POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. CENA PET DINARJEV. LETNIK I.
OD 3. NOV. DO 9. NOV. LETO 1929 ŠTEVILKA
25
Naslov
Radio izpopolnjen
TELEFUNKEN 40
Pošljite mi brezplačno brošuro za TELEFUNKEN 40
Sprejem Evrope z volilcem postaj. Ni potrebno več iskanja — samo vstaviti brez visoke antene. Velezanimiva brošura brezplačno.
TELEFUNKEN
Najstarejša izkustva — najmodernejša konstrukcija
Eno leto po otvoritvi
Naj bo že kakorkoli: slovenstvo živi in slovenska kultura raste! Kaj to končno: časovna kriza in neugodne razmere — saj smo zdravi in mladi še. Saj je bodočnost naša: poslanstvo slovenstva in vloga slovenske kulture. Im mi vsi, mi vsi še gradimo.
Pol stoletja prav za prav: skozi najtežje razmere in ob najbornejših sredstvih so rili naši možje, ustvarjali, gradili kamen za kamnom. Mnogo je bilo bridkosti —• iz tujcev in iz strašno malenkostnih domačih razmer. Bridka tragika molči v vsej naši preteklosti Velike vrednote pa ostanejo. Nizajo se druga ob drugo in glasno govore. Zato smo končno lahko veseli in, kar je še važnejše, lahko — verujemo in upamo.
Slovenstvo živi in slovenska kultura raste! In naj bo že kakorkoli.
Kot prvi simbol politične svobode smo dobili Univerzo. Ob desetletnici svobode smo dobili drugo, pratv tako važno — ljudsko univerzo, Radio. Prva je ob svoji desetletnici pokazala, kako globoko pojmuje in kako vestno izvršuje svojo nad vse vzvišeno nalogo. Druga slavi te dni prvo obletnico svojega obstoja od oficielne otvoritve — in tudi njej se ni treba sramovati svojih prizadevanj in svojega dela. Saj je kakor vedno pri nas: nekaj tihe tragike spremlja visako naše ustvarjanje, a na zunaj se hleste vrednote. In tako je prav. Vrednote ostanejo: z bridkostmi jim trajnost dajemo.
Naš Radio vrši eno leto kulturnega dela, ki je že v tem pozitivno: da je ustvarilo sigurno podlago za bodočnost in da je nabralo vsakovrstnih dragocenih izkušenj.
Če nam ob prvi obletnici oficielne otvoritve hočejo kaliti radost nekatera nevesela dejstva, o katerih je imela priliko izpregovo-riti tudi naša revija, nam to ne bo vzelo ve-drosti in optimizma. Saj je, mislim, v vsakem
izmed tistih, ki vodijo naš radio, toliko energije, zdravja in mladosti, toliko fanatizma za idejo, če hočete, da jim še tako neugodne razmere ne bodo vzele poguma. Nasprotno, verujejo v drugo obletnico! In vera gore prestavlja. Napak bi bilo samo, ko bi si pred dejstvi zastirali oči.
Zato danes z enim letom našega radia nismo nezadovoljni. In mi tudi verujemo v slovenski radio.
Dveh činiteljev se ob obletnici spominjamo.
Toplo nam je pri srcu, ko nam ob besedah »slovenski radio« pohiti misel nehote k njemu, ki je s svojo voljo in svojim idealizmom sploh pripomogel, da je naš narod svoj
Iz našega Studia.
Prof. M. Osana in osobje našega studia.
lastni radio dobil. To je »oče slovenske radio-fonije«, g. univ. prof. ing. Marij O s a n a. Ob obletnici se spominjamo zlasti njega, ki si je prizadeval vsa leta, ki je dočakal realizacijo, ki pa še zdaj neumorno in z vso svojo ljubeznijo dela na izpopolnitvi našega radia. Ves slovenski narod mu izreka danes zahvalo in v slovenski kulturni zgodovini je tihemu delavcu ohranjeno častno mesto! Vsak dan pa ponaša slovenska kukavica glas njegovega della v širni svet . . .
Drugi činitelj je tisti, ki je slovenski radio prevzel. To je Prosvetna zveza v Ljubljani s svojim tajnikom, g. Vinkom Zorom, ki je med našimi ljudmi v tujini tudi že dolgo spočel v sebi misel o našem slovenskem radiu.
Naglasil sem že nekoč v drugi zvezi, kako lepo, slovensko, če hočete, se mi zdi, da je prevzela slovenski radio — najuglednejša in najmočnejša slovenska ljudsko—prosvetna matica, Prosvetna zveza, — v nasprotju z radiem drugod, kjer ga imajo v zakupu izrazito kapitalistična podjetja.
Prosvetna zveza, ki vodi tako rekoč vse ljudskoprosvetno delo v ogromnem delu na-
šega naroda, hoče, kot je iz njenih dosedanjih prizadevanj razvidno, napraviti iz radia svoje najmočnejše in hkratu najmodernejše orodje. Vse nove kulturne vrednote hkrati popularizirati m s tem vzporedno dvigati kulturni nivo vsega naroda — kaj hočete bolj vzvišenega in važnejšega?
Zakaj mi moramo vedno više!
V	slovenski kulturi je namreč naša moč. V slovenski kulturi pa je tudi moč naših bratov, ki na Koroškem ginejo, ki jih v Primorju zatirajo, ki jih daljna tujina črpa. Naš radio sega do vseh! More segati do vseh in naša skrb bodi, skrb vseh odgovornih čini-telljev mora biti, da bo prišel do vseh doma in tudi do tistih izven meja . . .
V	tej trdni, neomajni zavesti in s temi mislimi smo obhajali prvo obletnico oficielne otvoritve slovenskega radia.
Radio-Ljubljana naj prospeva z božjo pomočjo tako, da bomo drugo obletnico mogli praznovati že v resničnem neskaljenem
vesel>u!	N. Kuret.
Vrtilni kondenzator
Ko »smo prvi sestavni del nihalnega kroga, to je tuljavo, upam, dovolj izčrpno opisali, nam je obrniti pozornost k drugemu njegovemu sestavnemu in bistvenemu delu, to je k kondenzatorju. Iz Thomsonovega pravila smo razvideli, da dolgost radijskega vala ali prav za prav v sprejemni napravi dolgost resonanč-nega vala v vglasilnem krogu zavisi od samo-indukcije tuljave in od kapacitete kondenzatorja.
S stalno in fiksno samoindukcijo in ravno tako kapaciteto bi pač mogli sprejemati le eno valovno dolžino, zato priredimo svoj sprejemni aparat taiko, da lahko variiramo postopoma samoindukcijo in imamo nespremenljivo kapaciteto. To se izvrši s posebno konstruirano in kombinirano tuljavo, tako zvanim vario-metrom, kar pa je prišlo malodane popolnoma iz prakse. Redno in normalno uporabljamo stalno in fiksno samoindukci/jo, spreminjamo pa postopoma kapaciteto kondenzatorja. V to svrho nam služi tako zvani vrtilni kondenzator, pri katerem se en del njegovih kovinskih plošč potom vrtenja poglablja v drugi del plošč. Oni del, ki ga vrtimo in s tem bdlj ali manj poglabljamo en sistem kovinskih plošč v drugega, imenujemo rotor, to je vrteči del, do-čim nazivamo nepremičen del kondenzatorja stator. Rotor je spojen z osjo, na katero pritrdimo vrtilno ploščo, ki ima na obodu včr-tane ali vjedene črtice — stopinje in številke,
imenujemo pa to ploščo škalo. Opisati nam je sedaj predvsem sestavo in konštrukcijo vrtilnega kondenzatorja, kot ga je dobiti v trgovini, ker le redkokateri amater ima dovolj tehnične ročnosti, pa tudi priprav in orodja, da bi si mogel izdelati kondenzator sam, kot si n. pr. sam navije samoindukcijsko tuljavo. Je pa važno, da znamo presoditi kondenzator po kvaliteti, katero mora imeti v električnem in mehaničnem oziru, iker velja tudi pri njem, kot pri marsikaterem izdelku radijske industrije, da ni vselej najboljši oni del, ki je najdražji ali celo najmodernejši.
Jasno je to, da s premikanjem oziroma vrtenjem rotorja spreminjamo kapaciteto kondenzatorja, to je zmožnost zgoščanja električne energije. Poudariti je, da imamo tu opravka le z električnim poljem izmeničnega toka, ker za istosmerni tok je kondenzator brezpredmeten, ker ga ne prevaja. Pri spreminjanju kapa-citete pa s*e spreminja tudi resonantni val nihalnega ali resonančnega vglasilnega kroga in pri sprejemu nam oddajne postaje s svojim programom kar defilirajo ena za drugo.
Pri vrtilnih kondenzatorjih novejših tipov pa nam pade v oči nekako nepravilna oblika -rotorjevih plošč. V prejšnjih, to je pred petimi leti teh nepravilnih oblik nismo še poznali in so bili vsi rotorji pravilno poLkrožni, kar je pri vrtenju povzročalo, da se je kapaciteta kondenzatorja spreminjala popolnoma propor-
cijonalno ali linearno. Ako je namreč znašala maksimalna kapaciteta pri sklenjenem kondenzatorju 500 cm, tedaj je pri pol razklenje-nem znašala točno 250 cm (prištevši še neizogibno začetno kapaciteto). Če je bila škala razdeljena na 100 stopinj, se je kapaciteta spremenila pri vsakih 10 stopinjah za 10%.
Dandanes so te vrste kondenzatorji malo-dane popolnoma izginili iz prometa, pa ne radi tega, ker bi bili morda radi polkrožnih plošč v električnem oziru manj vredni, pač pa je stvar drugačna. Kot znano iz že večkrat navedene Thomsonove formule, se dolgost re-sonančnega vala ne spreminja proporcionalno s kapaciteto (C), ampak z drugim korenom kapacitete. To nelinearno spreminjanje vala napram kapaciteti, oziroma napram vrtenju rotorja pa se je kmalu občutilo prav neugodno. Ko so namreč pričele v 1. 1926. v Evropi rasti oddajne radijske postaje kot gobe po dežju in so si razdelile, oziroma se polastile valovnih dolžin v nekakem pravilnem razmerju, tedaj smo opazili, da nam je prav lahko ločiti postaje, ki so imele daljše valove, to je čez 450 m, dočim so se one s krajšimi valovi, posebno med 200 in 300 m, gnetle vse na kupu.
Prišli so tedaj na trg komplicirani kondenzatorji z zamotano mehaniko, kar je imelo namen, da bi se rotor kar najpočasneje postopoma premikal in talko olajšal iskanje postaj. Pa kmalu je prebrisana glava prišla na ime--nitno misel, da se rotorjeve plošče prirežejo tako, da se začetkom vrtenja poglablja sorazmerno manj rotorja v stator, kot proti koncu vrtenja. Nastali so kondenzatorji, ki so imeli rotorje prirezane v obliko obisti (Nierenplat-tendrehkondensator) in se je vrtenje vršilo natančno proporcionalno valovnim dolžinam, tako da sem prav lahko zračunal, na kateri stopnji škale dobim katerosibodi oddajno postajo, če sem le vedel valovni dolžini vsaj dveh sprejetih postaj. Bili so ti kondenzatorji, ki so bili konstruirani na principu kvadratičnega zakona (square law), prav izvrstni, in marsikdo je zboljšal svoj sprejemni aparat, ko jih je vdelal in zamenjal s staro tipo.
Pa le kratka je bila njihova slava, in kmalu smo pričeli opažati, da nam nekaj ne gre prav v račun. Oddajne postaje so namreč, ko jih je bilo od dne do dne več, pričele izrabljati vse možnosti, da si preskrbe miren kotiček v spektru valovnih dolžin, to je, da ne bodo motile svojih sosed in kajpada, da ne bodo same motene v svoji oddaji. Spoznali so tedaj, da mora vsaka postaja oddajati vsaj 10 kilociklov višje oziroma nižje od svoje sosede. Natančnejše spoznanje radiofomije pa pokaže, da je med gotovo razdaljo pri krajših valovih mnogo več kilociklov, kot pa med isto
razdaljo pri daljših valovih. Tako ima n. pr.. val 220 m 1363 kilociklov, a 19 m daljši val, t. j. 239 m, ima 1254 kc, razlike je tedaj na tej valovni dolžini pri 19 m celih 109 kc. Ako pa vzamemo n. pr. val 512 m, ki ima 558 kc in 19 m višji val 531 m, ki ima 565 kc, vidimo, da je na tej valovni dolžini razlika pri 19 m le 20 kc.
S kondenzatorjem »square law« nam je bilo naenkrat prav malo pomagano in zopet so se nam oddajne postaje s krajšimi valovi gnetle, da jiiih zlepa ni bilo moč ločiti. No, pa so nam konštrukterji zopet potegnili rotor, da se je njegov začetek prav pomalem poglabljal v stator, nastali so tako zvani frekvenčni kondenzatorji (straight line frequency), pri katerih se vrši premikanje statorja linearno z menjanjem frekvenc nihalnega kroga. Tudi s to vrsto kondenzatorjev nam je mogoče vnaprej zračunati, kje najdem katerosibodi oddajno postajo, če namreč vem valovno dolžino vsaj dveh postaj, ki sem jih prejel. Prav za prav moram vedeti število frekvenc oziroma kc, ali pa le-te zračunati, če nam je znana le valovna dolžina v metrih. Navadno pa danes navajajo le kilocikle ali kiloherce in se navedba dolgosti vala v metrih že redno opušča,., kar pač ni nobena škoda.
Po zadnji določitvi kilociklov za vsako oddajno postajo vidimo, da niso te narazen več po 10 kc, ampak redno po 9. Radi tega je sprejem s preprostimi aparati močno otež-kočen iin čimdalje bolj se uveljavljajo sprejemni aparati z več, vsaj z dvema nihalnima oziroma vglasilnima krogoma. Razumljivo pa je, da je vrtenje in vglaševanje z več kot dvema skalama nepriročno in nadležno in za začetnike skoroda nemogoče. Radi tega so pričeli graditi aparate, ki imajo sicer več vgla-silnih krogov in torej tudi več vrtilnih kondenzatorjev, pa so osi vseh rotorjev speljane na eno samo skalo. Iz skušnje pa vsakdo ve, da pri popolnoma enakih kondenzatorjih in tuljavah, ki jih daš v dva vglasilna kroga, ne najdeš vseh postaj pri enaki stopinji na obeh skalah. Vzrok temu je navadno v tuljavah, ki se jim zniža samoindukcija vsled bližine kovinskih delov, ali vsled bližine reakcijskih ali antenskih tuljav. To neizogibno hibo parali-ziramo na ta način, da znižano »samoindukcijo nadomestimo z zvišano kapaciteto. Vendar je ta pripomoček efektiven le na razmeroma malem valovnem obsegu, potem pa je potrebna zopet korektura. To je namreč pri kondenzatorjih, ki smo jih zgoraj opisali.
V zadnjem času pa je dobiti kondenzatorje, pri katerih je visaka korektura na vsem valovnem obsegu skoro nepotrebna. Imenujejo jih logaritmični kondenzatorji in pridejo vpo-
štev kajpada le v slučajih, ko sta rotorja vsaj dveh ali več kondenzatorjev različnih vglasil-nih krogov na eni osi, ki jo vrtimo z eno samo škalo. Da bi pa morda naše dobre frekvenčne kondenzatorje hoteli zamenjati z logaritmič-nimi, bi bila velika nesmisel, ker bi s temi veliko težje ločili oddajne postaje s krajšimi valovi oziroma z višjimi frekvencami. V novejšem času gradijo logaritmične kondenzatorje v skupinah z eno samo osjo tako, da niso drug za drugim, ampak eden zraven drugega (frontalno), os pa je vrteti potom tako zvanega bobna. Ta namestitev je pri modernih aparatih prav praktična, ker je posamezne kroge na ta način precej lahko kovinsko sklopiti.
Kar se tiče konstrukcije kondenzatorja, je ta tem boljša, čim preprostejša je. Plošče rotorja in statorja naj bodo primerno močne in iz prav trde kovine. Rotorjeve kot statorjeve plošče naj bodo med sabo zvarjene, da so absolutno nepremakljive; ne zadostuje namreč, če so sklenjene le z vijaki. Razmak med ploščami ne sme biti premajhen in mora znašati več milimetrov; posebno je to važno za kon-
denzatorje v vglasilnih krogih za kratke valove. Rotor naj ima z kontaktnim vijakom gotovo in solidno' zvezo, najbolje vpogljiva žična izolirana vrvica. Ogrodje kondenzatorja, ki drži rotor v stalnem razmerju do statorja, naj bo čim manjše in kar najskrbneje izolirano.
Dobiti je bilo svoječasno kondenzatorje, ki so bili vdelani v nekaki škatlji iz celuloida, in ni prav, da se je to opustilo, ker je prepogosto vzrok slabemu sprejemanju prah in vlaga, ki se je nabrala med ploščami kondenzatorja in ki ga je izredno težko osnažiti, ne da bi razdrli aparat. — Pri vglasilnih krogih zve-žemo vedno mrežo elektronike z statorjem, rotor pa, če le mogoče vzemljimo, oziroma zve-žemo z onim polom baterije, ki je vzemljen. Omeniti je še, da ne uporabljamo kovinskih škal v onih slučajih, ko rotor hi vzemljen, ker sicer nastanejo vrtinčasti toki, ki močno motijo vglašenje. O montiranju ali pravilnem na-meščenju vrtilnih kondenzatorjev v aparat, da se med sabo ne motijo in ne vplivajo drug na drugega, bo govor pozneje.
Jezikovni tečaji:
Srbohrvaščina.
Poučuje dr. M. Rupel. 5. lekcija: 4. nov. 1929 ob 19"30. Y jeceH. (Vadnica str. 93.)
THqime ce yhyTajie, IIjiaHHHa ce ahmh, Manm, A ofijiauH rojiyfiacTH Bor Te nHTa Kya cy HarjiH.
Ha KHTH.acTOj jihiih Hamoj JKyTO rpaibe hyra, apeua; no« CTpexoM ce rHe3«o poim, Jep y »eMy JiacTe HeMa.
,.Kyii je oi'niJia Ta m>Hojfca?" Hani MajiHina iac — no nHTa, „JIacTa, one, nuje flo6pa, OTHiujia je fla ce cKHTa."
„He CKHTa ce OHa. 'ic-.no; Kafl »nacranj toimh aami, JlojieTehe, 3anHTahe: — KaMO m a jih yKyhamiH?
A y3 H>y he flOJieTera MHoro, MHoro jkhbhs nraita, lla he oneT ojKHBeTH Hama Jinna h čaumma."
Majiopa^ n. nianianHH.
1. Čitanie in razlaga berila »Valjan dak«. (Vadnica str. 11.)
2. Prošio vreme (pretekli čas):
bio sam	sedeo sam
» si » je bili smo » ste » su
ilt: ja sam bio .... ja sam sedeo ....
Upitno: a) Jesam li bio? . . . Jesam li sedeo? b) Da li sam bio ?
» si » je sedeli smo » ste » su
Da li sam sedeo ?
Nemščina.
Poučuje dr. Ivan Grafenauer.
Sprachiibungen.
(5) Funfte Obung.
1. Der Federstiel.
Was ist das? Das ist ein Federstiel. Welche Teile hat der Federstiel? Der Federstiel hat einen Stiel und eine Fassung. Woraus ist der Stiel, wo-raus die Fassung? Der Stiel ist aus Holz, die Fassung ist aus Stahl oder Eisen. Wie ist der Stiel (die Farbe)? Der Stiel ist schwarz oder weifi, grau, braun, rot, blau, gelb, griin oder violett. Ist dieser (der) Federstiel schwarz? Ja, dieser (der) Federstiel ist schwarz. Ist jener Federstiel auch schwarz? Nein, jener Federstiel ist nicht schwarz, er ist rot. — Hast du einen Federstiel? Ja, ich habe einen Federstiel (nein, ich habe keinen Federstiel). Wozu brauchst du den Federstiel? Ich brauche den Federstiel zum Schreiben.
2. Die F e d e r.
Das ist eine Feder. Die Feder ist aus Stahl. Sie ist blau (braun, grau). Diese (die) Feder ist
braun. Jene Feder ist nicht braun, sie ist grau. Ich habe eine (keine) Feder. Ich brauche die Feder ziim schreiben.
3. D a s H e f t.
Das ist ein Heft. Das Heft ist aus Papier. Es bat einen Umschlag. Der Umschlag ist aucb aus Papier. Er ist blau oder grau. Dieses (das) Heft ist blau. Jenes Heft ist nicht blau, es ist grau. Ich habe ein (kein) Heit. Ich brauche das Helt zum Schreiben.
4. Stoffnamen (snovna imena).
Das ist Stahl. Der Stahl ist grau. Das ist Tinte, Die Tinte ist schwarz (rot, blau, violett, griin). Das ist Holz. Das Holz ist hellbraun (dunkel-braun), rot, schvvarz oder vveifi.
Besede.
Einband m. uvez Eisen s. železo Farbe ž. barva Fassung ž. obod Feder ž. pero Federstiel m. peresnik Heft s. zvezek Holz s. les Kitt m. zamazka Leinwand ž. platno Name(n) m. ime Pappe ž. lepenka Papier s. papir Sprache ž. jezik Stahl m. jeklo Stiel m. ročaj Stoff m. snov Teil m, del, -e deli Tinte ž. tinta Umschlag m. ovoj blau moder braun rjav dunkel temen gelb rumen grau siv
rot rdeč
schwarz črn
violett vijoličen
vveifi bel
ich jaz, du ti
er on, sie ona, es ono
der, die, das ta, ta, to
dieser, -e, -es ta ta to
jener, -e, -es ono, -a, o
was kaj
vvelcher, -e, -es
kateri, -a, -o wo (v sestavah) kaj, česa,
čemu woraus iz česa vvozu (k) čemu brauchen rabiti lernen učiti se lesen brati schreiben pisati ja da, nein ne, na nicht ne aus iz oder ali zu (zum) k
Izreka. Sprache, Stiel: sp, st — šp, št v začetku besed tudi v sestavah); s c h w a r z : sch — š; braun: ne izrekaj »brauen«!; violett: v — slov. v; naglas je na koncu, enako v Papier, woraus, vvozu. -— Fassung, violett: podvojitev soglasnika kaže, da je predhodni samoglasnik kratek.
Pisava: Nemški samostalniki in samostalniško rabljene besede se pišejo z veliko začetnico (der Stahl, zum Schreiben).
Das Geschlecht (spol). Der Artikel (spolnik).
Der Stiel, ein Stiel: mannliches Geschlecht (moški spol). — Die Feder, eine Feder: vveibliches Geschlecht (ženski spol). — Das Heft, ein Heft: sachliches Geschlecht (srednji spol).
Nemški samostalnik ima navadno pri sebi še spolnik. Nedoločni spolnik (ein, eine, ein) je oslabljen števnik (eins = eines); rabi se pri imenih za posamno reč izmed vrste enakih, ki se še ni omenila (pri snovnih imenih ne stoji, ker ne značijo takih reči). Določni spolnik (der, die, das) je oslabljen kazalni zaimek in se rabi pri imenih za posamno reč, ki se je že omenila (das Heft, ki smo ga že omenili) in pri imenih, ki značijo ves obseg pojma (der Stahl: jeklo sploh).
Das Hauptvvort (samostalnik). Die Einzahl (ednina). 1. Fall	der Stiel die Feder das Heft
(sklon) ein Stiel eine Feder ein Heft 4 Fall	den Stiel die Feder das Heft
(sklon) einen Stiel eine Feder ein Heft
Spolnika m. spola se končujeta v tožilniku (4, Fall) na -en: den, ein-en; pri večini moških samostalnikov sta imenovalnik in tožilnik (1. und 4. Fall) enaka. Pri ž. in s. spolu sta spolnik in samostalnik v 1. in 4. sklonu enaka.
Kazalna zaimka dieser, -e, -es, jener, -e, -es imata iste končaje ko določni spolnik.
Glagol, Nedoločnik: schreiben, lesen, brauchen haben; sedanjik: ich schreibe, lese, brauche, habe; du schreibst, brauchst, hast fhabst); er (sie, es) schreibt, braucht, hat (*habt).
Nikalnice. Če vse vprašanje zanikaš, storiš to lehko s samo besedico nein (ne, na); pristavi se pa navadno še nihalni stavek z nikalnico nicht (ne), ki pa ne stoji pred glagolom kakor v slovenščini, ampak za njim. Ta nicht (*nech) se veže s sledečim ein, še v kein (nicht ein), keine (nicht eine), kein (nicht ein): noben, -a, -o. Seveda ima iste končaje.
A u f g a b e. 1. Napiši sestavek »das Buch« (knjiga) po zgledu »das Heft«. Rabi besede: der Einband (uvez), die Pappe (lepenka), die Leinvvand (platno), lesen, lernen. 2. Antvorte auf die Fragen: »Was ist das?« »Wie ist das (die Farbe)« bei den Stoffnamen: der Kitt, die Leinvvand, die Pappe, das Eisen, das Papier.
O p o m n j a. Spišite nalogo še pred soboto, ko pride nova štev. Radijskega Vestnika! Nalogo potem lahko popravite.
Angleščina
Poučuje ga. Orthaber.
Fourth Lesson (4. lekcija).
to have (tu hav) = imeti
the Present (preznt) — sedanji čas S i n g u 1 a r : I have	(jaz) imam
you have	(ti) imaš
he, she, it has (on, ona, ono) ima Plural: we have (u-i hav) (mi) imamo they have	(vi) imate
you have	(oni) imajo
Radio -klinik a (Cekinov grad, nasproti pivovarne Union) Prva ljubljanska delavnica za popravilo, sestavo in preureditev radio-aparatov. Ker je čim manjša režija naše načelo, zamoremo cenj. radio-amateriem nuditi fako ugodne cene kakor nobena druga tvornica. Tako se n.pr. lahko pretvori 4 cevni aparat starejšega tipa v 5 cevni najmodernejši sprejemni aparat že za p * . ceno Din 1200"— :-: Za strokovno izvršitev dela jamči ime "JGMCOJ31C
UlliiliiliAUi
the Imperfect (impor-fkt) — polpretekli čas
S i n g u 1 a r : I had (had)	sem imel
you had	si imel
he, she, it had	je imel
P 1 u r a 1 : we had	smo imeli
you had	so imeli
they had	ste imeli
breakfast (brekfst) __ zajutrk
tea (ti) = čaj
coffee (koffi) = kava
bread (bredd) = kruh
butter (bate') = maslo
sweet (su-it) =±= sladek
meat (mit) = meso
vegetable (vedžitibl) = zelenjava
(množina: vegetables = vedžitiblz) ham (hem) gnjat, šunka yesterday (jestorde) = včeraj prefer (prifor) = čemu prednost dati egg (eg) (množ.: eggs) = jajce dinner (dinnei) = večerja what (u-ot) — kaj for (for) — za, pri this morning — to jutro and (and) in in = v
What have you in your hand? I have a book in my hand. What has the lady on her finger? She has a ring on her finger. What had you for breakfast this morning? I had tea, bread and butter, and ham and eggs.
3. Exercise for Translation,
(Prevod te vaje bo priobčen v 5. lekciji.)
Ali si imel čaj pri zajutrku to jutro (danes zjutraj)? Ne, nisem (ga) imel. Imam raje kavo pri zajutrku. Ali imaš sladek čaj rad? Da! Ne! Ali ste imeli meso včeraj pri (for) večerji? Ne, nisem imel. Sem imel samo zelenjavo in puding.
Esperantski tečaj
Poučuje g. Danilo Herkov po dr. Maruzzi-Dobrav-čevi slovnici.
1. lekcija.
V uvodu v esperantski jezik sem omenil, da je pravopis v esperantskem jeziku fonetičen, t. j. izgovarjajo se vse črke, ki se pišejo.
Abeceda je sestavljena v glavnem iz latinskih črk in se prav malo razlikuje od slovenske.
Esperantska abeceda ima vsega skupaj 28 črk. Šumnika č in š se v pisavi razlikujeta od slovenskih le v toliko, da imata kljukico obnjeno navzdol. Poleg slovenskih črk imamo v esperantu črko g* (g s strešico), ki se izgovarja kakor italijanski gi, n. pr. generala, potem črko f (j s strešico), ki se izgovarja kakor mehki ž, n. pr. Juri ali kakor j pri francoski besedi journal.
Potem imamo ostri h (/i*) t. j. h s strešico in črko ii, t. j. u s polkolobarčkom odprtim navzgor. Ta črka se piše le tedaj, kadar je pred njo a ali e, s katerim tvori dvoglasnik au ali eu, ki se izgovarja kakor zlog. N. pr. autoro, Efiropo.
Naglas je v esperantu vedno in brez izjeme na predzadnjem zlogu. Zato bomo morali
* Žal nimamo na razpolago takih znakov, kot jih uporablja esperanto, zato bomo v naših lekcijah za črke š, č, g (s strešico) = dž, j (s strešico) — ž in ostri h uporabljali vedno ležeče črke s — š, c = č, g — dž, j — ž, /i = h.
posebno v začetku paziti, da naglašamo tako tudi besede, katere rabimo pri nas kot tujke in jih kot take drugače naglašamo. N. pr. familija, nacija, civilizacija. Tudi te besede se morajo v esperantu naglašati na predzadnjem zlogu, torej familio, nacio, civilizacio itd. Glavno pravilo za izgovorjavo esperantskih besed je torej: naglas bodi vedno na predzadnjem zlogu.
Samostalniki, ki so besede, ki pomenijo različne predmete, osebe, lastnosti itd., se v esperantu končavajo v imenovalniku ednine na -o. To velja za vse samostalnike brez ozira na njih spol. Zato rečemo patr-o oče, virino = žena, vespero = večer itd.
Pridevniki pa, ki so besede, ki se pridevajo samostalnikom in označujejo, kakšen ali čigav je predmet, se končavajo v imenovalniku ednine na -a, n. pr. patr-a = očetovski, virin-a = ženski, -a, -o, vespera večerni, -a, o.
Prislovi, to so besede, ki stoje na vprašanje kako? kje? kedaj? koliko?, dobivajo vedno končnico e, n. pr. frat-e = (po) bratovsko, vesper-e zvečer.
Glagoli, ki nam povedo kako dejanje ali stanje, se v nedoločniku končavajo, kakor v slovenščini, na -i, n. pr. ami ljubiti, demandi = vprašati, kanti - peti, sidi - sedeti, skribi pisati, respondi = odgovoriti, fini = končati itd.
Če glagol v esperantu spregamo, ostane za vse osebe v ednini in množini vedno ista končnica, ki je različna samo po času, kajti zaimek, ki se vedno pristavlja glagolu, nam dovolj jasno kaže, na koga ali kaj se dejanje nanaša; zato se zaimek ne sme nikdar izpuščati.
Glagolska končnica za sedanji čas je -as,
Preden pa pričnemo s spregatvijo, oglejmo si najprvo še osebne z a i m. k e.
Ednina: 1. jaz = mi
2.	ti = vi (ali ci), ker se pa v esp.
izogibamo tikanja, se rabi splošno tudi v ednini za ti == vi
3.	on = li ona = si, ono — gi Množina: 1. mi = ni
2.	vi = vi
3.	oni, one, ona = ili, torej ili za vse
spole
Če hočemo torej spregati n. pr. glagol čitati, ki pomeni legi, se bo glasilo to tako-le:
Ednina: 1. (jaz) čitam = mi legaš
2.	(ti) čitaš — vi legaš ali tudi ci legaš
3.	(oni, ona, ono) čita = li, si, gi legaš Množina: 1. (mi) čitamo = ni legaš
2.	(vi) citate = vi legaš
3.	(oni, one, ona) čitajo = ili legaš
2. lekcija.
Ker smo zadnjič spoznali v esperantu že nekaj samostalnikov, bomo pričeli danes takoj s sklanjatvijo le-teh.
Vse samostalnike brez ozira na spol, ki ga imajo v slovenskem jeziku, sklanjamo v esperantu enako.
Po obliki ima esperanto le 2 sklona: imeno-valnik, ki nam odgovarja na vprašanje kdo ali kaj? in tožilnik, ki nam odgovarja na vprašanje koga ali kaj? Oblika 4. sklona (tožilnika) se razlikuje od ostalih v tem, da dobi končnico -n. Za vse ostale sklone slovenskega jezika nam služi v esperantu imenovalnik v zvezi s predlogom.
Poskušajmo sklanjati n. pr. besedo roža, ki pomeni v esperantu 1 a r o z o.
Ednina: roža = la rozo
rože = de la rozo roži = al la rozo rožo = la rozo-n Množina: rože = la rozoj
rož = de la rozoj rožam = al la rozoj rože = la rozoj-n
Videli smo torej, da je beseda rozo v ednini in rozoj v množini ostala v vseh sklonih, razen v tcžilniku, kjer je dobila beseda še končnico -n, nespremenjena. Pridali pa smo v rodilniku in da-jalniku obliki imenovalnika še predlog de ozir. al.
Bolj enostavne sklanjatve si sploh ni mogoče misliti. Po tem primeru se sklanja vse, kar se sploh sklanjati da.
Kadar sta pridevnik in zaimek v zvezi s samostalnikom, se strinjata ž njim v številu in sklonu (kakor v slovenščini).
N. pr. la bela rozo = lepa roža
de la bela rozo = lepe rože al la bela rozo = lepi roži la belan rozon = lepo rožo la belaj rozoj = lepe rože de la belaj rozoj = lepih rož al la belaj rozoj = lepim rožam la belajn rozojn = lepe rože
To je vse, kar si moramo zapomniti od espe-rantske sklanjatve.
Kakor ne pozna nobeno slovniško pravilo v esperantu izjem, tako jih tudi sklanjatev ne pozna.
Drobiž.
Brezžičen pogovor na razdaljo 23.000 km.
Pred par dnevi se je posrečilo šefu španske amaterske oddajne postaje na kratke valove EAR21 v Bilbao, da je dosegel zvezo s postajo WFAT na eni izmed ladij Byrdove polarne ekspedi-cije v Južnem ledenem morju. Zveza je bila zelo jasna in razločna in niti ena beseda ni med pogovorom izpadla.
Ladijska postaja WFAT je začela s tem, da je oddajala svojo geografsko pozicijo, med tem ko je vozila proti pristanišču Bunedin na Novo Zelandijo, kjer naj bi naložila živeža za zimo. V trenutku, ko je dobila ladja zvezo z Bilbao, se je nahajala v Ross-ovem morju, nekako 23.000 km od Bilbao.
Nato je začela WFAT poročati, da se raziska-vanja še vedno neumorno nadaljujejo. Redno se še dvigajo geologi in meteorologi z letalom Virginia visoko v zrak in nabirajo redno nove, zanimive izsledke. Telegrafist je sporočil tudi nekaj svojih radijskotehničnih uspehov: tako je bila doslej naj-za z Bilbao pomenja torej izreden rekord, radi katerega španskim amaterjem srčno častita.
Nato je odgovorila španska postaja EAR21 v imenu španskega naroda in poslala WFAT pozdrave za vso Byrdovo ekspedicijo, katere je WFAT takoj poslala Byrdu.
Kmalu za tem pa je zopet WFAT poklicala špansko postajo in ji izročila odgovor Byrdove ekspedicije: »Bvrdova ekspedicija vam častita na uspehu in srčno pozdravlja Vas, amaterje in ves španski narod in se Vam zahvaljuje za prijazne pozdrave.«
Tudi s spregatvijo hočemo priti danes malo dalje. Zadnjič smo pri spregatvi omenili, da se pri različnih časih spremeni le glagolska končnica, vse drugo pa ostane nespremenjeno. Zato se v preteklem in prihodnjem času spregajo glagoli na podoben način, kakor v sedanjiku, Glagolskemu korenu se dodaja končnica -is za pretekli ter končnica -os za prihodnji čas. Osebni zaimek treba seveda tudi pri teh časih vedno pristavljati.
Pretekli čas:
Ednina: 1. čital sem = mi legis
2.	čital si - vi (ci) legis
3.	čital je = li legis, čitala je — si legis (on, ona, ono), je čital, -a- o, = gi legis
Množina: 1. čitali smo = ni legis
2.	čitali ste = vi legis
3.	čitali so ili legis
Piihodnji čas:
Ednina: 1.	čital (-a, -o) bom - mi legos
2.	čital (-a, -o) boš = vi (ci) legos
3.	čital (-a, -o) bo = li, si, gi legos Množina: 1.	čitali bomo ni legos
2.	čitali boste = vi legos
3.	čitali bodo ili legos
Ravno tako se sprega tudi pomožni glagol biti, ki pomeni esti, n. pr. bil sem = mi estis, ona bo = si estos
Pri celi spregatvi nam torej zadostuje vedeti, da znači končnica -as sedanji, -is pretekli, -os prihodnji čas in poznati osebni zaimek. S tem smo se s spregatvijo popolnoma seznanili.
Za tem sta postaji še izmenjavali tehnične podrobnosti o zvezi. — Elektronke, ki jih je uporabljala španska oddajna, kakor tudi sprejemna postaja, so bile za majhne energije; bile so Phi-lipsove elektronke A 410 in B 406. I. F. P.
Naša Boža rešuje prve probleme o radiu.
Naša prva obletnica
V ponedeljek, dne 28. oktobra zvečer je naša radio-postaja s posebnim programom proslavila prvo obletnico svojega obstoja. Slavnostni program se je pričel ob 7 zvečer, in sicer z uvodno Petričevo »Radio - koračnico«, ki jo je zaigral radio-orkester. Nato je sledilo zanimivo predavanje tajnika Prosvetne zveze g. Vinka Zora, ki je v lepem slogu podal izčrpno poročilo o enoletnem kulturnem delu ljubljanske radio-postaje. Zanimive so nekatere številke iz tega poročila! V vsej Jugoslaviji je okoli 30.000 radio-naročnikov. (V Nemčiji 3 milijone.) Dve tretjini naših naročnikov odpadeta na mesta, ena tretjina na podeželje. Na Gorenjskem je 1142 radio-amaterjev, na Dolenjskem 903, na Štajerskem 1831, v Ljubljani sami 1720. Na kmetih imamo 848 naročnikov, med delavci le 346. Gmotne okolnosti so glavni vzrok, da odpade na kmete in delavce najmanj radio-naročnikov, dasi bi ta dva elementa najbolj potrebovala radio. — Vseh predavanj in učni pol-ur je bilo v radiu v preteklem letu 845. Glasbeni del programov je zavzel 651 ur. Pevskih nastopov je bilo 289. Nastopili so 1303 pevci in 636 glasbenikov. Postaja je oddajala programe 1495 ur več, kot je napram državi pogodbeno obvezana. Od reprodukcirane glasbe je bilo odigranih nad 4000 gramofonskih plošč. Preko 80% poslušalcev je bilo glasom razpisane ankete zadovoljnih s programi našega radio. Tudi iz inozemstva prihajajo laskave ocene.
Po predavanju je zaigral zopet radio-orkester Webrovo »Jubilejno uverturo«, nakar je sledila najbolj ljubka točka sporeda: 6 narodnih pesmic, ki jih ije zapel mladi operni pevec g. Gostič, ki je odpel vseh šest pesmic z izredno ljubeznijo in toploto. Zdi se, da je njegov lirično nastrojeni tenor kakor nalašč ustvarjen za naše prelepe narodne popevke. Pevca je spremljal na klavirju g. Marjan Lipovšek.
Skladatelj Mihael Rožanec je zložil nalašč za radijevo obletnico radio-koračnico, prijetno klavirsko skladbo, ki sta jo štiriročno odigrala na klavirju člana radio-orkestra. To je bila obenem zaključna točka slavnostnega programa, ki je nudil brez dvoma vsakemu poslušalcu umetniški užitek prve vrste. Postaja je nato pričela s prenosom francoskega koncerta iz ljubljanske filharmonije, kjer sta nastopila odlična francoska koncertna pevka gdčn. Blanche Dufour in pianist g. Marcelle Heuclin. Oba umetnika sta izvajala svoj program z izredno glasbeno rutino in visoko kulturo. Program je obsegal 16 točk, deloma pevskih, deloma klavirskih. Tako so imeli tudi naši poslušalci priliko poslušati lepo francosko pesem neposredno potem, ko je izzvenela v etru naša domača narodna pesem.
Minila je prva obletnica našega radia in že gremo drugi nasproti z iskreno željo, da bi jo leto osorej praznovali i mi i naši poslušalci s ponosno zavestjo, da smo storili vsak svojo dolžnost.
i
Poskusi s krmarjenjem na daljavo na Japonskem.
Japonski torpedni rušilec »Madakaze« je dobil od svojega poveljstva nalogo, naj poskusi krmariti letalo s pomočjo radijske zveze. Poskus se je razmeroma zelo dobro posrečil. Letalo je letelo v višini 100 m in tri četrt ure so ga vodili z ladje, celo »loopinge« je izvajalo letalo na brezžični ukaz. Poskus je pokazal prav lepe uspehe. Japonci si veliko obetajo za bodočnost.
Podvojena oddajna energija — podvojeni honorarji,
V Ameriki so končali pred kratkim zanimivo pravdo med udruženjem avtorjev in radijsko oddajno postajo.
Do pravde pa je prišlo na sledeči način: Radijska oddajna postaja WCAU v Philadelphiji je dobila 1. 1927. od udruženja avtorjev American Society of Authors dovoljenje, da sme oddajati dela vseh v njej včlanjenih avtorjev proti letni odškodnini 2500 dolarjev. Takrat in tudi še 1. 1928. je oddajala postaja z energijo 2'5 KW. Začetkom letošnjega leta pa so povečali oddajno energijo na 5 KW in radi tega je udruženje avtorjev zahtevalo tudi podvojitev odškodnine, ker more sedaj postaja sprejemati mnogo več radioamaterjev.
Oddajna postaja s to zahtevo seveda ni bila zadovoljna in prišlo je do tožbe. Sodišče pa je odločilo v prid avtorjem, tako da mora od sedaj naprej plačevati postaja WCAU dvojno odškodnino.
Oddajna elektronka za energijo 100 KW.
Najjačje doslej v Evropi rabljene in izdelane oddajne elektronke so bile grajene za energijo 20 KW. Že te elektronke imajo prav komplicirano vodno hlajo. Kakšna aparatura pa mora biti potem šele pri 100 KW žarnici, katero je prvič vstavila v obrat neka amerikanska oddajna postaja v bližini Hartforda v Ameriki.
Posebni čevlji za radio-umetnike v Ameriki.
Ameriška radio družba National-Broadcasting Co. je sklenila, da bo v nastopni radio seziji zahtevala od vseh v študiu sodelujočih umetnikov, da naj nosijo med oddajanjem v študiu ves čas čevlje iz gumija. Družba upa, da bo na ta način dosegla, da umetniki ne bodo motili oddaje, če bi slučajno prihajali ali odhajali. Čevlje bo družba umetnikom podeljevala seveda brezplačno. •
Slušalke za naglušne v glediščih za toniilme.
Po statistikah je ugotovljeno, da živi v Združenih državah Severne Amerike okrog 15 milijonov naglušnih, od katerih je 7 milijonov skoro popolnoma gluhih.
Ta velika množica naglušnih pa seveda ni obiskovala predstav tonfilmov, ker ni imela od teh nič več kot od običajnih filmov.
Da bi pa pridobila tudi te milijone za svoje tonfilme, je ameriška družba Paramount v Brock-lynu opremila gotov odstotek sedežev v svojih glediščih z močnimi radio sprejemnimi aparati in slušalkami za vsak sedež. Slušalke uporabljajo naglušni lahko brezplačno. Vrh tega so jim na razpolago še posebni regulatorji, s katerimi lahko regulirajo jakost glasu v slušalkah tako, kot jim najbolj prija.
Družba upa, da bo na ta način privabila veliko število naglušnih v svoja gledišča.
Če udari strela v oddajno postajo ...
Meseca septembra je divjala huda nevihta nad Jamaica Bai v U. S. A., kjer stoji velika oddajna postaja v WABC, Ko je divjala nevihta najhuje, je udarila strela v oddajno anteno postaje. Strela je totalno uničila anteno in prav tako porušila vso oddajno aparaturo. Monterja, ki je prav takrat opravljal službo, je strela podrla na tla, v ostalem pa se mu ni zgodilo nič hudega. Drugih hujših nesreč tudi ni bilo in že po dveh urah je bil požar, ki ga je zanetila strela, pogašen in kmalu nato je začela tudi že delovati rezervna oddajna postaja.
iMM^MIi
Zaradi praznika v petek 1. novembra smo morali redakcijo lista zaključiti en dan prej, zato so v tej številki odpadle italijanske postaje, ker do zaključka lista še niso prispele.
Nedelja, 3. novembra
527 kc Ljubljana 2 5 kW
9.30
10.00
11.00
15.00
15.30 16.00
16.30
20.00 22.00 22.15
23.00
698 kc
Prenos cerkvene glasbe Versko predavanje, dr. Gvido Rani
Koncert radio-orkestra: Wachlin: Letalska koračnica, Waldteufel: Vedno ali nikoli, Floto\v: Marta, Puccini: La Boheme, Erwin: Svidenje, Do-stal: Šepečemo, Nelson: Rdeči mlin, Fetras: Ločitev, Ka-tscher: Počakaj me O čebelarstvu, predava gosp. Okorn
Reproducirana glasba Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski
Citi-aški dnet (gosp. in gdč. Tišler)
Prenos iz Zagreba Časovna napoved in poročila Koncert radio-orkestra: Dellinger: Don Cesar, koračn. Waldtenfel: Čar siren, Anber: Fra Diavolo, Puecini: Tosea, Herbert: Skrivnost noči, No ak: Parada škratov Napoved programa za naslednji dan
Belgrad
2-5 kW
9.00 Prenos službe božje iz sabor, cerkve
12.20 Reproducirana glasba 13.30 Dnevne vesti 17.00 Ljudski koncert 17.30 Ura za poljedelce, nato nadaljevanje koncerta 19.30 ;;0 gibanjih v Indiji«, predav. 20.00 Drugi jugoslovanski koncert: 1. Hristie: čučuk Stana, uvertura, 2. Pesmi, 3. Krstie, Prizor iz »Snežane«, 4. Ružič: Leteči golob, Notturno, Daj mi roko. Iz mladih dni, 5. Mokra-njae: Odlomki iz Ivkovega godovanja, 0. Pesmi, 7. H. Ko-njovič: Chanson, 8. H. Konjo-vič: Toda deklica, 9. Bersa: Sužnja, 10. Klajič: Ptič in ptičica 22.00 Čas in dnevne vesti
977 kc
Zagreb
0-7 kW
11.30 Heprodnciran glasba 12.00 Zvoneje iz cerkve sv. Marka 17.00 Prenos lahke glasbe iz slaščičarne »Manon« 19.45 Kulturne in družabne vesti 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Prenos opere iz narodn. gledališča v Zagrebu
212-5 kc Varšava 12 kW
10.15 Prenos iz bazilike v Vilni
12.10 Sinil', koncert varš. filharm.
15.20 Zabavno glasbo
16.20 Reproducirana glasba
16.55 Reproducirana glasba
17.40 Popoldanski koncert
20.30 Ljudski koncert
545 kc Budapest 20 kW
10.00 Prot. služba božja 11.15 Grško-kat. služba božja 12.35 Čas, vreme, nato koncert opernega orkestra
15.30 Ura za poljedelce
10.00 Pestra ura
17.15 Popoldanski koncert
19.45 Trije radio prizori
21.10 Koncert ciganskega orkestra
563 kc Miinchen 4 kW
10.00 Protest, jutranja pobožnosi
12.00 Koncert komornega kvarteta
14.30 Reproducirana glasba
15.45 Recitacije
16.00 Popoldanski koncert
18.00 Lohengrin , opera v 3. dej.,
komp. Rich. VVagner 22.45 Gostovanje angleške grupe: The dark lady , sp. B. Shavv
581 kc Dunaj 15 kW
HI.211 Orgelski koncert
11.00 Slovesna sveta maša, Haydn,
maša v d-molu 12.00 Koncert dunaj. sinit', orkestra 16.00 Popoldanski koncert 17.45 Iz pragozda v menežariji, predavanj e 18.30 Komorna glasba in petje 19.30 Recitacija
20.15 Prenos operete- »Cornevillski zvonovih, romant ično-komična opereta v 3. dej., spisal Clair-ville-Gabet. komp. Plamiuette
616 kc
Praga
5 kW
8.30 Orgeljski koncert 9.00 Nabožna glasba 11.00 Dopoldanska glasba 12.00 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Poročila in pesmi v nemščini 19.00 Ljudska glasba 20.00 »Pri kanibalih , radio-skeč 21.00 Violinski koncert, nato ljudska glasb« 22.15 Lahka glasba iz kavarne
635 kc Langenberg 13 kW
7.00 Jutranji koncert 9.05 Jutranja pobožnost 12.00 Zborni koncert 13.00 Opoldanski koncert 16.00 Ura za poljedelce ]£.25 S. O. S., predavanje 18.50 Ura za delavce 19.45 Uvod v prenos 20.00 »Fidelio , opera v 2. dej., komp. Beethoven, nato plesna glasba do 24.00
716 kc Berlin 4kW
9.00 Jutranja slovesnost 11.30 Orgeljski koncert 12.00 Opoldanski koncert 14.20 Klavirski trio 15.20 Mladinska ura 15.45 Reproducirana glasba 16.30 Iz studia: Bunburg«, trivialna komedija v 3. dej., spisal O. Wilde 19.00 Ruska narodne pesmi 20.00 Dva komponista interpretirata svoja dela, L. Jess in I?. Win-terberg, nato plesna glasba do 24.00
734 kc Katovice 10 kW
10.15 Služba božja iz Vilne 12.10 Simf. koncert iz Varšave 14.00 Nabožno predavanje
14.20 Reproducirana glasba 16.20 Ljudski koncert radio-orkestra 17.40 Koncert italijanske glasbe 19.20 Boccherini: Sonata v g-mol 20.30 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba
743 kc Bern 1-5 kW
11.15 Knjižna ura 12.45 Opoldanski koncert 15.30 Popoldanski koncert 19.00 Ura za šahiste 19.30 Literarna ura 20.00 Netopir«, opereta v 3. dej. komp. Joh. Strauss
770 kc Frankfurt 4 kW
10.00 Protest, jutranja pobožnost
11.00 Vzgojno predavanje
il.30 Zabavni koncert
14.00 Mladinska ura
16.00 Zborni koncert
17.00 Prenos koncerta iz cerkve
19.30 »Carmen«, opera v 4. dejanjih.
komp. Bizet 23.00 Ura smeha, nato plesna glasba
806 kc Hamburg 4 kW
9.55 Prenos protest, službe božje 11.30 Dopoldanski koncert 13.05 Radio-orkester 15.00 Popoldanski koncert 20.00 »Worms v zgodovini«, pred. 21.00 Veliki večerni koncert
833 kc Stuttgart 4 kW
11.15 Protest, jutranja slovesnost 12.00 Koncert iz del Brahmsa in
Weismauna 14.00 Mladinska ura 16.30 Antič. človek in njegov grob,
predavanje 17.00 Nabožna glasba 19.30 Carmen«, opera v 4. dejanj.
komp. Bizet 23.00 Ura smeha
896 kc Poznanj 1-5 kW
jO.15 Prenos službe božje iz Vilne 17.00 Reproducirana glasba 18.50 Popoldanski koncert 20.30 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba
923 kc Breslau 4 kW
9.30 Jutranja pobožnost 12.15 Nedeljski koncert 15.25 Popoldanska zabava 17.00 Pesmi na lutnji 18.30 Zabavna glasba 19.55 »C os i fau tutte«, kom. opera opera v 2. dej., sp. L. la Polite, ugl. Mozart •>>'" gportno poročilo
Plesna glasba do 24.00
kc Košice 2-5 kW
23.50 1022
9.00 Prenos iz cerkve, nagovor 12.00 Opoldanski koncert 15.30 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Pri Kanibalih , radio-skeč 21.00 Plesna glasba 22.00 Lahka glasba iz kavarne
1076 kc Bratislava 12 kW
9.110 Nabožna glasDa 10.15 Za poljedelce 11.00 Nedeljska glasba 12.00 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 18.20 Za šolsko mladino
19.00 Koncert iz Wagnerjevih del, nato radio-skee Pri Kaniba-lih'
21.00 Plesna glasba
22.00 Lahka glasba iz kavarne
1085 kc Konigsberg 4 kW
9.00 Jutranja pobožnost 11.05 Nemška glasba iz petih stol. 12.05 Zabavni koncert 13.05 Reproducirana glasba 15.00 Mladinska ura 15.30 Popoldanski koncert 18.40 »Ekspedicije po Sibiriji leta
1926-29, predavanje 20.00 Komp. L. Jessel in R.Winter-berg interpretirata svoja dela 22.30 Plesna glasba
1140 kc M. Ostrava 10 kW
9.00 Nabožna glasba 10.30 Ura za poljedelce
527 kc Ljubljana 2 5 kW
12 30 Reproducirana glasba (Ksilofon — Zamorski kvinteti) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današujih dnevnikov 17.00 Koncert radio-orkestra:
P. Lincke: Parada siameške straže, Fetras: Marijin sen,
11.00 Nedeljska glasba 12.00 Opoldanski koncert Iti.00 Popoldanski koncert 19.00 Koncert iz Wagnerjevih del, nato radio-skeč: Pri Kaniba-lih«
21.00 Plesna glasba
22.00 Lahka glasba iz kavarne
1157 kc Leipzig 4 kW
9.00 Jutranja slovesnost 11.30 Koncert vojaške godbe 13.00 Reproducirana glasba 15.00 Pol ure smeha 16.00 Karikatura, predavanje 16.30 Komorna glasba 17.00 Potop Patagonije , radio dr:i-ina
19.011 Petje, nato radio-orkester 21.0(1 Pevski koncert, nato plesna godba
Verdi: Othello, Seibolu: Posvetitev, Čajkovsky: Romanca, rtenatzky: Malo ognja, Leopoldi: Končno zopet dunajska pesem 19.00 Diabetes - sladkorna bolezen,
predava dr. Merčun 19.30 Srbohrvaščina, poučuje dr. Rupel j
20.00 Rezervirano za prenos pevskega koncerta
22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan
698 kc Belgrad 2-5 kW
12.40 Radio-kvartet
13.30 Dnevne vesli
17.05 Modno poročilo
17.30 M liaudie recitira
19.30 Francoski jezikovni tečaj
20.00 Koncert radio-orkestra:
1. Gluck-Waguer: Ifigenija, uvertura, 2. Waguer: Rheiu-gold, 3. \Vaguer: Iz: ■ Uotter-diimmerung . 4. Čajkovsky: Labodje jezero, baletna suita SI.311 Čas, časopisne vesti 21.45 Prenos konc. iz restavracije
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.30 Prenos glasbe iz Evropa Palače kina 18.55 Poročila 20.15 Francoski jez. tečaj 20.30 Kulturne in družabne vesti 20.35 Koncertni večer 21.50 Poročila
22.00 Plesna glasba radio-orkestra
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 Reproducirana glasba
16.15 Mladinska ura
16.45 Reproducirana glasba
17.45 Lahka glasba iz restavracije
19.25 Reproducirana glasba
20.30 Knegiuja Gerlstein , komična
opera v 3. dej., Offenbach 23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert vojaške godbe 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvoueuje iz univerz, cerkve 12.05 Reproducirana glasba 16.20 Koncert salonskega orkestra 17.45 Koncert ciganskega orkestra
	u<	INGELEN, šiirielekfronsld aparat z elektronko z zamreženo anodo nova cena Din 4550'-
Ponedeljek, 4. novembra		
REPREZENTANCA RADIO TOVARNE	OlClČ 15 000	»
INGELEN
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 34/1.
Jngelen ultradyne garnitur
je že v obratu
Ultradyne garnitura 200—2000 m Din 1315 — // 200- 600 m Din 980 -
Na splošno zahtevo smo zooet začeli prodajati celotne ultradyne garniture	»
Jngelen Wradyne 117 in 118 sprejema Gvropo m Ameriko	|
R	na okvirno anteno	«

v«*
glasba
Z enim samim obratom!
polnenje
-m
V*
V.j': -	-	- - ■ '''V^'1'''^!,,.
■Ms&f**
'ttmnflin


HI
iill
S PHILIPS RECTiriER TVPrr lOlClOi' I 235	40-.00	;
ir----•:.:> >
' ' "i/, ■ / / m	»» ' \V ;
i«*-**	M'
S • »Wv>»v >»«<» WV«« %	^ V y
3^iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^:i)|k ) ) >
V.	" ■
J
r i
Ci.v
i %

Zadostuje en sam obrat stikala pri malem Philipsovem polnilcu, da se prekine sprejem in prične polnenje akumulatorja. Po dovršenem večernem sporedu oskrbuje Philipsov mali polnilec akumulator z zadostno množino toka, tako da je akumulator stalno pripravljen sprejemati prihodnji spored. — Philipsov mali polnilec skrbi, da je Vaša sprejemna postaja vedno pripravljena za sprejemanje, prihrani Vam stroške za polnenje baterije, poraba toka je minimalna. Zato si ga oglejte še danes p r i V a š e m radio trgovcu!
PHILIPS
20.30 Koncert opernega orkestra: 1 Goldmark: Sakuntala, uvertura, S. Solo petje, 3. Goldmark: Koračnica i/. »Kraljice Sabe , 4. Charpentier: Spomini na Italijo
22.00 Po poročilih koncert terceta in jazza
563 kc Miinchen 4 kW
13.55 Keproducirana glasba
16.00 Recitacija
16.30 Popoldanski koncert
17.30 Dueti
19.00 Ura za delavce
19.30 Zabavni koncert
20 ''0 Krasin reši Italto«, radio-dra-
ma, spisal Fr. Wo)f 21.35 Koncertna ura
581 kc Dunaj 15 kW
11 00 Dopoldanska glasba
15	30 Glasbena ura za mladino
16	00 Popoldanski koncert,- kvartet 17.40 Za mladino: Beg Casanove iz
svinčenih ječ v Benetkah
18	30 Jesen v deželi, predavanje
19	30 Zimski trening v športu, pred. 20.05 Violoucello s klavir.: 1 Porpo-
ra: Sonata, 2. L. Godowsky: Elegija, 3. Sammartini: Alle-gro, 4. Granadoo: Dance, 5. Senallie: Allegro spiritoso 21.00 Recitacija
22 00 Večerni koncert jazz-koneerta
616 kc Praga 5 kW
11.15 Reproducirana glasba 12.30 Orkestralni koncert 16 30 Popoldanski koncert 17.25 Poročila in recitacije v nemščini
19.05 Slovaški večer 20.00 Radio orkester 21.00 Orkestralni in klav. koncert 22 15 Reproducirana glasba
635 kc Langenberg 13 k w
10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba. 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.30 ženska volivna pravica, predavanje 17.30 Popoldanski koncert 19.40 Ura za stariše 20.00 Pester večer nato plesna glasba do 24.00
716 kc
Berlin
4 kW
14.00 Reproducirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.30 Sonate 18.00 Pesmi 19.10 Zabavna glasba 20.50 Zabavna glasba 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba
734 kc Katovice 10 kW
12.05 Reproducirana glasba
16.15 Mladinska ura
16.45 Reproducirana glasba
17.45 Zabavna glasba
19.30 Pouk poljščine
20.30 »Kneginja Gerolstein . koinič.
opera v 3. dej., Offenbach 23.00 Življenje na poljsk. univerzah
743 kc Bern 1-5 k W
12.00 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reproducirana glasba 19.30 Veliki Švicarji, predavanje 20.00 Veliki simfonični koncert. 22.15 Večerna glasba
770 kc Franklurt 4 kW
12.15 Reproducirana glasba 15.15 Mladinska ura 16.0(1 Ura za žene 17.00 Pevski koncert 18.00 »Žena v politiki', razgovor 19.30 Glasba na pihala 20.30 -Krasin rešuje Italio«, radio-draina, spisal Fr. Wolf Nato pevski koncert
806 kc
Hamburg
4 kW
16.15 Mladinska ura 18.00 Popoldanski koncert 20.00 Koncert moderne glasbe 22.35 Zabavna glasba
833 kc Stuttgart 4 kW
12.15 Reproducirana glasba
13.15 Reproducirana glasba
15.30 »Brukner v glasbi , predav.
16.00 Zabavni koncert
17.00 Pevski koncert
18.30 -Pot skozi vsemirje , predav.
19.30 Koncert na pihala
20.30 Simfonični koncert
Nato literarna ura in plesna glasba do 24.00
896 kc Poznanj 1-5 kW
13.05 Reproducirana glasba
17.45 Popoldanski koncert
20.30 »Kneginja Gerolstein«, koinič
11 a opeva, komp. Offenbach 22.45 Pouk v plesu - plesna glasba
923 kc Breslau 4 kW
12.20 Reproducirana glasba
16.00 Pregled revij
16.30 Reproducirana glasba
17.30 Cra za mladino
18.15 Literarno poročilo
19.05 Večerni koncert
20.30 >Srce polno želja«, literarna
pri redil ev 22.30 Pouk v plesu
1022 kc Košice 2-5 kW
12.05 Reproducirana glasba 17.10 Popoldanski koncert
19.05 Slovaški večer 20.00 Opereta iz studia 22.15 Vojaška godba
1076 kc Bratislava
12 kW
11.30 lteproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.00 Popoldanski koncert 18.10 Reproducirana glasba 19.05 Slovaški večer 20.00 Opereta iz studia 22.15 Vojaška godba
1085 kc Konigsberg 4 kW
13.15 Opoldanski koncert 16.30 Reproducirana glasba 18.45 Bachove fuge na klavirju 20.30 Koncertni večer 20.30 Koncertni večer 22.30 Plesna glasba
1140 kc m. Ostrava iokW
11.30 Reproducirana glasba
12.30 Opoldanski koncert
15.00 Ura za žene
16.30 Koncert valčkov
17.25 Koncert na dveh klavirjih
18.40 Kitajsko gledišče, predavanje
19.05 Slovaški večer
20.00 Opereta iz studia
22.15 Koncert vojaške godbe
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Reproducirana glasba 15.00 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Zabavni koncert 21.00 Baročne pesmi 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 24.00
Pravi ljudski radio aparai
je poslal Irielektronski iNGELEN aparat ki proizvaja v zvočniku
EVROPO IN AMERIKO
Torek, 5. novembra
527 kc Ljubljana 2-5 kW
.30 Reproducirana glasba (Mešan
program) .00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba .30 Iz današnjih dnevnikov .00 Koncert radio-orkestra:
Kollo: Eden pravi drugemu, Lincke: Luna-valček, Valac-ce: Maritana, Jernefeld: Ber-eeuse, Dvorak: Serenada, Pe-trič: Naša Nava .00 O fotoamaterstvu, predava g.
Cvetko Švigelj .30 Ruščina, poučuje dr. Preobra-ženski
.00 Oton Zupančič: Noč na Verne duše, Shakespeare: Hamlet — 5. del. (izv. člani nar. gleJ.) .00 Koncert radio-orkestra:
Urbach: Per Aspera ad Astra, Waldteufel: Estndiantina, Rossini: Tancred, Flotow: Marta-fantazija, May: Sascha, Weber: Passion, Benatzky: Pridi v moje naročje lepa gospa, Aletter: Rendez-vous .00 Časovna napoved in poročila 1.15 Lahka glasba .00 Napoved programa za naslednji dan
698 kc
Belgrad
2-5 kW
12.40 Reproducirana glasba
13.30 Dnevne vesti
17.05 Dr. A. Cvetkovič predava o
higijeni lepote 17.30 Recitacija
18.00 Popoldan, koncert iz kavarne
»Moskva: 19.30 Nemški jezik, tečaj
20.00 Prenos simfoničnega koncerta beograjske filharmonije: dir. St. K. Hristič, ravnat, opere. Solistka M. Žaludova, prima-dona
21.30 Cas dnevne vesti, nato l-epr. glasba
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reproducirana glasba
13.20 Dnevne vesti
17.00 Zabavna ura
17.30 Koncert iz italijanskih oper
18.55 Poročila
19.30 Angleški jezikovni tečaj 19.45 Kulturne in drnžabne vesti 20.00 Koncertni večer: Prenos iz
Ljubljane 22.00 Poročila, nato prenosi iz inozemskih postaj
212-5 kc Varšava 12 kW
11.05 Šolska akademija 15.45 »O avijatik«, predavanje 16.15 Reproducirana glasba 17.45 Simfonični ljudski koncert 19.50 Prenos iz opere v Poznanju
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert radio terceta 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Violinski koncert 16.00 Mladinski koncert 17.00 Koncert salonskega orkestra 19.30 Koncert kvarteta 20.15 Koncert ogrske glasbe 21.50 Lahka e-Iasba iz kavarne
563 kc Miinchen 4 kW
11.20 Reproducirana glasba 13.55 Reproducirana glasba 14.45 Ura za gospodinje
16.30 Popoldanski koncert (tercet) 17.25 Ura ruske glasbe 19.30 Razvoj odrskih plesov, 20.40 Ura pesmi 21.40 Koncert jazz-orkest ra
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Dopoldanska glasba, kvartet
15.311 Mladinska ura
16.00 Popoldanski koncert
18.00 8 predavanj o zemlji: 1. pre-
dav.: Zemlja med zvezdami 18.30 Poljedelsko predavanje 19.00 Francoski jezikovni tečaj 19.35 Angleški jezikovni tečaj 20.05 Večer vesele in resne glasbe, združen s petjem
616 kc Praga 5kW
11.15 Reproducirana glasba
12.30 Orkestralni koncert
16.30 Orkestralni koncert
17.25 Poročila in predav. v nenišč.
19.05 Plesna glasba
21.90 Koncert iz del Smetane
22.15 Ljudska glasba
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 20.10 Lovska slavnost
716 kc Berlin 4 kW
14.(10 Reproducirana glasba
15.20 Mladinska ura
16.30 Zabavna glasba
18.00 Knjižna ura
18.30 Godalni trio
20.00 Ura. sonat
21.10 Zabavna glasba
734 kc Katovice 10 kW
12.05 Prenos mladinskega koncerta
iz Varšave 16.20 Reproducirana glasba 17.45 Simfonični koncert 19.15 Prenos operete iz Poznanja
743 kc Bern 1-5 k W
12.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reproducirana glasba 20.00 »Dopust po podoknici«, Offen-bachova opereta
770 kc Frankfurt 4kW
13.30 Reproducirana glasba 15.15 Mladinska ura 16.no Radio-orkester 18.30 Moderna terapija 19.30 Glasba na pihala 20.15 Simfonični koncert, nato literarni večer — plesna glasba
833 kc Stuttgart 4 kW
12.15 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 15.30 Ura za žene 16.00 Popoldanski koncert
18.30 »Ritmična vzgoja . predav. 19.30 400 let plesne glasbe, koncert 20.30 »Krasili rešuje Italio , radio-
drama 22.00 Pevski koncert
896 kc Poznanj 15 kW
13.05 Reproducirana glasba
17.45 Simfon. koncert iz Varšave
19.50 »Grofica Marica , opereta,
konip. Kalnian 23.15 Plesna glasba
923 kc Breslau 4 kW
12.21) Reproducirana glasba 16.30 Radio-orkester 17.3» Mladinska nra 19.05 Reproducirana glasba 20.05 Ura za žene 20.30 Krasili rešuje Italio , radio-drama
1076 kc Bratislava 12 kW
11.80 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski končen 13.30 Slovaške novice"v nemščini 16.00 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 18.01) Pri velikih finančnikih, pre ' 19.05 Orkestralni koncert 21.00 Večerni koncert
527 kc Ljubljana 2 5 kW
12.30 Reproducirana glasba (Moderni plesi in šlagerji s petjem) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert Radio-orkestra:
Translateur: Avtomob. k orač., Fučik: Sen ljubezni, Ketel-bey: Na perzijskem trgu, Lindsay: Aisclia, Meyer mund: Pizzicalo d'un Trouba-dour, Wagner: O tihem ognjišču, Slobodsky: Pravljica, Siede: Gudrun 18.00 Otroški kotiček 19.00 Bohuslavovi spomini, čita g. Gregorin
19.30 Francoščina, poučuje dr. St. Leben
20.00 Prenos iz Prage — konipoz.
Joh. Straussa 22.00 časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan
1085 kc Konigsberg 4 kW
13.15 Reproducirana glasba 16.25 Zabavui koncert 18.45 Ura za delavce 20.00 »Euo uro v banki«, (o gospodarskem pomenu banke) 21.10 Veliki simfonični koncert 22.30 Novi šlagerji
1140 kc M. Ostrava lokW
11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Moderna nemška glasba 17.30 Češki plesi 18.40 Pri Kirgizih, predavanje 19.05 Koncert
22.15 Lahka glasba iz kavarne
1157 kc Leipzig 4kW
12.00 Reprouuciraua glasba 15.15 Reproducirana glasba 16.30 Glasba starih komponistov 19.30 »Schwarzwaldmadel<, oper. v 3. dej., Neidhardt-.Jessel (plošče) iu »Mikado«, burleska v 2. dejanjih, komp. Sullivan (plošče). 20.00 Italijanske pesmi 22.30 Moderne violin, sonate, nato do 24.00 plesna glasba
698 kc Belgrad 2-5 kW
12.411 Radio kvartel
13.30 Dnevne vesti
17.05 M. Bandič čila pravljice
17.30 Recitacija
19.30 Dr. M. Kašanin predava o
muzeju princa Pavla 20.00 Koncert s petjem 21.00 >:Halo, halo«, komed. v 1. dej. 21.30 Cas, duevue vesti 21.45 Radio kvartet: 1. \Vallaee: Maritana, uvert., 2. Micheli: Druga suita. 3. F. Cilea: Adri-emte Leeonvreur, opera, fantazija
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reproducirana glasba
13.20 Dnevne vesti
17.00 Vika Podgorska čita pravljice
17.30 Pozabljeni šlagerji, radio-ork.
18.55 Poročila
19.30 Nemški jezikovni tečaj 19.45 Kulturne in družabne vesli 19.50 Uvod k prenosu
FIGARO i„ RAMONA
sta najbolj priljubljena ZVOČNIKA
Sreda, 6. novembra
Tovarna akumulatorjev HOPPECKE d.d.Koln a/Rhein
Ne kupujte akumulatorjev dokler niste ugotovili, da so cene novega
»HOPPECKE" akumulator-ja
z ročajem - najnižje in da je poleg tega ta akumulator najbolj dovršen
Anodne in žarilne baterije „HOPPECKE"
923 kc
Breslau
4 kw
12.20 Reproducirana glasba 10.30 Nordijska glasba 17.30 Ura za mladino 18.40 O glasbi , predavanje 19.05 Reproducirana glasba 20.30 Večerna zabava
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Reproducirana glasba
12.30 Opoldanski koncert
13.30 Slovaške novice v nemščini
16.00 Reproducirana glasba
16.30 Popoldanski koncert
17.35 Mladinska ura
17.50 Francoski liberalizem, pred.
19.00 Prenos simioničnega koncerta
češke filharmonije iz Prage 22.15 Lahka glasba iz kavarne
1085 kc Konigsberg 4 kW
13.15 Reproducirana glasba 16.00 Princesa in vaško dete , mladinska igra za radio
16.45 Popoldanski koncert 18.15 Ura za stariše 20.00 Večerno glasbo 20.40 Iz domovine tanga, reprod. glasba
21.40 Pouk v plesu, nato plesna glasba
1140 kc M, Ostrava iokW
11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.30 Popoldanski koncert 18.40 Češki pesniki, predavanje 19.00 Prenos velikega koncerta češke filharmonije iz Prage 22.15 Lahka glasba iz kavarne
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Koračnice in valčk i iz oper 21.00 Komorna glasba 21.30 Zabavna glasba do 24.00
«7 »S
Ingelen Uliradyne
Vse postaje
na okvirno anteno v zvočniku !
Četrtek, 7. novembra
20.00 Preuos koncerta iz Prage
Poročila, nato prenosi iz inozemskih postaj
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 Reproducirana glasba 16.15 Mladinska ura 17.45 Ljudski koncert 19.25 Reproducirana glasba 20.30 Večerni koncert s petjem 23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 20 kW
0.15 Violinski koncert s petjem 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Koncert vojaške godbe 15.30 Tečaj o Morsejevih znamenjih 17.10 Popoldanski koncert 19.00 Prenos opere Aida«, Verdi, iz opere
22.30 Koncert ciganskega orkestra
563 kc Munchen 4 kW
12.30 Reproducirana glasba
16.30 Popoldanski koncert, tercet
17.30 Mladinska ura
10.05 Zabavna ura z glasbo
20.30 Koncert na 2 klavirjih
21.15 Zabavni koncert radio-orkest.
22.45 Plesna glasba do 24.00
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Dopoldanska glasba, kvartet 15.30 Glasbena ura za mladino 16.05 Popoldanski koncert 18.10 Recitacija 18.45 Esperanto
19.00 Priprava mladine ua poklicno
delo, predavanje 19.30 Umetnostna zgodovina Dunaja v 7. stoletjih (7. pred.) I. predavanje: Prvi začetki . 20.00 Veliki koncert solistov
616 kc Praga 5kW
11.15 Reproducirana glasba 12.30 Orkestralni koncert 16.30 Marionetno gledališče 17.25 Poročila in predav. v nemšč. 10.05 Zgodov. češkega teatra, pred. 20.00 Veliki simfon. koucerl češke filharmon., dir. M. O. Nedbal
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.30 Žena, narodni poslanec, pred. 17.30 Popoldanski koncert 19.15 30 delavcev poroča, radio reportaža 20.00 Večerni koncerl 21.00 2 original, kitajski komediji, nato do 24.00 plesna glasba
716 kc Berlin 4kW
11.00 Reproducirana glasba 15.20 Mladinski oder 16.20 Zabavna glasba 19.00 Španska glasba 20.00 Veliki orkestralni koncerl iz Magdeburga, nato poročila in zabavna glasba do 24.00
734 kc Katovice 10 kW
12.05 Reproducirana glasba
16.15 Mladinska ura
16.45 Reproducirana glasba
17.45 Ljudski koncert
19.20 »Vtisi iz Skandinavije-, pred.
20.30 Koncert: 1. Mofliuszko: a) Po-
743 kc Bern 1-5 kW
16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reproducirana glasba 20.30 »Vožnja v Ognjeno deželo , komedija v 3. dej., spisal S. Wells
833 kc Stuttgart 4 kW
11.45 i-ronienauiii koncert 13.15 Reproducirana glasba 15.00 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 19.00 Moskva«, predavanje 20.00 »Die schone Lau . pravljična opera, tekst: Moricke, komp.
527 kc Ljubljana 2-5 kW
12.30 Reproducirana glasba (Klavir. skladbe — Mešan progr.) 13.00 časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert radio-orkestra: Wagner: Bosanci pridejo, Waldtefel: La Plus Belle, Nevin: En dan v Benetkah, Lincke: Amina, Engel Ber-ger: Enkrat v letu, Armau-dola: Lisonja, Kockert: Pussi 18.00 Tedenski pregled domačih in
tujih dogodkov 19.00 1/. življenja mravelj, profesor 1'eugov
19.30 Prenos opere iz Nar. gled. v
Ljubljani 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert radio-orkestra:
Teike: Stari tovariši, Lanner: Dvorni plesi, Friederiksen: Iz Norveške, Rubinstein: Romanca, Fetras: Revija operet, Spolianski: Morfij 23.00 Napoved programa za naslednji dan
698 kc Belgrad 2-5 kW
12.40 Reproducirana glasba
13.30 Dnevne vesti
17.05 Recitacija iz L. Andrejeva
17.30 Reproducirana glasba
18.00 Popoldan, koncert iz kavarne
Moskve 19.30 Francoski jezik, tečaj 20.00 Koncert radio-kvartet a s petjem
21.20 Čas, dnevne vesti 21.35 Prenos lahke glasbe iz hotela »Palače«
977 kc Zagreb 0 7 kW
12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.30 Prenos iz slaščičarne Mauon 18.55 Poročila
19.00 Francoski jezikovni tečaj 19.15 Kulturne in družabne vesti 19.20 Uvod v prenos 19.30 Prenos iz opere v Ljubljani
212-5 kc Varšava 12 kW
12.30 Mladinski koncert varšavske
filharmonije 16.15 Reproducirana glasba
17.45 Klavirski koncert s petjem 19.25 Reproducirana glasba 20.15 Zabavna glasba 21.15 Prenos iz Vilne 23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Orkestralni koncert 11.15 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Koncert radio kvarteta 16.00 Pestra ura
17.45 Koncert ciganskega orkestra 20.10 Koncert v spomin ogr. komponista Erkel 22.00 Reproducirana glasba
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Dopoldanska glasba, kvartet 15.30 Pravljice iz Japonske 16.00 Popoldanski koncert, kvartet 17.30 Tujsko prometno poročilo za
Celovec 17.50 8 predavanj o zemlji:
II. pred.: Zemeljska notranjost
18.15 »Denar in obrestna mera«,
predavanje 18.45 Japonska glasba 19.30 Angleški jez. tečaj 20.05 Prenos opere: »Kraljeva de-ca«, pravljična opera v 3. slikah, sp. E. Rosner, komp. B. Humperdinck
616 kc Praga 5kW
11.30 Reproducirana glasba 12.30 Orkestralni koncert 16.30 Koncert lahke glasbe 17.25 Poročila in predav. o nemški grafični umetnosti v nemščini 19.05 Ljudski koncert 20.00 Radio drama 22.15 Reproducirana glasba
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.00 Nevidni na odru , predav. 16.30 Mladinska knjižnica , pred. 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Večerna glasba 21.00 Simfonični koncert, nato do 24.00 jazz koncert
716 kc Berlin 4 kW
14,110 Reprouuciraiia glasba
15.20 Mladinska ura
10.30 Popoldanski koncert
17.40 Motnje v razvoju govornega
organa, predavanje 18.05 »Čudovita vožnja v balonu ,
predavanje 18.30 Zabavna glasba 20.30 Tirolska narodna umetnost 23.30 Pouk v plesu in plesna glasba do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
12.10 Reproducirana glasba 17.45 Solistični koncert 20.05 Večerni koncert 21.15 Prenos iz Vilne 23.00 Plesna glasba
743 kc Bern 1-5 kW
l2.5(t Reprouueirana gui-sua 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reproducirana glasba 10.00 O športnih letalih , predav. 20.35 Simfonični koncert
833 kc stuttgart 4 kW
12.15 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 16.00 Koncert ruske glasbe 10.00 Prenos električne energije,
predavanje 10.30 Zabavni koncert 20.15 »Zadnji valček , O. Strauss,
opereta v 3. dejanjih 23.15 Koncert lahke glasbe
923 kc Breslau 4 kW
J2.2U Reproducirana glasba 16.00 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 17.30 Knjižna ura
527 kc Ljubljana 2 5 kW
12.30 Reproducir. glasba (Odlomki
in arije iz operet) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koroške narod, pesmi, pojejo
koroški fantje 19.00 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova
19.30 Italijanščina, pouč. dr. Leben 20.00 Večer potpurijev, izv. radio-orkester
Kalman: Grof. Marica, Geiger: Lehariana, Jessel: Schwarz-waldmadel, Kalman: Cn ; princesa
22.00 Časovna napoved in poročila napoved programa za naslednji dan
698 kc Belgrad 2-5 kW
12.40 Reproducirana glasba 13.30 Dnevne vesti 17.05 A. Petrovič predava o kuharski in posladarski umetnosti 17.30 Zdravstveno predavanje 19.20 Nemški jezikovni tečaj 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Prenos opere iz narod, gledališča
21.30 Cas, dnevne vesti
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reproducirana glasba
13.20 Dnevne vesti
17.00 Kava in njen učinek, predav.
17.20 Aktualna moda
19.05 Koncert komornega terceta 20.30 Moderna zabavna glasba 22.30 Pouk v plesu in plesna glasba do 24.00
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Reproducirana glasba
12.30 Opoldanski koncert
13.30 Slovaške novice v nemščini
16.00 Orkestralni koncert
18.00 Radio drama
19.05- Narodne pesmi
20.00 Radio drama iz Prage
22.15 Lahka glasba iz kavarne
1085 kc Konigsberg 4 kW
13.15 Opoldanski koncert
16.00 Mladinska ura
16.30 Reproducirana glasba
17.30 Vzgojne reforme v Evropi,
predavanje 18.45 Koncert terceta 20.00 Večerna zabava
1140 kc M, Ostrava 10 kW
11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.00 Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert 17.20 Koncert iz kompozicij Vit. Novaka
18.40 Po Donavi v Črno morje in v
Carigrad, predavanje 19.00 Orkestralni koncert, nato radio drama 22.15 Lahka glasba iz kavarne 1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Orkestralni koncert 21.30 »Vojska«, radio drama 22.30 Pouk v plesu
17.35 »Orijent. glasba«, radio-ork. 19.00 Poročila
20.00 Angleški jezikovni tečaj 20.15 Humor in groteska v glasbi,
predavanje 20.40 Kulturne in družabne vesti 20.35 Koncertni večer 22.00 Poročila, nato zabavna glasba
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 Reproducirana glasba 16.15 Reproducirana glasba 17.45 Koncert mandolinskega ork. 19.25 Reproducirana glasba 20.15 Simf. koncert varšavske filli. 1. A. Ljadcw: »Kikimora«, simfon. pesnitev, 2. R. Schn-mann: Klavirski koncert, 3. Szyinanowski: »Stabat Mater« z zborom in orkestrom
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Koncert kvarteta 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Koncert ciganskega orkestra 16.20 Mladinska ura 17.45 Koncert opernega orkestra 20.00 Radio drama 22.35 Lahka glasba iz kavarne
563 kc Miinchen 4 kW
11.20 Reproducirana glasba 12.30 Reproducirana glasba 14.45 Ura za žene
16.30 Koncert komornega kvarteta 17.30 Klavirski koncert 19.00 Ljudski koncert 19.30 Novosti v tehniki, predavanje
20.00 Zmagovalka , glasb, komedija v 3 dej., spisal O. Fried-mann-Lunzer in B. Imbach, komp. Čajkovski
581 kc Dunaj 15 k W
11.00 Dopoldanska glasba, kvartet, 16.00 Reproducirana glasba 16.40 Pevska akademija in koncert terceta
17.45 Tedensko športno poročilo 18.00 Umetnostna zgodovina Dunaja v 7. stoletjih
II. pred.: »Gotska umetnost« 18.30 Zdravstvena ura 19.30 Italijanski jezikovni tečaj 20,05 Pevska ura, poje komorni pevec Franc Steiner 21.00 Koncert iz historičnih in modernih fanfar in koračnic
616 kc Praga 5kW
11.30 Reproducirana glasba
12.15 Orkestralni koncert
16.30 Orkestralni koncert
17.25 Poročila in predav. v nemšč.
20.00 Reproducirana glasba
20.30 Koncert moravskih avtorjev
22.15 Lahka glasba iz kavarne
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reproducirana glasba 12.10 Reproducirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.25 Knjižna ura 17.30 Popoldanski koncert 20.00 Arije iz znanih oper 20.45 »Krasin rešuje Italio«, radio drama, spisai Fr. Wolf. Nato plesna glasba do 24.00
716 kc Berlin 4 kW
14.00 Reproducirana glasba
15.20 Mladinska ura
16.05 50. rojstni dan žarnice, preda-
v rije 16.30 Zabavna glasba 18.30 Violinska glasba 10.05 Narodne pc-mi 20.00 Nordijski plesi in pesmi '20.30 Repriza: »Krasin rešuje Italio«, drama po Nobilovi ponesrečeni ekspediciji, nato plesna glasba do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
12.05 Reproducirana glasba 17.45 Koncert mandolinskega ork. 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije
743 kc Bern 1-5 kW
12.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reproducirana glasba 20.00 Prenos iz gledišča: »Švanda dudak«, opera v 2. dej. komp. Weinberger
833 kc Stuttgart 4 kW
12.15 Reproducirana glasba . 13.15 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Kritik in igralka, predavanje 19.30 Kvartet poje narodne pesmi 20.00 Koncert filharmon. orkestra 22.00 »Sanjska knjiga«, radio-dra-
ma v 7. slikah 23.15 Zabavni koncert do 24.00
923 kc Breslau 4 kW
12.211 Reproducirana glasba
16.00 Ura za žene
16.30 Reproducirana glasba
17.30 Mladinska revija
19.05 Zabav, koncert radio-orkestra
20.30 Večerni koncert
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.00 Reproducirana glasba 16.30 Popoldanski koncert 19.20 Uvod v prenos
KLr Ingelen foielelifronslri
aparat
s priključkom na izmenični tok
Petek, 8. novembra
19.30 Prenos iz narodnega slovaškega gledišča v Bratislavi: Dve vdovi-, komična opera v treli dej., komp. Smetana 1085 kc Konigsberg 4 kW
13.15 Opoldanski koncert
15.30 Pravljice
10.30 Popoldanski koncert
20.00 Kvintet na pihala
20.20 »Krasin rešuje ltalio , radio-
drama 22.30 Plesna glasba
1140 kc M, Ostrava 10 kW
11.30 Reprodueirana glasba 12.30 Opoldanski koncert
j 10.30 V spomin na 8. sept. 1G20 || 16.55 Popoldanski koncert I 18.40 O reklami, predavanje j 19.00 Reprodueirana glasba 20.30 Koncert kluba moravskih avtorjev
22.00 Lahka glasba iz kavarne
1157 kc Leipzig 4kW
12.00 Reprodueirana glasba
16.30 Popoldanski koncert
19.30 Kot ločena se priporočata ,
radio drama s petjem 21.00 Moderne sonate za cello 21.45 Recitacije 22.15 Plesna glasba do 21.00
19.011 Pevska ura
20.00 Figaro se ženi, opera v 4. dej., komp. Mozart, nato plesna glasba do 0.30
734 kc Katovice 10 kW
12.05 Reprodueirana glasba 19.05 »Sestava materije , p red« v. 20.30 Zabavna glasba 23.00 Plesna glasba
743 kc Bern 1-5 kW
12.45 Reprodueirana glasba 16 00 Popoldanski koncert 18.45 Zabavni koncert 20.30 Pester večer 22.20 Zabavna glasba do 24.00
770 kc Frankfurt 4kW
13.15 Reprodueirana glasba
15.15 Mladinska ura
16.00 Popoldanski koncert
20.30 Jazz na 4. klavirjih
21.20 Mirovna prireditev, op. 12.
Fr. Philip]) 22.00 Stara in moderna ples. glasba
833 kc Stuttgart 4 kW
12.15 Reprodueirana glasba 13.15 Reprodueirana glasba 14.30 Mladinski oder: Odlomki iz
Wallensteina 16.00 Popoldanski koncert 18.00 »Kavarna«, radio-scena 20.30 Jazz na štirih klavirjih 21.20 »Proslava miru«, op. 12, Fr. Philipp
22.00 Stara in nova plesna glasba 23.15 Zabavni koncert do 0.30
896 kc Poznanj 15 kW
13.05 Reprodueirana glasba 17.45 Mladinska prireditev 19.30 Koncert na mandoline 20.30 Zabavni koncert 22.45 Radio koncert 24.00 Nočni koncert do 2.00
923 kc Breslau 4 kW
12.20 Reprodueirana glasba 16.00 Knjižna ura 16.30 Reprodueirana glasba 17.30 Poročilo o filmu 19.20 Pesmi z bregov Rena 20.30 Zabavni večer 22.35 Plesna glesba do 24.00
1022 kc Košice 2-5 kW
12.05 Orkestralni končen 17.30 Pestro popoldne 19.00 Prenos koncerta češke filharmonije
22.15 Lahka glasba iz kavarne
1076 kc Bratislava 12 kW
11.30 Reprodueirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.00 Reprodueirana glasba 17.30 Orkestralni koncert 19.00 Prenos koncerta češke filharmonije iz Prage 23.00 Lahka glasba iz kavarne
1085 kc Konigsberg 4 kW
11.30 Reprodueirana glasba 16.30 Popoldanski koncert ■ 18.30 Prenos nab. glasbe iz cerkve 20.00 Koncert vojaškega orKestra 22.30 Plesna glasba
1140 kc M. Ostrava iokW
11.30 Reprodueirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.30 Klavirski koncert 19.00 Prenos koncerta češke filharmonije iz Prage 23.00 Lahka glasba iz kavarne 1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Opoldanski koncert 13.00 Reprodueirana glasba 15.00 Zborni koncert 16.30 Operetna glasba 19.30 Večerni koueert 21.15 Bachove fuge 22.30 Plesna glasba do 0.30
UM
Ingelen štirleleldronslti
aparat z elektronko z zamreženo anodo
za direkten priključek na tok
Sobota, 9. novembra
527 kc Ljubljana 2-5 kW
12.30 Reprodueirana glasba (godba ua pihala — Hrvatska glasba) 13.00 Časovna napoved, borza, reprodueirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.00 Koncert radio-orkestra:
Rosey: Kralj Karneval, Kal-man:" Vaški otroci, Grieg: Peer Gyint Suite I., Kockert: Uspavanka, Langer: Stara mamica, Ketelbey: Modri porcelan, Perez Freire: Ay, cy, ay, Williams: The Call of Spring
18.30 Esperauto, pouč. g. Herkov 19.00 Rodbinski večer, predava g.
Pero Horn 19.30 Nemščina, poučuje prof. dr.
Grafenauer 20.00 Simfonični koncert (Prenos iz Prage)
22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert radio-orkestra:
Rosey: The Handicap, Fe-tras: Pripovedke iz saških gozdov, Ruyssen: Aziade, Rosen-thal: Danse Poupette, Tvans-lateur: Poročno potovanje v Liliput, Zeller: Ptičar 23.00 Napoved programa za naslednji dan
698 kc Belgrad 2-5 kW
12.40 Radio-kvartet 13.30 Dnevne vesti 17.05 Mladinska ura 17.30 Koncert vokalnega kvinteta 19.30 P. Taletov predava o sedanjem režimu 20.00 Koncert radio-kvarteta s petjem
21.30 Cas, dnevne vesti
21.45 »Ženski Otelo«, veseloigra v
1. dej., spisal M. Karnev 22.15 Prenos plesne glasbe iz beogr. Auto-kluba
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.30 Reprodueirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.30 Ura mladinske glasbe 18.30 Poročila 19.45 Knjižni pregled 20.00 Nemški tečaj 20.15 Kulturne in družabne vesti 20.30 Koncert, večer iz Mozart, del 21.30 Koncert zagrebškega vokalnega kvarteta 22.30 Poročila
212-5 kc Varšava 12 kW
12.05 Reprodueirana glasba 15.20 Turistične prilike v poljskih gorah pozimi, predavanje
16.15 Reprodueirana glasba 17.15 Literarna ura 17.45 Mladinska ura 19.25 Reprodueirana glasba 20.30 Koncert zabavne glasbe 23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Reprodueirana glasba 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerzit. cerkve 12.05 Koncert salonskega orkestra 17.00 Ogrske narodne pesmi 17.30 »Meistersinger von Nurnberg ,
Wagner, prenos iz opere 22.25 Koncert vojaške godbe 563 kc Miinchen 4 kW
12.30 Reprodueirana glasba 14.25 Reprodueirana glasba 16.00 Koncert na mandoline 16.45 Koncert radio-terceta 18.45 Koncert vojaške godbe 20.00 Večer, koueert radio-orkestra 21.30 Bavarske narodne 22.45 Plesna glasba do 0.30
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Dopoldanska glasba, kvartet 15.30 Pravljice za mlado in staro 16.00 Koncert orkestra Geiger 18.25 Komorna glasba: 1. J. Heiden: Godalni kvartet, es-dur, 2. F. Mendelssohn: Godal, kvartet, a-mol, op. 13 20.05 Vel. ljudska zabava s petjem in koncertom
616 kc
Praga
5 kW
11.15 Reprodueirana glasba
12.30 Orkestralni koncert
16.30 Reprodueirana glasba
17.25 Poročila in prizor iz »Viljem
Telia«, v nemščini 20.00 Veliki gala-koncert češke filharmonije 22.20 Lahka glasba iz kavarne
635 kc Langenberg 13 kW
10.15 Reprodueirana glasba
12.10 Reprodueirana glasba
13.05 Opoldanski koncert
15.00 Mladinska ura
15.40 »Daljnovidenje«, predavanje
17.35 Popoldanski koncert
19.15 Lenin in njegovo delo, pred.
20.00 Veseli večer
22.30 Pouk v plesu
23.30 Plesna glasba do 1.00
716 kc Berlin 4 kW
14.00 Reprodueirana glasba
15.20 Mladinska ura
16.05 Evropska glavna pristanišča
16.30 Zabavni koncert
18.30 »Mlada generacija , preda/.
Kompletni sestavni deli za Dovi petelektronski superpozicijski aparat ing. Sliškoviča
Din 1790'-
2S5
Sestavek tuljav m vmesnih transformatorjev, s katerimi lahko Vaš aparat predelate v
2 S 5
Din 695'—
Novost!
Anodni aparat »Kapsch« za aparate do 4 elektronk za izmenični tok
Din 880"—
KAPSCH & SOHNE, UMEN
Ali
veste
da je dober sprejem odvisen pred vsem tudi od kakovosti baterij, ki jih uporabljate pri svojem aparatu ?
Baterije tovarne ,Zmaj0
anodne in kurilne, so priznane od vseh radioamaterjev kot najboljše. Ako s sprejemom niste zadovoljni, poskusite z »ZMAJEVIMI« baterijami in doživeli boste uspehe, ki jih boste veseli.
Preštudirajte cenik v današnji številki
»»ŽE*

^ZIsuvIK



snsusns


m
m
1 i
KRATKI VALOVI
so valovi bodočnosti. Večina naših aparatov sprejema tudi kratkovalovne postaje n. pr.
SIDNEY, Avstralija / SCHENETADY, Amerika / CHELMSFORD, Anglija / EINDHOVEN,
Holandska / BERLIN, Nemčija itd., itd.
Dva zgleda iz naše bogate izbere :
Troelektronski aparat IN6ELEN za sprejem KRATKIH, normalnih in dolgih valov (30—80 m, 200—600 m, 600—2000 m)
z elektronkami Tungsram - barium vred
DIN 17IO*-
Troelektronski »INGELEN« je iz-boren družinski aparat, ki sprejema večino oddajnih postaj čisto in močno v zvočniku
Za najbolj razvajenega amaterja pa priporočamo Univerzalni šestelektronski aparat »>RADIONE« z elektronkami z zamreženo anodo za sprejem KRATKIH- normalnih in dolgih valov (12—80m, 200-600 m, 600-3500 m)
Z elektronkami-PHILIPS in okvirno anteno za kratke, normalne in dolge valove vred
DIN 8715*—
Šestelektronski »RADIONE« je z ozirom na jakost, selektivnost in lepoto glasu čudo moderne radiotehnike

CENI ZA OBA APARATA STA VELJAVNI OD 15. OKTOBRA 1929 DALJE
RADIO LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA S ★ TELEFON H QO

i m i
n
w
LIST IZHAJA VSAK PETEK - IZDAJA KONZORCIJ »RADIO LJUBLJANA- (V. ZOR) — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) - ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV - TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČEČ)