i hmeriskaWoomovinr ' AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ ^ - " SLOVENIAN MORNING \ IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER . NO. 285 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 5TH, 1934 LETO XXXVI.—VOL. XXXVI. Zanimive vesti iz življenja S naših ljudi po ameriških naselbinah V Chicagi je preminul v bolnici rojak Anton Košmerl. Pokoj- §< J ni je bil doma iz Velikih Lašč. in V Johnstown, Penna., je umrl n; rojak Albert Intihar, star šele L 24 let. Rojen je bil v Ameriki, g-j [Podlegel je operaciji- v Iz Youngstowna se poroča, da g; j je tam zboroval "Croatian Na- si tional Congress." Na zborova- sc nju je bil sprejet predlog, da se n [odpošlje n;-j Ligo narodov zahte- jt vo, da postane Hrvatska "samo- si i s to j na republika" in da se ob-; s« [[enem ustanovi tudi "samostoj-: ui | na Macedonija." Hrvati in Ma- žt M cedonci so skupno zborovali. O I V Chisholmu, Minn., je umr-in II la rojakinja Mary Rihter v sta- vi |J rosti 65 let. Ranjka zapušča k | dva sinova in dve hčeri. u I V Milwaukee, Wis., je umrla j s< :|l po kratki bolezni Frances Jan- j g | zovnik, stara 45 let in doma iz k I Brezja pri Mozirju v Savinjski r; || dolini. V Ameriki je živela 23 J' 'j let. Tu zapušča moža, sina in j P i hčer, v starem kraju pa mater,, si . brata in štiri sestre. V Sheboy- v gan, Wis, zapušča sestro Anto- n Tiijo Pečnik. '.1 . Receiver j i Joliet Nat'1 banke 7 lin Will County Nat'1 banke v lj jljolietir so te dni izplačali 40 od- z; ; stotkov na vloge. Večina Slo- j b vencev in slovenskih društev v ji j j Jolietu je imelo svoje vloge vjp I teh bankah, kateri obe sta za- ji i Drli že pred tremi leti in je to i Is |fcrva dividenda, ki so jo dobili. j? [ Dvajsetletnico trgovskega ob- J »tanka je slavila te dni znana r slovenska trgovska tvrdka An- s [ton Novak's Food Market v n plilwaukee. n -—o--t štrajk pri Kaynee Co. ? Pred petimi tedni so odšli j v [delavci pri Kaynee Co. v Cleve- 1; [Undu na štrajk. Skoro 700 de- s pavcev je pustilo delo. Tovar- i »a izdeluje obleke in perilo za r [otroke, srajce in enako. De-11 Uivci so zahtevali priznanje uni- j s je, kar je kompanija odrekla, j V jClevelandska tovarna je bila ' Uuprta od dneva, ko je bil pro- 1 glasen štrajk. Kompanija pa I 1'iia drugo tovarno v Bucyrus, j Ohio, ki še obratuje. Iz Cle-h'elanda je dospelo pred tovar-; po v Bucyrus nad 100 piketov, i Pi skušajo delavke in delavce v!, tovarni pregovoriti, da se jim ! Pridružijo k štrajku. Toda oči- i vidno so delavci v Bucyrusu za- ■ ^ovoljni, ker vsa prizadevanja;« Piketov so bila dosedaj zaman. . *V>d tovarno prihaja večkrat U do izgredov. Serif je pripeljal, v0eraj strojno puško in jo na-( ^eril na pikete. Imel je s se-! ! tudi bombe solzavice, kate-I f'h par je zagnal med pikete, j I ^ niso eksplodirale. Šerif jo Rjavil, da bo pooblastil kakih j ! ^ bivših vojakov kot izrednih I ^Putijev, ki bodo skrbeli za ; pred tovarno. Vest iz domovine Mr. Mike Ludvik, 9125 Prince ! je dobil iz domovine žalost-vest, da mu je 28. oktobra ' j ^Ha ljubljena mati v starosti ^ let. Doma je iz vasi Gaberk, Hru&ica ua Primorskem. ,H".ika zapušča v domovini štiri .'"ove, Jakoba, Janeza, Toneta Jožeta, in eno hčer Justino, , u^j pa dva sina, Franka in ''ko. Naj bo ranjki lahak po-j i v domači zemlji! V bolnico to ®vetkovo ambulanco je bil .^''jan v mestno bolnico Max "'ovaSič, 339 K. 152nd St. smrt, in noben priziv ni mogoč.1 Kot se je sedaj dognalo je mo-j rielc Nikolajev ustrelil sovjet-j skega uradnika Kirova zahrbt-1 * no, od zadaj. Strel je razbili i y možgane Kirova, ki je bil mrtev predno je dospela zdravni-I ška pomoč. Medtem so pa z j'' I vsem pompom in ceremonijami, j11 ki so lastne boljševikom, po-, s lali sinoči truplo Kirova iz Le- i( ningrada v Moskvo, kjer bo zo-j pet razstavljeno množicam, da j(l počaste truplo enega najvišjih i I sovjetskih uradnikov. V Mos- 1 | kvi so morala zapreti vsa gleda-' lišča, restavranti, nočni klubi,; hoteli in drugi javni prostori, j Pogreb se bo vršil v petek. ; \ -o--i'/ Želi biti odvetnik 1 i Thomas Fleming, bivši za- r I morski councilman in odvetnik j < j v Clevelandu, je včeraj vložil') i na Common Pleas sodni j i proš- ) njo, ; 424 E. 158th St. Ranjka se je » I nahajala v Ameriki 29 let in za-, 1 pušča tu žalujočega soproga: Johna, sina Johna in hčer Mary, poročeno Bueley. Pogreb se vr-j Iši v četrtek zjutraj ob 9:30 iz ji 1 pogrebnega zavoda August F. < Svetek, 478 E. 152nd St. v cer- . kev Marije Vnebovzete in na St. 1 Paul pokopališče! Bodi ranjki! ! večni mir in pokoj! Licenca za vino Poznani Mr. Jernej Knaus, 1052 E. 62 n d St., Cleveland, O., je dobil od vlade dovoljenje, da sme prodajati vino na drobno m j na debelo. Kupite ga lahko od enega kvorta naprej, na galone j ali na sode. Mr. Knaus ima le-, los prav fino kapljico. V Iwlnico j Mr. Frank Bubnič, 10510 'Prince Ave., se je podal v St.i ' Alexis bolnico, kjer se je moral podvreči operaciji. Nahaja sei 1 v sobi št. 220. želimo mu, da se! kmalu povrni zdrav med svoje , ljudi. -! Iz bolnice Mr. Frank Laurich, ki je bil i j pred nekaj dnevi odpeljan v 3 j Charity bolnico, se je zopet vr-. j nil na svoj dom, 1177 E. 581 h t j St. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu. Sporazum med Nemčijo in Francijo glede Saar j okraja ugodno vpliva ženeva, 4. decembra. — Tu narašča upanje, da bo prišlo do splošnega sporazufna med Nemčijo in Francijo, kar je vsaj deloma podlaga trajnemu miru v; Evropi. Do končnih dogovorov1 glede Saar okraja je prišlo v Rimu. Francoski zastopnik je j priznal, da se bo javno glasova-| j'je v Saar okraju najbrž ugodno : izvršilo za Nemčijo, in se bo ta j pokrajina spet priključila Nem-; |čiji. Vprašanje plebiscita v tem ! okraju je bilo najbolj pereče! ! vprašenje v Evropi. Mnogo dr-; žavnikov je bilo prepričanih, da i če izpade glasovanje v Saar dolini ugodno za Nemčijo, da bo j Francija zasedla pokrajino. Sedaj pa, kc je Francija izjavila, da se bo zadovoljila z izidom I glasovanja, je nastal mir. Pri-' čakuje se tudi, da bo Nemčija j zopet poslala zastopnike k raz-' oroževalni konferenci in da se i | bo celo vrnila k Ligi narodov, i Medtem se pa vodstvo Lige na-: rodov pripravlja, da ublaži pro-: test Jugoslavije napram Mad-! j žar ski radi umora kralja Alek- j j sandra. Predlagano bo, da se j zadeva izroči posebnemu odseku, ki naj preišče vse obdolžit-■ve in poroča potem na januar-| skem zasedanju Lige narodov. ! Dnevno bolj prevladuje v Evro-; 1 pi mnenje, da morajo stopiti po-! iitični dogodki v o^dje in da se je treba pričeti resno pečati z j ekonomskimi problemi. -o-- t' Ilirija gostuje! \ : u Priljubljeno pevsko društvoij) iz Collinwcoda, Ilirija, bo v ne- j g deTJo 9. decembra gostovalo v i n Lcrainu, kjer bo priredilo Lo- k rainčanom prireditev, ki je zad- r njič v Collinwoodu tako sijaj- ft no izpadla, da je ljudje ne mo- g rejo pozabiti, namreč: "Malo | | tega, malo onega!" Prireditev se vrši v S. N. Domu na Pearl Ave., začetek točno ob 7:30 zvečer. Vrši se v korist sloven- j r rke cerkve v Lorainu, Sliši se, {, da bo obiskalo to lepo priredi- j r ! tev mnogo Collinwoodcanov, in j; pričakuje se seveda tudi od v strani zavednih Lorainčanov 1 največje udeležbe. Pridite, kaj ]< takega še niste videli ne sliša-' j li v Lorainu! 1 ^ -O----j C "škrjančki" i Odborniki kot starši otrok, ky j pohajajo k pouku v Slovenski j t društveni dom v Euclidu se pri-j] jazno pozivljejo, da pridejo no- t coj večer ob 7. uri na sejo. Seja 1 j bo kratka, potem pa lepa doma- ] iča zabava z vsemi dobrotami.) j Vsi pridite, na zabavo, katerimi je pri srcu naša mladina in pe- 'jsem. Vstopnice ni treba plačati, j ' \ če pa slučajno da kdo groš je 1 j dobrodošel. Pridite nocoj večer , v Slov. društveni dom! l Permiti za pijačo Državna kontrolna komisija ■/.n opojno pijačo je zopet prekli-j ^ cala šest permitov za prodajo pi- j jjače raznim osebam. Nadalje je; ' bilo povabljenih 37 nadaljnih; • oseb, da se zagovarjajo pred ko-misijo, ker prodajajo pijačo, za j e kar nimajo permita. Davis povabljen 0 j Postavodajalni odsek mestne j zbornice je povabil župana Da-visa, da pride prihodnji petek il k zaslišanju, da izjavi svoje v vzroke, zakaj bi rad pregnal ko-■- munistične govornike iz Public h;Square-a in prepovedal nadalj-o ne parade in govore. Davis je rekel, da bo prišel. Monarhisti v Španiji kujejo načrte, da bi ovrgli špansko republiko j i i Madrid, 4. decembra. — V vi-; , šokih krogih monarhistov se na- . znanja, da se slednji pripravlja- , j jo z razglasom, da se Španija : vi ne k monarhistični obliki via-, ! de. Zaeno z monarhisti sodelujejo tudi člani strank desnega krila. Monarhisti sicer ne na-1 meravajo izpeljati strogo monar-histične države, pač pa nekako! ! korporativno državo, kateri bi načelovali zastopniki desnice. Monarhisti in pristaši desnice ! so zanikali, da nameravajo iz-! premeniti Španijo v faSistovsko 1 državo, dasi so načela, v kolikor se more dognati in po katerih bi j se vodila bodoča usoda Španske, j ; precej enaka načelom fašistov v j Italiji. Načrt ima dvojni namen : enkrat za vselej odpraviti j ; stoletne prepire med Karlisti in i Burbonci in zediniti Španijo v ' eno samo fronto, kot to zahteva-! jo starodavne tradicije Španske, j V tej zedinjeni fronti bi sodelo- j vali monarhisti, desničarski re-: publikanci, fašisti in drugi, ki ! bi se hoteli pridružiti. Promi- j i nentni republikanci pa izjavlja- j jo, da je ta načrt le nekaka krinka, da se Španija otrese republikanskega načina vlade in da sel zopet vzpostavi monarhijo. 1 i -o- Banditova žena Chicago, 4. decembra. V torek večer so dobili zvezni tajni policisti v roke 21 let staro Helen Gillis, ženo notoričnega bandi- j ta Nelsona, ki je pred 14. dnevi j ubil dva tajna agenta na begu: \nred njimi, a je bil končno sam ■! ghirtno zadet. Mlada ženska bo i ! na zvezni sodniji obtožena so- ■ krivde in soudeležbe umorov in ropov in bo v kratkem obsojena. ■ Mrs. Nelson je mati dveh otrok, j ■ Svojega moža Nelsona je sprem-> ljala na njegovih pohodih. -\J --j , Božični klubi fj Slovenska banka oglaša v da-J našnji številki otvoritev novih; J božičnih klubov. Priznano je, da na noben način se lažje ne hrani 11 kot potom božičnih klubov, do— j J vek se odloči, koliko more pri-' hraniti vsak teden in kako veli- \' ko vsoto gotovine bi rad imel za1' prihodnji božič, pa začne redno!' i < vsak teden nositi na banko. Koncem 50 tednov, to je za prihodnji božič, mu banka izplača vso! vsoto in še obresti po vrhu. Klu-j j bi so od $5.00 do $500.00. Tabe-| I lo lahko vidite v oglasu na 3. | strani. Odločite se za enega teh božičnih klubov in začnite ga ta-! 1 ko j danes. Vojni veterani i Jugoslovanski vojni veterani, j Post Jadran št. 3, so izvolili za; leto 1935 sledeči odbor: Josip Grdi na, načelnik; Frank Lavrič,] podnačelnik; Ilija Vojnovič, drugi podnačelnik. Nick Bobič, taj-j inik; Nick Kekič, blagajnik, Ru-| dolph Kozan, arhivar; Fr. An-'|tončič, dežurnist. Nadzorniki:j Paul Perenčevič, Gašper Mlakar j » in Frank Žitko. Zastopnika za j i<,Jugoslovanski kulturni vrt: Jo-; . I gtjp Grdina in Leopold Pucelj. i! Poročno dovoljenje 1 Poročno dovoljenje sta dobila Mr Ivan Skrinjar ,1136 Nor-j ! wood Rd., in Miss Louise Kush-I J lan, 1136 Norwood Rd. BUoj ci srečno! 3 Računi za plin Plačajte račune za plin v na-! , šem uradu. Ta mesec imate cas . £amo do pondeljka, 10. decern- j e Vira, da ste opravičeni do oflstot-kov. Med Italijo in Francijo zna 1 priti te dni do medsebojnega sporazuma Rim, 4. decembra. — Ugodni govor, katerega je imel franco- 1 j ski zunanji minister Pierre La- 1 ; val v francoskem parlamentu,! ( , daje misliti, da bo med Italijo i in Francijo prišlo v kratkem i | času do političnega sporazuma. 1 j pogajanja dobro napredujejo in 1 | se računa, da se bodo v najkraj- j 1 i šem času zaključila. Pričakuje 1 ! .-.e, da bo minister Laval v bliž- 1 nji bodočnosti obiskal Italijo in, 1 : bo v Rimu naredil zaključne ko- ; ! rake, da se pogodba podpis. Ven- i1 ! dar stvar ni toliko dozorela, da j 1 i i bi mogel Laval potovati v Italijo 1 j predno bo plebiscit v Saar dolini j' I končan, kar ne bo pred koncem 1 meseca januarja. Ena sama za-;' deva je še, radi katere se itali- J !janski in francoski državniki še i < niso mogli zediniti. In to je av-!! istrijsko vprašanje radi neodvis-J (pesti Avstrije za slučaj, da bi;: i ena ali druga država ogrožala 1 J avstrijsko neodvisnost. To je i* ■ krajno delikatno vprašanje, pri '1 katerem je zlasti prizadeta Ita- ■ !lija v svojih odnošajih z malo: i antanto v splošnem, a še posebej:' [;a z Jugoslavijo. Zaupno se poroča, da se bo tudi to vprašanje j lahko rešilo, mnogi krogi so pa nasprotno prepričani, da se j ravno radi tega vprašanja razbi- j |jejo vsa pogajanja med Italijo in Francijo. Italija zahteva, da j se francosko - italijanski odno-; j gaji popolnoma rešijo, ne pa samo posamezne točke. V prvi j j vrsti zahteva Italija tudi odškod- j ! iiino od Francije radi "pomoči" j v svetovni vojni, ko je leta 1915 j j stopila na stran zaveznikov. — | Francija čuti, da bi Italija morala dobiti kako kolonijalno odškodnino, toda do danes ni mog- j ; ia odločiti koliko. Italija zahte-! va kos Libije, ki je francoska ! lastnina, zaeno z jezerom Čad v ! severni Afriki. Dočim Francija nikakor ni pri volji odstopiti j toliko ozemlja, pa je voljna pre-1 (j pustiti Italiji Tibesti pokrajino. ^Ob istem času je Francija pri j ! volji dovoliti Italiji delež na up-! ravi francoske železnice v Soma-I li deželi. Italija tucli zahteva, da se povoljno reši stalež itali-i janskih državljanov, ki prebivanj jo v francoski koloniji v Tuni-( su. -o- Vandali na pokopališču i V vasici Maplegrove v bližini1 Vermillion, Ohio, so nepoznani i : vandali naredili pogon na poko- i pališče in izruvali in premetali 143 nagrobnih spomenikov. Ljud-jje so tako razburjeni, da so se! j oborožili pod vodstvom šerifa in j j rščejo zločinske ljudi. Ko so ! včeraj stražili pokopališče, ni bilo zločincev v bližino, pač pa so! ; pozneje dobili vse poštne truži-1 ce farmerjev ob Rugby cesti po-| lomljene. S preiskavo je sedaj j začela zvezna vlada. Nesrečna smrt William Walko se je udele-; i žil plesa v neki dvorani na za-! jpadni strani mesta. Walko je 'star 39 let. Tekom plesa je za-; j čel prepir z nekaterimi mladiči. J Ko je odšel iz dvorane proti domu. so ga mladiči čakali na Prof- j fesor Ave., v bližini Literary! j Rd. Vrgli so ga na tla in tako i dolgo brcali s čevlji v glavo, da ■ je izdihnil. Policija išče šest ! morilskih surovežev. j Sulzmanov rojstni dan i gerif John Sulzmann je bil - včeraj star 65 let. S stoterimi -'prijatelji je praznoval ta dogodek v Hollenden hotelu. Vlada ni dobila pričakovanih davkov v prvem letu po preklicu prohibicije Washington, 4. decembra. — Ko se bliža h koncu prvo leto, bicija, in začela se je ponovna odkar je bila preklicana prohi-agitacija, da vlada zniža davke na alkohol, in da obenem zniža visoko eolnino na importirano pijačo, je vlada prišla do prepričanja, da so davki na opojno pijačo prinesli mnogo manj dohodkov kot se je pa pričakovalo. Vlada dolži butlegerje in žganjekuhe, da se ne proda dovolj opojne pijače in bo mogoče ! pri volji znižati visoke davke v ' namenu, da zatre butlegerje. Tekem prvega leta je zvezna i vlada dobila nekako $350,000,-000 v davkih na opojno pijačo, poleg tega pa $38,000,000 od jcolnine. Ko je bila prohibicija ! preklicana in postava za dovoljenje opojne pijače uveljavljena, je vlada pričakovala, da bo dobila prvo leto najmanj $500,-! 000,000 davka od opojne pija-jče. Tekom prvega leta, odkar j je prohibicija odpravljena, so ! Amerikanci povžili do 42,000,- 000 galon žganja, ki je bilo narejeno v Ameriki in sedem milijonov galon importiranega žganja. Povžili so v istem času tudi 35,000,000 sodov pive. Šte-! vilke glede konsumiranega vi-! na še niso na razpolago, vendar se ne pričakuje, da bi bile izredno visoke. Dočim se računa, da so Amerikanci povžili j v prvem letu po preklicu prohibicije samo 42,000,000 galon žganja, pa se ga je naredilo naj- 1 manj 100,000,000. Žganje, ki ! ni bilo konsumirano je sprav-| ljeno v posebna skladišča, V gorej omenjenih svotah glede j davkov seveda niso všteti davki, katere so pobirale še posamezne države od opojne pijače in ki znašajo mnogo več kot pa je dobila zvezna vlada. Da-^ nes posljuje v Ameriki 150 di-istilarn in v kratkem bodo izdani permiti nadaljnim stotinam. : Pred letom dni je bilo v Ameriki samo 7 postavnih žganjarn. Od 1. decembra, 1933, pa do 31. oktobra, 1934, so vladni organi ' zaplenili 10,947 nepostavnih j žganjarskih kotlov in skoro tri milijone galon nepostavnega žganja. "Namočenega" je bilo j zaplenjenega 11,273,000 galon, poleg tega so vladni agenti za-. j plenili 3,226 avtomobilov, ki so ' prevažali žganje in 22 ladij. 21,-11022 oseb je bilo aretiranih radi "Ikuhanja in • prodaje nepostav-1, nega žganja. Te so morale pla-"ičati na zvezni sodniji $1,279,-e j 776 v globah in zaprte so bile n j skupno na 7000 let ječe. Unijske volitve Delavci dveh največjih podjetij v Akronu, B. F. Goodrich | Co., in Firestone Tire and Rubber Co., bodo prihodnji teden ! glasovali, ali so za delavsko ali 1 za kompanijako unijo. Obe uniji sta dosedaj zastopani v tovar-! nah, toda kompanija daje pred-: nost kompanijski uniji, radi če-: sar so se unijski delavci pritoži-J li, in vlada je odredila volitve, da se dožene, kdo bo zastopal I delavce, kompanijska ali delavska Ujnija. Več kakor 21,000 uslužbencev pri obeh omenjenih ' kompariijah je upravičenih do glasovanja. Cerkvene knjige Neznani tatovi so vlomili v Grace Lutheran cerkev v Dover, Ohio, in odnesli iz cerkve vse nabožne knjige. Drugega se niso pritaknili. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo l«*to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente 8UBSCRIPTIOIN RATES: O. S. »ud Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mall $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers 1 Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office •t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. ' No. 285, Wed., Dec. 5, 1934 Mehika se bliža resni krizi Eden najbolj radikalnih in brezposelnih bigotov, kar jih je sosednja republika Mehika še imela kdaj za svojega predsednika, je zasedel predsedniški stol Mehike dne 1. decern-, bra, ko je bil ustoličen general Lazaro Cardenas kot 45. predsednik mehikanske republike. General Cardenas — v Mehiki so vsi javni uradniki generali, ki poznajo sabljo, s katero sekajo in morijo svoje nasppotnike — je glasom izjave časopisa "America," ki je največji katoliški časopis v Ameriki, — najbolj nevarni, pa tudi najbolj notorični sovražnik Boga, vere in cerkve. Njemu se more primerjati tozadevno samo predsednik sovjetske Rusije, Stalin. Novi predsednik mehikanske republike je poleg tega j poznan tudi kot komunist in zagovornik zaplembe privatnega premoženja. Takoj drugi dan potem, ko je Cardenas postal predsednik mehikanske republike, je izšel "ukaz," da se morajo zapreti vse verske in privatne šole v Mehiki. Cardenas je ukazal, da se morajo mehikanski otroci zanaprej poučevati v "socialističnih naukih." 85 odstotkov prebivalstva v Mehiki je katoliškega pre-; pričanja, toda ti katoličani nikakor niso organizirani, zato so skoro mirno, dasi s silno nevoljo v srcih trpeli, ko jim je i vlada zaplenila cerkve, onesnažila svetnike, pregnala škofe, zaprla duhovne in onečastia redovnice. Katoičanstvu v "svobodni" republiki Mehiko preti zadnja ura, v kolikor že ni dospea. Desperatni položaj v Mehiki je izzval veliko nevoljo in proteste med katoličani v Zedinjenih državah. Vsi katoliški škofi v Zedinjenih državah povdarjajo, da je prišel čas, da katoličani v Ameriki — posredujejo, ne z orožjem v roki, pač pa na moralni način. Brez vsakega vprašanj^ je, da bo preganjanje katoličanov v Mehiki trajalo še precej let, dokler se ne bo vzdramila ogromna množica naroda, kot se je vzdramila v drugih državah pred stoletji in ki je prepodila in uničila volkove, ki pod krinko kulture v resnici uničujejo najvišjo in najbolj plemenito kulturo kristjanstva, ki uči ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! Uničenje katoličanov v Mehiki pomeni uničenje svobodne veroizpovedi. Ni čuda, da se je v Washingtonu zbralo 19 nadškofov, 69 škofov in trije kardinali, ki so dvignili visok glas protesta proti nezaslišanemu tiranstvu, ki ga počenja sedanja mehikanska vlada napram ogromni večini svojega prebivalstva. Mehikanska vlada ima na svoji strani dobro organizirano vojaštvo, ki je tudi dobro plačano, dočim povprečen Me-, hikanec strada, ker je vlada prezanikerna, da bi se brigala za materialni napredek naroda, pač pa se vtika v duhovne razmere iz golega sovraštva napram Bogu in veri. Današnja mehikanska vlada si je nakopala s svojim strupenim sovraštvom proti veri ne samo nasprotstvo katoličanov, pač pa so se oglasili vsi odlični zastopniki protestantov in Židov v Ameriki, ki so skupaj s katoličani protestirali proti obstoječi barbarski vladi v Mehiki. Voditelji krščanskega naziranja so prišli do prepričanja, da sedanja mehikanska vlada namreč ni samo proti-ka-toliška, pač pa je absolutno ateistična, to je, da namerava odpraviti vse vere in samega — Boga! Nihče ne bo varen svojega življenja v Mehiki, kdor bo trdil, da je Bog nad njim! Tekom enega leta je mehikanska vlada pregnala vse katoliške duhovne iz države razven petindvajsetih. Zaplenila je premoženje 1,500 cerkev in s tem denarjem se sedaj nasi-čajo socialistični voditelji. Pod današnjim režimom so postale cerkve v Mehiki "narodna lastnina," toda narod nima od tega absolutno ničesar, dočim so prejšnji capini, ki podpirajo vlado, postali milijonarji. Ni čuda, da ameriška vlada s posebno pozornostjo zre na položaj v Mehiki. Mehika, revna od nekdaj, postaja še bolj sirotna. In ne bo dolgo, ko bo milo prosila, da se vrnejo oni, katere danes preganja z ognjem in mečem. Zgodovina se ponavlja. ' *---*---— • » --•-.-----.-.--T...,,Tr,t,, Iz življenja naših pionirjev UREJUJE A. G. '' . . ' Spet je zazvonil telefon in spet se je oglasil Mr. John Bradač iz Miller Ave. in spet mi je povedal za novega pionirskega kandidata. Tudi ta se nahaja na i56. cesti, hišna številka 439. Mnogim je poznan v tej okolici, kajti nahaja se tam že mnogo let. Z njim seveda tudi njegova .soproga Marija, kateri iatotako velja ta pionirski popis. Ta pionirski par se imenuje Frank in Marija Henigman Oba sta prišla iz viničarske Dolenjske, oba iz fare Toplice, le i/, vasi sta vsak iz druge. Dočim je Mr. Henigman domu iz vasi' " •—•——« »——•—•—k Podturen, je pa qoproga doma iz *asi Vrdun, iz Bučarjeve hiše in se je prej pisala Koren. Starši našega pionirja so imeli pol grunta zemlje. Družina je štela 4 sinove in 2 hčeri. Starejši Joseph je lansko leto umrl v starosti 77 let. Druga brata sta se Janez in Martin ter sestri Mica in Ivana. Janez je daleč v Kanadi, Martin pa v Baltimore, Maryland, sestri pa obe v New Yorku. Na vprašanje, kakšna je okolica Toplic, ji- naš pionir dolgo I < dgovarjal in dopovedoval, da je "i lepše okolice kot je, topliška. Tako so se izražali številni ljudje, ki so prihajali od vseh krajev dežele v Toplice iskat zdravja v kopelih. Tam je lepa ravnina in tudi hribčki, ki pa niso previsoki. Pokrajina je posejana s ze-j lenimi gozdovi. |j Ob pripovedovanju Mr. He-nigmana se mu je bralo na obrazu, kako srčno rad bi še videl .v 1 svojo domovino. Prav nič ni še pozabil nanjo, in pravi, da bolj ko je v letih, bolj hrepeni po do-j movini, po zelenih livadah, kjer ! je preživel svoja mlada leta. 45 let je že, kar je zapustil staro domovino. Pa se po tolikih letih še vedno vzbuja v njem že-I lja in čim dalje večja, po mili1 domovini. Taka želja je prirojena vsakemu, ki se zaveda, kaj je domovina, rodna mati, zanj vredna. Pogovor o domovini skoro vsakega pionirja gane do solz. Vsak gleda v duhu nazaj na one | srečne dni življenja, kjer je živel, ko ni še vedel, kaj se pravi hoditi po svetu s trebuhom za kruhom. Dasi je bogata Amerika dala ugodnosti v materialnem oziru mnogim, pa ne nudi njim ob starih pionirskih letih tistih mirnih in zadovoljnih dni, kakor jih njih vrstniki uživajo po tihih vaseh, četudi v večjem pomanjkanju. Končno ostane veljaven tisti izrek, ki pravi, da človek ne živi samo od jedi ali imetja, marveč, da je duša zado-: vojna tudi v skromnosti, v revni kajžici ljubke vasice, kjer tudi ptičice po drevju letajo in pojo vse veseleje in delajo kratke ča-1 se starčkom ob njih poznih živ-ijenskih večerih. Dvainsedemdeset let že potu-| je ta naš pionir po-tej revni zemlji. Njegova postava je nara-vnost kakor hrast zraščena. V mladih letih je bil pravcati junak, kakor mu je bilo malo enakih. Saj je bil zidarjev sin in , tudi sam se je v mladih letih pe-j tal s težkim zidarskim delom. Odstanimo tam Podturnom in : i oglejmo to veliko, do 100 številk broječo vas. Do Podturna pripeljeta dve cesti, ena iz Ljubljane, in en iz Novega mesta. Od Podturna se ti dve cesti združila in lepa cesta se vije preko lepih vinorodnih poljan proti! Črnomlju in naprej proti Hrvatski. Od Podturna do Toplic je 20 minut hoda. Znamenit je tam izvirek vode, ki ji pravijo Gradišnik, ki se potem steka v pod-■ turnsko jezero in od tam naprej v Krko. Tudi Toplice dobivajo j po napeljavi vodo od Podturna. Toplice imajo sicer dovolj tiste znamenite zdravilske vode, toda pitno dobivajo pa iz Podturna. Sliši se, da so nekateri bogati ljudje iz Zagreba kupili kopališče v Toplicah. Poleg civilistov, so se prihajali semkaj zdravit tudi vpjaki. Ostali so tukaj po sest tednov. Oče našega pionirja, Janez Henigman, so bili, kot že omenjeno, zidar in mal kontraktor. Jemali so v delo hiše in hišice ler druga stavbinska dela za postavitev istih. Radi tega so našega mladega fantalina porabii pri delu že tedaj, kakorhitro je mogel držati v roki zidarsko 'žlico." V šolo je hodil v Toplice. Uči-i tel j mu je bil neki Buc, star mož. 1 Geslo je bilo takrat, da se hodi v šolo toliko časa, da se opravi za krščanski nauk. K birmi je šel v Novo mesto. Za botra mu ju bil Janez Vrtač, ki mu je ob tisti priliki podaril en goldinar in nekaj igrač. Pri Henigmanovih so bili vsi moški zidarji. Bili so poznani oaleč naokrog in brez dela niso bili nikoli. Oče so znali vedno poiskati delo, da so sinovi delali in zaslužili. Pozimi pa, če ni bilo zidanja, so šli z drugimi v šume. Pri teh ljudeh ni "ta lačna" nikdar pojčevine razpredala. Kakor hitro so minila srečna mlada leta, pravi naš pionir, ko je bil star 19 let, najl-pša leta življenja, že ga pokličejo na nabor v Novo mesto. Niti dvakrat ga niso obrnili okrog, pa so mu rekli, da je dober za pešake. Takrat iz Podturna ni bil potrjen1 noben drugi. Kako je bilo potem doma, ko so se naborniki vrnili, že vemo iz pripovedovanja drugih. Kar hitro je prišla jesen in začetkom oktobra so se že morali odpeljati v Ljubljano. Tudi to vemo, kako so odhajali rekruti z doma, saj so na mtaki prizori ostali v živem spominu. Nič hudega ni bilo za našega infanterista. Ljubljana je bila j odločena za službovanje, toda tista vstaja na Hrvatskem jih je potegnila iz Ljubljane, da so šli mirit upornike, ki so razbijali po • Maruševacu, Bočeh, Košenini in Varaždinu. Toda predno so pri-! šli vojaki tje, je bilo že vse opravljeno. Uporniki so ponoči Židom razbili pohištvo in odnesli, kar I se je odnesti dalo. To so storili baje radi tega, ker so židje zahtevali prevelike obresti in ker so kmetom za posojen denar pobrali vse pridelke. Radi tega so se kmetje uprli in vlada je po<-slala vojake, da so jih mirili. Vojaki so mislili, da bo kaj hujšega, pa je vse kmalu minilo. Naš pionir se ve še dobro spominjati, kako se nekega večera, mesto da bi upornike lovili, obirali češplje za nekim pokopališčem, i Najedli so se jih do sitega, po-: tem si jih pa še nabasali za sraj-j ce. Domačini so jih zatožili pri komandirju, ki je takoj ukazal trobiti alarm in kaznovani so bili tisti, ki so lovili upornike po ! češpljah. No, resnici na ljubo je ; treba povedati, da naš pionir ni bil med tistimi. Drug doživljaj pri vojakih je j bil za našega pionirja ta, da je radi usluge nekemu drugemu, se-b: zaspal zvezdo pod vratom. Menjal je namreč nočno stražo s svojim prijateljem. Z nekim Dolničarjem sta bila komandira-j.a na stražo. Vsak bi moral sta-; ri po toliko ur. Ko je Henigman .■tal svoje ure, je stal še za Dol-ničarja, ker je ta hotel iti nekam drugam. Toda ker je bil Henigman le preveč zaspan, je zadremal in patrulja ga je našla spečega. Tako se je obrisal za zvezdo in mislil si je, da je dobrota pač sirota. Toda, vseeno, lepšega življenja ga ni, kot je i vojaški stan, pravi naš pionir. Skoro prekratka so bila tri leta. Moral je zopet domov k zidarjem, kjer so ga oče že težko ča-i kali. Takrat so ravno v Metliki zidali neko hišo in močnega korenjaka, našega Franceljna, so zelo potrebovali. Oče so ga z veseljem sprejeli in zopet so zidali in zidali, dokler ni začel Fran-celj misliti na to, da se stara in da bo treba začeti misliti na svo-| ,:c lastno ognjišče. (Dalje prihodnjič.) Likvidiranje "Narodne obrane" Cleveland, O.—Leta 1930 je fašistična vlada Italije dala v Bazovici pri Trstu po nedolžnem ustreliti štiri mlade Slovence, samo zato, ker so se čutili Slovence in tega niso hoteli zatajiti. Imena teh so: Franc Marušič, Zvonimir Miloš, Ferdinand Bi-dovec in Franc Valenčič. Protesti proti tej eksekuciji so se dvignili povsod, kjer bivajo Slovenci in smejo svobodno izražati svoje prepričanje. V Clevelandu, ()., se je povodom tega ustanovila Jugoslovanska Narodna Obrana, ki si je nadela nalogo, da proti temu javno protestira pred vsem civiliziranim svetom. Sklican je bil velik ljudski shod na dan 28. septembra 1930 v Slovenski Narodni Dom. Tam je bila odobrena spomenica ali "memorandum" z navedbo najbolj izrazitih fašističnih nasilij proti slovenskemu in hrvatskemu življu v Julijski Krajini. Obširni "memorandum" v angleškem jeziku in v primerni obliki je bil poslan n» Ligo narodov, na razne ameriške in evropske državnike, na uni-j verze, javne knjižnice itd. (VI prostovoljnih prispevkov,; nabranih v svrho sestave, tiska-■ nja in razpošiljanja t?ga "me- moranduma," je, po pokritju tozadevnih stroškov, ostalo nekaj gotovine, katera je bila naložena na čekovnem računu na North Amercian Trust Co. v Clevelandu, O., in sicer na ime "Jugoslovanska, Narodna Obrana " Kot znano, je omenjena banka j v februarju 1933 prenehala z izplačili, po nekaj več kot poldrugem letu pa se je reorganizirala in pričela poslovati pod drugim imenom. Vložnikom je bilo izplačanih 20 oziroma 23 procentov vlog, ostanek pa je bil v svrho likvidacije izročen "The North American Mortgage Loan Company, Cleveland, Ohio." Od čekovnega rašuna "Jugo-i slovanske Narodne Obrane" je bilo izplačano blagajniku iste v gotovini $11.15. Za ostanek $38.76 pa je The North American Mortgage Loan Co. izdala knjižico, označeno kot "Participation Certificate No. 338. Odborniki Jugoslovanske Narodne Obrane, ki so prej ome-: njeni "memorandum" podpisali, | so bili: Rudolph Perdan, predsednik; Louis Truger, Janko N. Rogelj, Anton J. Terbovec, blagajnik, Ivan Zupan, Joseph Mi-haljevič in Joško Penko. Na (zmenjene se je blagajnik obrnil z vprašanjem, kaj naj se stori z! gotovino $11.15 centov, ki jo ima j na rokah, kakor tudi z dividen-dami, ki se bodo kdaj v bodočnosti dobile na "Participation: Certificate," ker je bilo vidno, I :fa je Jugoslovanska Narodna Obrana faktično prenehala ek-i s i stir at i, in je najbolje, da se! likvidira. Na vprašanje ni odgovoril samo eden odbornikov, drugi pa so i j ;;e strinjali, da se gotovina izro-! či odboru, za nabavo Peruškove! slike za Narodno galerijo vi Ljubljani, kar pa je na "Participation Certificate" pa naj se izroči Slovenski Narodni čitalnici, i i ki ima svoje prostore v S. N. Domu na St. Clair Ave., v katerih j prostorih je omenjeni odbor več-1 krat imel svoje seje. Blagajnik je podpisanega obvestil, da je ček za $11.15 bil že odposlan naj Mrs. Antoinette Simčič, blagaj-j ničarko odbora za nabavo Peruškove slike, vsota, označena na "Participation Certificate," pal bo v bližnji bodočnosti prepisa-1 na na sličen certifikat Slovenske Narodne čitalnice. — S tem se smatra Jugoslovanska Narodna Obrana za razpuščeno ali likvidirano, kar naj izvolijo vzeti na znanje vsi, ki so pri njej sodelo-I vali ali za njene stroške prispevali. Za likvidirano Jugoslovansko Narodno Obrano: Rudolf Perdan. -o-- Kako bi Cleveland lahko prihranil --- Mestni očetje kričijo, da ni denarja in kako bodo drugo leto mesto ohranili brez katastrofe, ker državljani niso volili za 3.5 levy za mestne potrebe za leto 1935. Kjer bi se lahko prihranilo ti-, sočake, tje nočejo pogledati. Meseca julija sem zahteval, da da finančni direktor račun, koliko je Cleveland plačal zadnjih 10 let, za zavarovalnino in koliko je iste prejel. Dobil sem poročilo samo za zadnje tri leta, ker pravijo, da je nemogoče dobiti račune za 10 let, ker so knjige v slabem redu. Računi so sledeči: Cleveland je plačal ♦ v letu 1982 $180,969.39 v letu 1988 $162,642.84 v letu. 19!54 $139,395.00 Skupaj $483,007.23 Za vse te plačane premije je mesto prejelo zavarovalnine v j voti $49,577,29, torej smo plačali več kot prejeli $133,429.94, kar bi zneslo v desetih letih ne-' kakof $1.500,000.00, brez obresti. Ako bi deli pred desetimi leti ta denar za premije v posebni klil(i- hi danes imeli ta denar in vse izgube plačane. Mr. Hopkins, ki pravi, da je' manager sistem boljši kot seda- 1 nji, ni videl kaj je korist in kje : se denar prihrani." Videl pa je, j kako se potroši tri milijone in 1 pol dolarjev za mestni stadion, kateri nam ni za drugega kot za stroške. V pondeljek bom predložil predlogo, katera bo zahtevala, da se ta sistem odpravi in da da mesto denar za premije za zavarovalnino v poseben sklad in iz te- ( ga sklada se plača samo za kar je namenjeno, čez 10 let bo imel ta sklad en milijon in pol dolarjev, ker kaže rekord, da mesto ne dobi letno več kot $17,000 nazaj za zavarovalnino. To bi lahko pokrivale obresti od tega denarja in drugih $180,000 bo mesto lahko porabilo za druge potrebe. Siguren sem, da ako ne bo preveč opozicije od strani administracije, da bo to sprejeto z veliko večino. Vsako sejo zbornice se kriči, kje je pa denar, ko pride vprašanje izboljšave mesta. Kakor se sliši, bodo nanovo zahtevali volitve, da bi se zvišalo davke, ker da mesto mora dobiti denar za leto 1935. Po mojem mnenju se morajo znižati stroški mesta in narediti program za I bodočnost tak, da ga državljani I podpirajo. Ako se bo to storilo, bodo tudi volili dovolj denarja za mestne potrebe. In kadar se ! prime za davke, naj se prime tiste, ki lažje plačajo, ne pa samo | lastnike domov. Anton Vehovec, councilman 32. varde. -o- "Škrjančki" vas vabijo -- : Euclid, O.—Cenjeni čitatelji! i Prosim, da nikar ne prezrete tega vabila, ker to je samo v korist naših ljubečih otrok, v katerih je vse naše upanje ter naše želje za prihodnjost. Gotovo nam ne ; bo žal časa, katerega porabimo 1 za njihovo boljšo srečo. Zatorej vas vabimo na zabavo danes ve-; čer, 5. decembra ob 7:30. Prosi-j mo, da se udeležite seje starši ! otrok in njih prijatelji, da s tem pomagamo blagajni za vzdrževa-i nje te krasne ideje. V imenu odbora vam kličem: na veselo svi-I denje. Mrs. J. Hrvatin. -o- Podružnica št. 10 S. Ž. Z. Cleveland (Collinwood), O.— Prijazno so vabljene članice te podružnice, da se gotovo v obilnem številu udeleže glavne seje v četrtek 6. decembra, točno ob sedmih zvečer. S pobiranjem asesmentn bom pričela že ob sesti h. aT seja bo zelo važna, posebno za tiste članice, ki se ne udeležujejo sej. Mislim, da enkrat na j leto ss lahko vsaka odtrga, tudi ce je še tako oddaljena. Na tej seji se bo sklenilo mnogo važne-[ I ga, ki bo odgovarjalo za vse prihodnje leto. Sporočam vam tudi, da so dojele nove izkaznice iz gl. urada, , katere boste lahko na seji dobile. Ne pričakujte, da vam jih bom na dom nosila, kot sem morala za dodatne prošnje hoditi. Dobile jih boste le na seji in na mojem domu,. Nadalje apeliram in lepo prosim, da sedaj, koncem leta, poravnate zaostali asesment, da mi bo mogoče knjige urediti. Posebno tiste ste prošene, ki po več mesecev dolgujete. Ne zanašajte se, da vas bom prišla v hišo prosit, ker te točke ni v nobenih pravilih in je tudi zelo naporno delo. Upam, da mi ne boste radi tega zamerile in boste ta opomin upoštevale. Na tej seji boste dobili tudi vsaka eno srečko za- j stonj. Razdelila se bo pet dobit- , kov. To je dar šivalnega kluba. | Krstile bomo tudi ohajčuna. Bo tudi prigrizek in vse brezplačno. To smo napravile radi tega, ker ' -o naše članice skozi vse leto ra- | de prispevale, najsibo v eno ali I drugo stvar. K zaključku naj še f pripomnim, da posteljno pregri- | lijalo ju že končano. Na raz po- i lago bo vsaki članici na seji, da si ogleda to krasno delo šivalnega kluba. Na svidenje 6. decembra. Frances Susel, tajnica. -o- Bil je lep večer Cleveland (Collinwood), O.— V nedeljo 25. novembra smo imeli zelo lep večer ob priliki-sedme obletnice, ki jo je priredila podružnica št. 14 SŽZ v Slovenskem društvenem domu na Rec-her Ave. Program je bil prav lepo izpeljan od strani pevcev, malih in velikih, katerih imen pa ne vem. Program je vodila tajnica Mrs. Punčoh, ki je napravila tudi lep in pomenljiv govor. Zelo lep prizor je bil spomin na umrle sosestre, ki so umrle v teh sedmih letih, kar gori omenjena podružnica obstoji. Po programu smo imeli v spodnjih prostorih okusno večerjo. Postrežba je bila prvovrstna, tako da smo bile zelo zadovoljne z vsem. Hvala za postrežbo na vse strani. Po večerji smo šli v j i spodnjo dvorano, kjer smo ple- ' šali stari in mladi. Tako je bilo vse veselo. Udeležba je bila velika. Pozdrav vsem čitateljem, Jennie Sodja. -o- Italija je posodila Avstriji milijone Rim, 3. decembra. — Italijanski finančni minister Guido Jung je pravkar naznanil, da se je Avstriji posrečilo dobiti od italijanske vlade posojilo v vsoti 131,000,000 lir, kar znaša 811,177,500 v ameriški veljavi. S tem denarjem bo avstrijska vlada odplačala neki drugi dolg. Posojilo je za 25 let in nosi 4 in pol procenta obresti. --o—•- Socialisti ne želijo družbe s komunisti Boston, 4. decembra. .— Ek- «j sekutivni odbor socialist, stran-« ke v Zedinjenih drjavah je od-glasoval, da se socialisti nikakor ne združijo s komunisti. Vsaka "skupna fronta" komunistov in socialistov je bila odklonjena-To je že drugo tozadevno glasovanje v socialistični stranki glc-! de skupne akcije s komunisti. če verjamete, al' pa ne . . • Pri Krjavljevih na Slemenu so pričakovali veselega dogodka, ali da povem do pičice natančno": domača sivka v hlevu se je pripravljala, da stori, kakor smo rekli pri nas na Meni-šiji. Ampak sivki se očividn0 ni nikamor mudilo. Lepo !,rl jaslih je stala, sem pa tja zrn''" la šop posušene detelje, ki J° je vrgel stari Krjavelj sivki priboljšek in se od časa do časa ozirala nazaj, v starega Kr' javlja, ki je nepotrpežljivo kal naraščaja, pripravljen, (':l tudi pomaga, če bo pomoč P°* trebna. S svojimi pogledi 1,!l* za j, je hotela sivka najbrže rt'* či: Kaj pa stojiš tam, zijalo, ^ bo že brez tebe opravilo, kada ae bo meni poljubilo. V hlev pride pogledat tu|" sosed Ocepek, ki je vedel, bodo pri Krjavljevih kupil' in kot dober sosed se je hotel l"'1;" pričati. aH je junček ali j11,1 ka. Ko Ocepek vidi, da *til .V ii in hlevu samo še dva: Krjavelj ■ j sivka in da Krjavelj ves z^7'e in poln pričakovanja stoji z"11, za sivko, ga vpraša: ... "Miha, kaj pa stojiš tukaj za sivko tako zijalasto?" "Kaj stojim? No, čaka«11' ^ bo sivka storila. Ze dve tako čakam, pa ni nič. 1 ga sivka ne dela, kot da s(j ^ nomer ozira nazaj in me ^ . kot bi me hotela kaj vp»,ll>! Le kaj ji je, neki?" ^ "Tepec!" mu zabrusi ()l'l^()b "Saj boš spravil sivko ^ ^ pamet. Stran pojdi! ' " ^j. boš stal tukaj za njo, *'vl ko sem jim prej izmil ^Vezal od ostrega peska ra- njene noge, toda Moozeja sem 11 pustil svobodnega in tudi nog x mu nisem obvezal, ker sem ve-del, da si jih bo do jutra že 11 izlizal, da bo zopet čil in zdrav. 1 Mormoni, resni, temačni ljud- X je, so polegli po pesku ter se odeli z odejami. Tudi Jones se -je pripravljal spat. Jaz sem vstal ter stopil nekaj korakov ^ od pojemajočega ognja, nakar sem se zagledal proti severu, ^ kamor se je raztezala misteri-ozna, nedogledna pustinja. Ka- . ko mirno in svečano je bilo mo- 1 je razpoloženje! Z globokim dihom sem potegnil vase hladni pustinjski zrak in občutil sem 0 pri tem novo, prijetno senza- ( cijo, kateri ne vem imena. Tam, daleč proti severu, je nekaj, ne- '' kaj nepoznanega, in zdaj sem n na potu tja, da se s tem ne- J poznanim sestanem. d Končno sem legel k počitku; c' nad menoj se je razprostiral z ogromen modri nebosvod. — lj Zvezde so bile velike in čudovi- ' to svetle, in zdele so se mi tu- c di mnogo dlje kakor običajno. Veter je božajoče gladil pesek. 1 Vmes so pozvanjali zvončki na- c šili konj. Zadnja stvar, ki se I je še spominjam tega večera, ž je bil dobri stari Mooze, ki se je stisnil tesno k meni, da bi r bil deležen toplote mojega tele- r sa. c Ko se je zdanilo, sem opazil l v dalji gore San Francisca, ka- * terih snežni vrhovi so se rdeč- t kasto lesketali v jutranjem solncu. Mormonci so bili po- t konci že z jutranjo zoro in že ( vsi vsak pri svojem opravilu, i Bili so to krepki, bolj tihi in 1 delovni možje. Bilo je zani- ( mivo, opazovati jih pri priprav- 1 Ijanju za odhod. Potovali smo j z vozovi, konji in mulami, na : najbolj primitiven način, in Jo- t lies mi je zagotovil, da so nji- i hovi dedje in očetje prav tako [ potovali, ko so pred petdeseti- i mi in več leti prekrižali pusti- ' nje na svojem pohodu v Utah, j Vse jutro smo dobro potova- j li. ' "Ali vidite tiste bele pešče- ; nine tamle na levi?" me je , vprašal Emmett. "Tam teče re- ' ka Little Colorado. Kaj meni- \ le, kako daleč je do tam?" "Trideset milj približno," sem mu odgovoril ter še celo navr- \ gel deset milj svojemu računu. "Ne; petinsedemdeset jih je. Tja bomo prispeli pojutrinjem. Toda če se je sneg v gorah pričel tajati, bomo imeli vraga . priti preko." Tistega popoldne je pričel pi-, hali vroč veter, ki je raznašal : po zraku fin, droben pesek, ki ie skelel kožo in slepel vid. Gr-. I o se mi je napolnilo tega pes-i ka, da sem neprestano nagibal . "utaro z vodoj da me je bilo . te kar sram.' Ko sem padel . zvečer na svoje ležišče, sem . zaspal ko ubit in se nisem pre-. budil do jutra. Naslednji dan i pa je bil še bolj vroč, veter je silneje pihal in pesek še bolj i skelel in zbadal. j (Dalje prihodnjič.) I Pridobivajte člane za j S. D. Zvezo V s a k <1 ;v n o it a } rujava jajca holjsa? i1"1 ljudeh prevladuje mnenje, ^ jajca, ki so bolj rujave t bol jfta. kot ona, ki so bele toh Trgovci jajec pravijo, da . ''liliji- raj še kupujejo ruja-rtai, kot pa bela. Toda do-f1*0 je. da imajo oba jajca, naj bodo rujave ali bele barve, i: to množino hranilne snovi v sebi. Kemična sestavina vsakega jajca je enaka, ne glede na barvo lupine. Poroča se, da ljudje v Bostonu rajše kupujejo ruja-[ va jajca, v New Vorku pa bela, dasi, kot rečeno, ni v njih nobe-I ne razlike. Fantje, sedaj pa nad vrane! Conservation Division države Ohio je napravila načrt, po katerem, upa, bodo športniki v raznih okrajih bolj vneto streljali vrane. Načrt je sledeč: Vjeli bodo 124 vran in jim pripeli na noge kovinaste obročke, na katerih bodo vsekane številke. Te vrane bodo spustili v raznih okrajih države Ohio. Sedemdeset teh obročkov je vrednih po $1.00, kdor jih dobi in pošlje na gori omenjeni državni oddelek. Seve, obročka ne bo dobil drugače, da tisto vrano ustreli. 40 teh obročkov bo vrednih po $2.00 vsak, osem po $5.00, 4 po $10.00 in dva po $25.00. Denar se bo poslal tistim, ki bodo te vrane z obročkom ustrelili in poslali obročke na državo, oziroma na Conservation Division of Ohio. S tem hoče država opogumiti lovce in športnike, da bodo bolj marljivo streljali vrane, ki delajo ogromno škodo na farmah. Ta državni oddelek je tudi odobril, da-se da raznim lovskim klubom zastonj naboje, ako klubi obljubijo, da se bo s temi naboji streljalo samo vrane, kavke, sove in druge take škodljive ptiče. Komisar te divizije za ohranitev divjačine v državi Ohio upa, da bosta ta dva načina mnogo pripomogla do uničevanja teh škodljivcev. Ker ne bo imela nobena vrana na kljunu zapisano, da nosi na nogi obroček, ki je za lovca vreden od $1.00 do $25.00, bo treba pokati na vsako vrano, ki bo krakala nad vami in seve, tudi zadeti. Če bi kateri lovskih klubov hotel imeti zastonj naboje za ta lov (naboji so 12 gauge), naj piše na Conservation Commissioner William H. Reinhart, Columbus, O. Klub se bo moral zavezati, da bodo člani kluba s temi naboji streljali samo ptice škodljivke in ne morda kake lončene golobe, ki za enkrat še ne delajo škode po naših farmah. Ampak, naj bo povedano še to, da je streljanje vran jako težavno delo. So pretkane kot sama pošast in treba je precej vaje in veliko potrpežljivosti pri tem. Toda kogar veseli streljanje, se tudi ne bo brigal za razne težave in z veliko vnemo bo zasledoval te črnuharje. J. D. -o- Nakup carskih draguljev Nek pariški agent, ki je posredoval pri nakupu draguljev, ki so bili nekdaj last umrlega ruskega carja in njegove družine, poroča sledeče: Bilo je v zimi leta 1927. Pričele so se širiti govorice, da namerava sovjetska vlada, ki potrebuje denar, prodati kronske dragulje in zakladnico Romanovih. Hatton Garden, znamenito londonsko demantno središ-če, je izgledalo kakor razdražen čebelnjak. Tam ni bilo niti enega prekupčevalca demantov, ki ne bi sanjal o nakupu znamenitih draguljev in o njih zopetni prodaji po naravnost bajnih cenah. Ničesar pa ni nihče vedel o ceni, ki jo bo sovjetska vlada morebiti zahtevala, kakor ni tudi nihče vedel, kaka pota naj bi se ubrala, da se nride do nakupa. Nekega dne je prišel k meni nek moj bogat tovariš ter me kar naravnost vprašal, da-li bi bil pripravljen iti na neko dolgo potovanje in nakupiti n°kaj draguljev izredne vrednosti. — Imel bi sprejeti dvojno vlogo veščaka in pravnega zastopni ka. Dali bi mi prosto roko, a tudi na razpolago vsoto, ki je : bila naravnost bajna. Izvedel sem, da prihaja zahteva od nekronanih demant-nih kraljev Joelnov. Neko mrzlo januarsko popoldne sem se-■ del v privatnem uradu Sol Joelai ter se ž njim pogovarjal o car- : skih kronskih draguljih. Zagotovil mi je popolno zaupanje ter obenem zatrdil, da je prepričan, da sem jaz edini veščak, ki je sposozen izpeljati to važno in pomembno kupčijo. Naslednjega dne sem prejel pismeno pooblastilo, da smem nakupiti na Joelov račun za 5 milijonov dolarjev ruskih kronskih draguljev. Nemudoma sem odpotoval v Rusijo. Gotovo sem imel občutek indskega po-tentata, ko sem čutil v svojem žepu kreditno pismo za pet milijonov dolarjev. Prvo vpi*ašanje, ki so mi ga stavili v Leningradu, je bilo, da-li sem prinesel denar s seboj. Pritrdil sem, a takoj povedal, da se bo plačilo izvršilo šele potem, ko bo blago v Rigi spravljeno na angleškem par-niku, ki bo tamkaj čakal. V principu Rusom ta klavzula ni ugajala, a ker so takoj uvideli, da ne bom popustil od te zahteve, so se udali ter me takoj odpeljali v nekdanjo rusko carsko palačo, ki je sedaj muzej. Niti v sanjah si ne bi mogel nikdar predstavljati, kaj bom tu vse videl. Na mizah, stolih, policah in celo na samem podu se ni svetlikala in bleščala sama nekdanja carjeva osebna lastnina, pač pa vsi ogromni zakladi, ki so jih Romanovi nakupičili tekom stoletij: dragulji, drago kamenje, zlati vrči, neskončno draga posoda, bogate preproge, izrezovine v raznem dragem kamenju, itd. Že ko sem prijel v roko prvi predmet, sem od začudenja povesil ustne. Bil je to kelih iz leta 1791, ki je tehtal 108 unč. Na njem so bile dragocene vreznine iz 16. in 17. stoletja, a vdelanih je bilo vanj istotako tudi 1350 večjih in 1 manjših demantov. Eden izmed teh je bil iz prstana nekega papeža. Svetlikal se je kakor I modrišasto-be,! led,.:, Kelih je bil Začnite hraniti v božičnem klubu! Le pomislite, kako boste veseli, ko boste dobili za prihodnji božič lep ček iz banke, kamor ste nosili redno vsak teden v božični klub. Denar boste imel. za nakup božičnih daril ali drugih potrebščin. Pridružite se božičnemu klubu takoj. Vložite vsak teden nekaj na banko in koncu 50 tednov dobite celo svoto. poleg obresti, ki vam jih plača banka. Preračunajte, koliko morete pogrešiti vsak teden, potem si pa izberite enega božičnih klubov, kot tukaj navedeno. Mlado in staro lahko pristopi k božičnim klubom. Zlasti mladino učite hraniti potom božičnih klubov. Enako si pa tudi vi zagotovite gotovo vsoto, ki jo boste imeli na razpolago za prihodnji božič. . . Odločite se, koliko denarja boste hoteli imeti prihodnji božič in začnite se DANES z enim spodaj navedenih božičnih klubov. Na ta način si lahko prihranite od $5.00 do $500.00 in vrhu tega še obresti, ako vložite: $ 5.00—če Vložite po 10c vsak teden $ 12.50—če vložite 25c vsak teden $ 25.00—če vložite 50c vsak teden $ 50.00—če vložite $ 1.00 vsak teden $100.00—če vložite $ 2.00 vsak teden $150.00—če vložite $ 3.00 vsak teden $200.00—če vložite $ 4.00 vsak teden $250.00—če vložite $ 5.00 vsak teden $500.00—če vložite $10.00 vsak teden ZAČNITE ŠK DANES HRANITI V BOŽIČNIH KLUBIH, KI TRAJAJO 50 TEDNOV THE NORTH AMERICAN BANK CO. 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd. prej lastnina peterburške stol- m nice. Nikdar si ne bi mogel in predstavljati, da morejo člove- br ške roke izdelati kaj tako deli- še katnega. je Na bližnji mizi se je svetila P1 zlata čajna posoda, ki je bila k' ponos ruskega carja Nikolaja dc Drugega. Ta garnitura je ob- P( stojala iz šestih kosov, ki so 'a bili vsi iz najčistejšega zlata, či z izjemo ročaja na kotličku, ki bi je bil izrezljan iz najfinejše sc slonove kosti. Vsak kos je teh- 'a tal dvajset funtov. Mož, ki je napravil to garnituro, je moral S< biti od Boga navdahnjen umet- je nik. . . ZI . 1 QJ Videl sem zbirko živali, ki i so bile izrezljane iz agata: levi, j f1 tigri, sloni, majčken zverinjak, i11 popoln do najmanjše podrobno-| s| sti. Ročaj meča Petra Velike-i*1 • • 1 k ga se je svetlikal z najfinejši- mi demanti. j S si Nisem spregovoril besedice, n kajti takoj sem ugotovil, da to j še ni resnični zaklad, da me ča- n ka še drugo presenečenje. Ko v so me povedli v pravo zakladni- ^ co, ki je bila zastražena, sem t takoj spoznal več kosov, katere sem že videl na slikah, ka- i n kor na primer poročno krono s, Katarine Velike, krasno delo iz s, malih in velikih demantov, ki ^ so nanizani v več vrstah, a med ^ vsemi temi križ od šestih ve- p likih kamnov; demantno krono pokojne carice in zaponko, ki je • najbrže najfinejša zaponka na g i svetu: gost list demantov, sredi katerih se blišči ogromen emerald, več velikih safirjev in ' trije veliki črni biseri, sleher- ^ ■ ni izmed teh kamnov svetovno i znan. Nekako malomarno je bila na s tla vržena čudna, a lepa škatlja * . od zelenega jasperja-, katera je ^ i bila obložena z demanti naj raz- 1; i ličnejših barv. Vse naokoli so 0 i bile ure, slonokoščeni okraski, 1 i sohice itd. Hitri račun mi je ' • povedal, da ne bi mogel nikdar 1 kupiti vsega tega zaklada s * • svojimi ponižnimi petimi mili-:"" s joni. Predno smo se pričeli poga- s 1 jati. so Rusi zahtevali, da pre- * » gledam tudi Carskoje Selo, ne- 1 f kdanje .»carjevo bivališče, kjer ' H je bilo še več stvari, umetniš- i > kih del, pohištva, krasnih pre-prog, slik ter zbirka starih f harpsikor. Na eno izmed teh < J sem postal posebno pozoren: — < bila je najznamenitejša, kot i s predhodnik današnjih glasovir- ] l jev. To jg Mariji Antoinetti ; podarilo mesto Pariz. Po dalj- ■ I ši zgodovini tega godala jo je % podaril francoski predsednik Loubet ruskemu velikemu kne-5 zu Pavlu. | Štiriindvajset ur so mi dali i Rusi za premislek. Zahtevali !> so, da stavim potem svojo po-| nudbo, na kar pa nisem mogel! W pristati. Končno so oni navedli :J j prodajno ceno. Kar oddahnil I' sem se, ker je bila ta cena niž-g ja, nego pa sem jaz pričakoval. ? Skušal sem se nat6 pogajati ter f ponudil nekaj manj, a Rusi so g ostali neomajni. Pronašel sem, f da so se predstavniki nekega y nemškega sindikata pogajali v g Moskvi tri mesece ter ugotovil, "L da je morala biti njih ponudba j nižja, nego pa cena, ki so jo, § Rusi sedaj od mene zahtevali, L vendar pa višja od moje. Zato $ sem smatral za pravilno, da na ^ ruske zahteve pristanem. V? Transakcija je bila zaključe-na, a potem se je pričela naj-% razburljivejša in najromantič-'L nejša epizoda te kupčije: od-V« prava zaklada na krov angleške t| ladje, ki je bila vsidrana v Ri-L orj. Moji lastni izvežbani od-; v premniki* so nadzorovali odpre-% mo. Ko je bil zadnji zavitek na ^ krovu angleške ladje, sem iz-v roail ček za celotno vsoto urad-$ ■ niku, ki nas je spremljal iz Le-^ ningrada. Tekom vsega potovanja ni-sem okrenil očesa od zaklada in '4* oloboko sem se oddahnil, ko »V smo pristali v angleškem pri-|| U.t.anišču. Lahko si mislite moje prese-h i nečenje, ko se mi je približal H nek carinski uradnik s sodnim nalogom, da zaseže ves moj imetek. Vsak ugovor je bil brezuspešen, kajti nalog je prišel z višjega mesta. Izgledalo je, da je harpsikora lastnina princese Pale j, vdove velikega kneza Pavla, ki je živela v Londonu. Izvedela je bila za moje potovanje v Rusijo ter me dala nadzorovati. Na podlagi trditve, da sem kupil ukradeno blago, je dobila od angleškega sodišča pravico zasege moje lastnine. Sledilo je pravno postopanje. Sovjetske priče so potrdile moje izpovedi in končno sem tudil zmagal, a vsa stvar me je stala !350 tisoč dolarjev. Kneginjo so sicer obsodili v plačilo stroškov I in tudi v visoko odškodnino, a I skušal nisem od nje nikdar iz-I tirjati, kajti vedel sem, v kakih razmerah živi. Končno je tudi ona sama cenila moje postopanje in zadržanje napram njej, tako da sva končno posta-la še dobra prijatelja. Prosila me je edino za to, naj ji do-j volim, da sme na godalo še enkrat in poslednjič gosti, predno bo prodano. Prodaja draguljev je bil mednaroden dogodek. Amerikanci so tu prevladovali. Odločno so 1 se bojevali in odnesli najlepše kose, med temi tudi Katarinino krono. Čudežno zaponko je kupila neka angleška aristokrat-ka. In tako se je polagoma zaklad Romanovih razpršil v vse štiri vetrove sveta. DNEVNE VESTI Oče ustrelil dva sina, da reši soprogo Indiana, Pa., 4. decembra. — Heber VVestover, 28 let stari delavec, je prišel včeraj domov, pckazal ženi puško in izjavil, da bo ustrelil oba sina, da jo reši skrbi. Nato je šel oče k i otročjemu vozičku, kjer je spal i 3-letni sin, ki je hrom in ga us-, trelil. Žena je od groze zakričala, mož pa je mirno stopil ; naprej in ustrelil, tudi štiri mesece starega sina Wendelia. Nato se je podal k sosedu, kjer je poklical policijo po telefonu in . povedal, kaj je naredil. - Neveste v Palestini so po- - j stale predrage 1 Jeruzalem, 4. decembra. Naj-1 višji svet mohamedancev je iz- - dal svarilo mohamedanskim oče-t tom, da znižajo cene, katere za- - htevajo od svojih bodočih zetov i!za svoje hčere. Mohamedanski - mladi fanti, ki so tudi prizade-e ti cd splošne depresije, v naj-< več slučajih ne morejo plačati -: visoke pristojbine, ki jo zahtevajo očeti za svoje hčere. Zad- i nje čase hodijo mladeniči na li otok Ciper, kjer so neveste ce-'-inejše kot v Palestini. ! Mati-morilka v Angliji !' pomiloščena ' : London, 4. decembra. Mrs. i" i Mary Brownhill, 62 let stara, ^ ki je umorila svojega sina, sta-1 rega 31 let, da ga reši trpljenja, in ki je bila obsojena v smrt ^ : :;a vislice, bo te dni najbrž pomiloščena od ministra za no-j tranje zadeve. Njen slučaj je izzval splošne simpatije med narodom. MALI OGLASI o _ a PRIPOROČILO ZA j. MIKLAVŽA l- Cenjenemu občinstvu naznanjam, da imam ve-liko zalogo vsakovrstnih ; igrač, candy in fine čoko-lade za sv. Miklavža. z_ Imamo tudi krasne bo- i- žične razglednice v slo-e- venskem in angleškem jeziku. Se toplo priporo- ii- ~ camo m RLATNIK'S CONFECTIONERY ■ail 6304 St. Clair Ave. m zraven St. Clair kopališča DRUŽINA JAZBORSKIH (Za "A. I)." prestavil M. U.) "To si tudi sam pravim v to-, iažbo in potem me obide zopet srčnost in dvojna moč. A vidite, sleherni izmed nas, ki ima resne namene z umetnostjo, se neprestano bori z dvomi. A ko bi se moji dvomi uresničili, bi to pomenilo zame dvakratno nesrečo. Zame, a še več za Iviča! To bi bil udarec v njegovo življenje, a jaz bi zagrešil nad njim še večji zločin, kakor pa sta izdajstvo in nehvaležnost lastnega, otroka. A saj mi je resnično pravi oče. Ne samo za to, kar morem in kar sem ... in da sem sploh mogel postati, kar sem ... za vse mu moram biti hvaležen, edino njemu ! Ko sem imel še očeta in mater, sem bil izgubljeno bitje. Saj sem se pravzaprav v njegovih rokah prerodih In zato se ne sme in se tudi ne bo v meni zmotil!" "Ne, ljubi Rode! Prepričan sem, da boste storili še več, kakor pa si Ivič od vas obeta." Z odkritim dopadenjem je motril i » « « «—........ Dr. Anthony L Garbas ,, SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK ,, v Slovenskem Narodnem Domu 6411 St. Clair Ave. HEnderson 0919 J-~»—............. POZOR! Predno kupite pohištvo, si gotovo oglejte našo popolno zalogo v obeh trgovinah. Primerjajte cene in blago. A. Grdina & Sons HEnderson 2088 6019 St. Clair Ave. _15301 Waterloo Rd._ 1 .Albertov pogled razburjene mla-deničeve poteze. "A sedaj vas ne bi bil smel pustiti od sebe! V vas vre. Poznam to. Dolga leta sem moral tudi jaz to prestajali, dokler nisem našel miru, stanoviten pogled na svoja pota. A jaz sem bil vedno vajen, da sem svoje zadeve sam obravnaval. Pri vas ni tako. Pri vas je bil vedno izkušen, zvest, skrben prijatelj. A sedaj se je lahko v samoti v vas zbudilo nekaj novega, nekaj podzavestnega . . ." "Nekaj novega?" Zamišljeno je zmajal Rode glavo. "In vendar je tako! In to se vije in rije sedaj v vaši notranjosti in nehote čutite, da vam manjka profesor Ivič s svojim nasvetom in svojim pomirjevalnim smehljajem." "Poznate ta smehljaj? Kajne, kako čuden! Iz tega njegovega smehljaja govori cela knjiga !" "Umetnost, prijatelj, katere se naučite po grenkih skušnjah. Pač ni mogla biti vesela tista zgodba, za čije konec mu ni ostalo druzega, nego to smehljanje. In Ivič je ostal sam. To ima tudi svoje vzroke. Pač je moral doživeti težko razočaranje." Rode je vrtel med prsti kozarec ter se zazrl vanj. Nato se je z globokim vzdihom naslonil nazaj. "Ne, tega ne morem verjeti. Popolnoma se je udal umetnosti. Da je ljubil . . . mož, kakršen je on, ne bi bil razočaran. i Je pač izmed onih redkih, kate- i j re moramo ljubiti, vroče in zvesto!" NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega in globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem prežalostno vest o veliki izgubi zvestega in preljubljenega soproga, brata in očima IGNATZ NOVAK-A ki je tako nanaglonm izdihnil svojo blago dušo dne 24. oktobra 1934. K večnemu počitku smo ga položili dne 29. oktobra 1934 na Calvary pokopališče. » V dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti častiti duhovščini fare sv. Lovrenca za opravljene pogrebne obrede Lepo se zahvalimo vsem. ki so darovali krasne vence ter tako lepo okrasili krsto v blag spomin pokojnemu in sicer- brat Joseph Novak, Miss Rose Perušek, Mr. in Mrs. J Bradač Mr in Mrs. J. Jemec, Mr. in Mrs. A. Koželj, Mr. in Mrs. J. Mohorčič Mr. in Mrs. J. A.vsec. Mr. in Mrs. M. Kopek, družina Biček. društvo Dom št. 25 SDZ, društvo Čas št 460 SNPJ S P P dr Zvon, American Steel & Wire Co. in Richman Bros. Co Iskrtno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali za sv maše ti so: Miss R. Perušek. Mr. in ,Mrs. Bradač, Mr. in Mrs R Sa-dar, Mr. in Mrs. P. Intihar, Mr. in Mrs. P. Perko Mr in Mrs M. Hrcvat, Mr. in Mrs. J. Hrovat, Mr. in Mrs P Legan Mr in Mrs. J. Mcžic, Mr. in Mrs. Retar, Mr. in Mrs. Korenčič! Mr. in Mrs. P. Miklavčič, družina Mišmaš. Mrs. Modic Mrs M Šinkovec, Mrs. H. Korenčan, družina Biček, Mrs. kovačič in Mrs Jake. Nadalje se iskreno zahvalimo pevcem društva Zvon za zapete žalostinke ob krsti pokojnega Hvala tudi županu mesta Maple Heights. Mr. Pehareku. ki je dal štiri avtomobile brezplačno k pogrebu. Ravno tako se toplo zahvaljujemo vsem drugim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba. Nadalje se prav prisrčno zahva imo vsem, ki so prišli ranjkega pokropit, ko Je ležal na mrtvaškem odru, vsem, ki so pri ranjkem čull in vsem ki sc ga spremili na pokopališče Iskrena hvala pogrebniku Mr. Louis Ferfolia za točno in izvrstno vodstvo pogreba. Hvala vsem gori omenjenim društvom in organizacijam za točno plačano posmrtnino. Ako smo ime katerega"SiT nT-smo storili to namenoma, zatorej hvala tudi tistim Ti pa dragi nepozabljeni .soprog, brat in očim, počivaj mirno v naročju matere zemlje; spomin na Tebe pa bo ostal v na-ših srcih za vedno. Žalujoči ostali: Frances, soproga; , Joseph Novak, brat; Franc« in Antonija Tomšič in Perušek, pastorke. V Maple Heights, O., 4. decembra 1934. > _^ i Nastal je odmor. Margareto, | čije spanec nista motila glasova,! je ta molk zbudil. Zehaje je trudno pogledala proti mizi, videla vino v kozarcih ter zopet za-kimala. "Kje je Ivič sedaj?" je vprašal Albert. "V Gradcu, kjer dovršuje svojo sliko za letošnjo dunajsko razstavo. Bog! Ali bo to delo! Mislim, da me je poslal vstran tudi radi tega, ker sem vedno obupoval, kadar sem stal pred tim platnom. Včeraj mi je pisal. Upa, da bo delo dovršil v štirinajstih dneh, potem pride semkaj, nakar odpotujeva." "Kam?"' "V Italijo." Videti je bilo v Rodetovih očeh, kaj mu to ime! pomeni. Albert se je smehjal. "Italije še ne poznate?" "Ne! A zdi se mi, da si ni-1 sem potovanja še nikdar tako želel, kakor baš danes, baš sedaj! j — Morebiti je vendar res, da: : imate prav s tistim "novim." Ko! bi vam povedal, kaj mislim ... me morebiti ne bi razumeli. A za nas slikarje pomeni to vedno nekaj novega, kakor veliko raz-: odetje: našel sem sliko! Ne študija, ne motiv, pač pa . . . . resnična slika!" Iztegnil je . roke ter skrčil prste, kakor bi hotel z rokami obdržati tisto, kar mu je bilo v duši. : "Menim, da sem vas vendarle ' razumel. In sedaj imam dokaz, da me oko ni motilo. Našel sem vas drugačnega, kakor običajno, j • Drug obraz, drug pogled, nič več i tako miren in resen . . . takoj se ' mi je zdelo, kakor, da se je nekaj v vas oživelo! Slika te-■ daj . . ." "Podoba! In povem vam, gos-1 pod doktor, neskončno lepa podoba ! Ako bom spravil to na platno tako, kakor jo vidim v duhu, potem me bo Ivič poljubil. Tega ni še nikdar storil. Preko "dobro, dečko" ali pa kvečjemu preko udarca po ramenu nisva j še nikdar prišla. Ako pa to izvr-: šim, da, potem . . ." I "Radovednega ste me napra-I vii. Kje pa ste našli osnutek?" "Danes, tam preko, kjer ste me pobrali v čoln, pri "meniški koči." Pravim vam ... že ta pečina s kočo ... že samo to je celo zenitovanje barve in luči." Rode ni v svojem navdušenju zapazil lahke sence, ki je legla na A1-, bertove poteze. Vstal je ter pričel na prtu s prstom potegovati nevidne črte. "Tu, hudournik na sliki nekoliko primaknem, ta-i ko da bo drevo, ki je padlo preko struge, skoro v sredini. A potem naslikam v bregu skupino hribo-lazcev, mož in žena . . . nekate-j ri med njimi stoje še nekoliko višje ter pozivajo zakasnjence k podvizanju . . . Par pa jih že stoji ob hudourniku, a si ne vedo pomagati . . . nikjer brvi, le to j drevo ... a tam preko varna koča. Saj že pričenja liti! Le preko, le preko ... a kako? In vidite, doktor ... tu je de-! bio ... in tu imam lovca . . . pravim vam, to ie slika, kakor I da jo je Bog ustvaril nedeljskega dne. Lovec je edini, ki ve pomoč ... a seveda tudi pomoč sa-1 mo za edinko: za mlado dekle! , In to dekle, doktor, to dekle! Ni-j ti v sanjah si ne morete pred-I stavl.iati! Ta sladka mladost, ta pomlad! In to bo jedro moje slike .. . tu, sredi gugajočega se debla moj lovec, ki se bori pri vsakem koraku s padcem in ki nosi na svojih rokah dekle, ki v ganljivem strahu objema njegov vrat . . . slika, doktor, pravim vam, slika! A tega ne morete spoznati iz mojih besed, pokazati vam moram . . ." Medtem ko je Albert začuden | gledal, je pohitel Rode ter pričel i odvezovati pasove, s katerimi je bila povezana njegova slikarska j priprava. S knjigo črtežev se je vrnil ter jo položil odprto pred Alberta. "Tu, glejte, le par-potez, le zapisek za moj spomin ... a človek mora že iz tega čutiti ves čar slike. To postavim v sredo svoje li slike ... Le poglejte to glavico j | in ta nežni lok vratne črte . . . ! in kako valovi ta oblekca . . . vsa bela. To bo na moji sliki poglavitna luč, poglavitna stvar!" Smehljaje se je Albert pogledal Rodeta. "In to ste videli dares? To tu?" Potrepljal je risbo s prstom. "Resnično!" S par besedami je dopolnil Rode svoje pripovedovanje o dogodku, katerega je doživel pri hudourniku. "Kajne — sedaj razumete, da se je morala prikazen teh dveh ljudi kakor s kremplji oprijeti moje duše. še vedno ju vidim. A bojim se, da bo postal moj spomin šibak baš v trenutku , ko bom pričel z resničnim delom. Moram najti zopet oba, pa četudi le za par ur. Lovec mi je zagotovljen. A dekle . . . dekle," Rode se je obotavljal. "Nekaj posebnega mora biti s tem dekletom . . . marsičesa ne razumem . . ." Zamišljeno si je šel z roko preko čela, a nato hitro nadaljeval. "A : morebiti bi mi vi vedeli poveda-I ti . . . Saj morate poznati vas in ljudi, tedaj tudi to deklico." "Skoro bi dejal, da." "Nje, oče živi tu, gozdar je ali j gozdni čuvaj. . ." Smeje se je Albert zmajal z glavo. "Gozdni čuvaj?" "Da, spoznal sem ga nekje gori v gozdu. Pravi tip! Pravim vam, prav originelna prikazen . . ." Pričel je med osnutki listati. "Poglejte, ta!" Albert je pogledal list. "Da, resnično, on je!" Potem je dvi-j gnil oči. "Moj oče!" "Vaš oče?" je jecal Rode ter napravil obraz, kakor bi hotel ! dejati, te pravljice mi ne natve-zeš. "A saj to je nemogoče! Ta mož v svojem oglodanem, zakr-i panem jopiču je izgledal, kakor . . ." Albert je dvignil ramena. "Mojemu očetu je pač v veselje, I da izgleda na lovu tako pristen, kakor zadnji izmed njegovih lov-| cev." Rode si je segel v lase. "A ne, ; ne! To mora biti pomota! Le i poglejte sliko natančneje. Saj it vendar tudi govoril z menoj ... in vzel je celo goldinar, ki sem mu ga dal." Albert se je zasmejal. "Priznavam, da se vam mora to zdeti originelno. A tak je pač moj oče! . . . Da, Rode! Tega pač ne more nihče spremeniti. Ta tu, r»a tej risbi je moj oče. In vaš : lovec je naš marljivi in pridni Francelj Rogelj. A ta močna luč, poglavitna stvar . . . kajne, tako ste dejali? ... to je moja sestra Kitty." Rode je moral presenečenja sesti. ! "čemu ste se tega razkritja ; tako prestrašili?" je vprašal Albert začuden. "Ah, tako, razumem!" Smehljal se je in oči-vidno se mu je zopet vrnilo vesele. razpoloženje, katerega mu je pokvarila dogodbica z goldinarjem. "Sedaj pač najbrže mislite na svojo sliko in mislite, da vam bo moja sestra napravila črto preko vaših krasnih načrtov?" Rode je pokimal in pritisnil roko na čelo. "Nikar naj vas to ne skrbi, ! dragi prijatelj! Sicer vam jaz ne morem ničesar obljubiti, a govoril bom s sestro ... in upam, da jo bomo pripravili do tega, da vam bo sedela. Svojo sliko moraste naslikati, ljubi Rode! Profesor Ivič naj ima svoje vjeselje!" Albert se je dvignil. "Margare- | šE JE ČAS H da pošljete denar v stari I kraj svojim dragim za Bo- H žič. Parniki s pošto za S Evropo odplujejo 7. in 15. I decembra. — Za točno po- I strežbo, nizke dnevne cene, I se obrnite na: I August Hollander Co. 6419 St. Clair Ave. I (Slovenski Narodni Dom) ta!" Okrenil se je zopet k Rode-tu. "Dovolite, da plačam jaz . . . : kot oddolžitev za goldi nar. Moj 1< oče si je na vaš račun dovolil šalo .. . slutim, da ja z vašim goldinarjem osrečil svojega puškar-ja." i Rode je raztreseno pokimal, < kakor da skoro ne ve, kaj se oko-lo njega godi. In medtem ko je Albert plačeval, je tresočih rok i povezal svoje stvari. Molče sta zapustila verando ter šla v me- j sečino. "Zakaj ste nenadoma tako molčeči?" je vprašal Albert. , "Molčeč? . . . Seveda ... a ne morem razumeti . . . edino vese- , liti me mora, da se je ta tako originelna zmota na tako eno-^ staven način pojasnila. A sedaj . . . prosim vas, da me pri svoji gospodični sestri oprostite, ako sem o tej glavi v svoji knjigi osnutkov govoril morebiti neko- ■ bko neprimerno." Albert se je smejal. "Le nikar si radi tega ničesar ne očitajte. Moj oče ima pač glavo, katere ni mogoče prispodobiti s finimi po-tezaimi. Tudi ni moja sestra oči-vidno smatrala vse stvari tako resnim, kajti sicer bi mi je ne bila zamolčala. Po mojem mnenju pa se tudi kaj takega izravna najbolje osebno. Ali ne bi hoteli i jutri z nami obedovati? Brez j vsakih formalnosti. Ob eni uri. j In sedaj lahko noč za danes . . . | različna pota imava." Medtem ko se je Albert počasnih korakov oddaljil, je stal Rode še vedno na istem mestu. "Kaj mi je?" je šepetal, pomaknil klobuk v tilnik ter si pritisnil roko na čelo. Zmajaje z glavo je stopil. Najprej je stopal počasi v tihi samotni noči, potem pa je postajal njegov korak čezdalje hitrejši, skoro kakor beg, tako da so imu konečno stopile potne kaplje na senci in čelo, ko je prišel do kmečke hišice, v kateri je bival. Glas ga je vzbudil iz premišljevanja. "Dober večer, gospod!" S klopice pred hišo je vstala suha postava kmeta, ki je bil oblečen v kratke jerhavke in bos. Bilo mu je morebiti nekaj let nad štirideset. Svetla mesečina je obsvetljevala njegov že po trdih, globokih brazdah razorani obraz. Njegova črna brada je že prikazovala srebrn sijaj, a njegove oči so se nemirno svetlikale. Hišna, vrata so bila odprta, a le medla, rudečkasta svetloba je prihajala skozi mala okna, katera je zasenčeval široki pristre-šek. Iz izbe je bilo čuti'otroški jok in petje prijetnega dekliškega glasu: / Spavaj, dete, spavaj, zunaj hod'jo ovčice, bele in črne. Moj'ga ljubčka papale bele, črne ovčice. Spavaj, Ijubček, spavaj . .V; ' Pesem se je vedno znova pričenjala. "Dober večer, gospod!" je ponovil kmet ter je stopil korak naprej, ko je hotel Rode mim° njega. J| "Ali ste še pokoncu, Mostni". Tako kasno?" "Da, gospod, in čakal sem vas." (Dalje prihodnjič.) ; Cimperman Coal Co. 12(11 Marquette Itd. IIE 311? I DOBER PREMOG IN TOČNA rOSTREŽBA Se priporočamo F. J. CIMPERMAN | J. J. FRERICKS s ____-—— AMERIŠKA DOMOVINA ____-.....——-- bi morala biti v vsaki slovenski hiši K 4 ER DNEVNIK 1 AMERIŠKO DOMOVINO CITA VSAK RAI) IMAJO OGLASI V TEM LISTU ^ največji uspeh |