritisnilo cene navzgor. Povrtnine in vsakovrstne zelenjave je na trgu dovolj in tudi cene so se sta­ bilizirale. Čudno je le to, da na celjskem živilskem trgu vse do danes ni bilo mogoče dobiti kvalitetne glav- nate solate. Zasebniki kot socialistični sektor prodajata slabo solato po razme­ roma visokih cenah. CENE iNA CELJSKEM TEGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir st. — (20); krompir novi 52—56 (56); rebula nova. 50—"4 (60); česen novi 100—120 (100 do 120); fižol v. - (80-100); fižol n. - (50-70); fižol str. 110-160 (120—180); grah str. 100 (100 do 140: solata 50-60 (40-80); cvetafa 100-12» (100—150); špinača — (150); ohrovt 50 (50—60); buče jed. 40 (40); peteršilj — (100—200); koren­ ček 60 (80—100); koleraba 40 (40—50); pesa 6» (50—60); kumare 100—120 (120—150); paradižnik 110-150 (-); paprika 260-320 (—); zelje gl. 40-64 (50-60); /elje rib. 40 (-); kis - (40-60); gobe sv. - (200-500); slive suhe 260-280 (-); orehi celi 250 (250); orehi luščeni 800 (—); rozine 440 (—); orašidi 400 (—); mleko — (36); maslo — (500); skuta — (160); smetana — (240); ko­ koši — (400—800); piščanci — (200—400); race — (200-400); zajci - (100—900); med - (350-400); jajca 16 (15—16); koruza — (45—55); pšenica — (50—60); oves — (40—45); ječmen — (40—50); češnje 60—64 (50—70); borovnice 60 (50—70); ja­ gode — (180—200); ribez — (100—180); maline — (150—200); hruške 100—120 (100—140); jabolka — (80-100); limone 260 (-); breskve 140 (100 do 150); rabarbara — (80—100); marelice — (170); kosmulje - (80-120); višnje - (80-100). GIBANJE PREBIVALSTVA v času od 28. junija do 5. julija 1958 je bilo rojenih 31 dečkov in 33 deklic. Poročili so se: Franc Gerraek, pravnik in Majda-Kristina Kle- menčič, profesorica, oba iz Maribora; Ferdinand Doler, delavec iz Otemne in Štefanija Trobiš, poljedelka iz Konjskega; Ladislav Kovač, iz Stranic in Nada-Marija Podpečan, učiteljica iz Šmartna pri Slov. Gradcu; Milorad Stojilovic, kapetan JA in Ivana Kobal, delavka, oba iz Smedercva; Ivan Mehle, veterinar iz Celja in Marija Fidler, učiteljica iz Podsrede; IlasaB Manov, delavec in Silva Krk, delavka, oba iz Celja; Vekoslav Paulia, nameščenec iz Vrha pri Trbovljah in Ivana Farčnik, trgovska po­ močnica iz Celja. Umrli: Peter Krafelc, upokojenec iz Bodreža, star 71 let; Zeljko Brčič, otrok iz Celja, star 10 dni; Franjo Cesar, upokojenec iz Rogatca, star 50 let; Edvard Mirč, otrok iz Lokavca, star 1 dan; Amalija Pongrac, gospodinja iz Celja, s-tara 68 let; Alojz Riček, upnkojeni železničar iz Celja, star 82 let; Genovefa Zupane, soc. podpirank» iz Petrove, stara 76 let; Frančiška Burga, go­ spodinja iz Loke p. Zid. mostu, stara 80 let.^ RAZPIS Na podlagi 58. člena uredbe o kmetijskih zadrugah razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij Občin­ skega ljudskega odbora Žalec mesto UPRAVNIKOV Kmetijskih zadrug TRNA V A, GRIŽE, GALICIJA, ŠEŠCE PRI PREBOLDU in PONIKVA Pogoji: Srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izo­ brazba s potrebno prakso. Kolkovane prošnje (180 din državne takse in 95 din občinske takse v gotovini) z življenjepisom, dokazili strokovne izobrazbe in prakse poslati Občinskemu ljudskemu odboru Žalec. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 15. julij 1958. , , , . ZAHVALA Ob težki in bridki izgubi našega zlatega očeta, starega očeta, brata in strica MIHAELA VIZOVIŠKA se prav iskrena ziahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti ter za daro­ vane vence in šopke. Posebej se zahvaljujemo za pomoč vsem dobrim sosedom in kolektivu Okrajne obrtne zbornice Celje, gotoveljskim pevcem za v srce segajoče žalostinke, gasilcem za spremstvo, sose­ dovi Verici za poslovilne besede na domu, tov. Jordanu za poslovilni govor ob grobu ter vsem, ki ste nam ustmeno in pismeno izrazili sožalje. Gotovlje, Celje, 11. julija 1958. Globoko žalujoča družina VIZOVIŠEK