#
-.
Globoke v reki bom iskal tolmune,
skrivnosti polne, barv dragocenih.
Pogledov be`nih, sit sem `e meglenih,
volkovi tulijo mi v soju lune.
Ko prviè zaplesala je plesalka,
so tihe `elje v meni se zbudile.
Beraèa so besede zavrnile,
ljubezen ni nikoli sita davka.
Pomlad budila je dreves sokove,
ko v parkih so prièele se prigode.
Po dva in dva gradila sta mostove.
Ko sneg kopni, iz zemlje cvetje bode,
deroèa reka vztrajno je bregove.
Oèarala me je lepota vode.
--.
Oèarala me je lepota vode;
poèasi je med prsti mi polzela.
Mogoèe se mi pot je dobra zdela;
še danes `al mi tiste je zablode.
O, ko bi mogel se nazaj vrniti
s spoznanjem, razsvetljenjem tega èasa.
Praznine polno je podzemlje krasa,
bogastva bi ne pustil si stopiti.
In èakam dni, ko pesem bo vesela,
ko sreèa `rebca belega spodbode;
da skupaj bova po zaklad hitela.
@elel sem si okrog sveta obhode,
miru je reka proè od me brzela.
Rad bi zajel, a ni bilo posode.
2343





+


	




---.
Rad bi zajel, a ni bilo posode,
iz vseh, ki sem jih našel, je kapljalo.
Gorèièno zrno bo drevo postalo,
èe le ne bo trpelo v suši škode.
De`evje spira ceste zaprašene,
hladijo kapljice mi lica vroèa.
Pridelke stolkla mi je huda toèa,
trpel bom lakoto na dni sne`ene.
Nositi v sebi je bilo boleèe.
Zakaj srca skrivnosti tat ne sune?
Nikoli ne bi mu privošèil jeèe.
Sem be`al v svet, pustil doma raèune,
vsa iz ljubezni mati mi trepeèe.
Iskanje te`ko me še zdaj presune.
-	.
Iskanje te`ko me še zdaj presune,
svetilnik v megli kot brodar spregledal;
da šel sem iz smeri, se ne zavedal,
z veseljem zdaj še tepec name pljune.
In v upanju, da svoj zaklad odkrijem,
sem tvegal vse, zapustil dom, udobje.
Zajelo zimsko, mrzlo me obdobje,
po snegu grebem, da sledi zakrijem.
Prezebla, laèna maèka tiho cvili,
noèi me dolgih muèi dolgoèasje.
Ni `arkov, ki bi mrzli led stopili.
Viharnika ne zlomi vreme pasje,
vetrovi ostri so me le ranili.
Mrakoben vèasih tudi zlat bil èas je.
+


 #
	.
Mrakoben vèasih tudi zlat bil èas je;
èeprav poredko, cvet cveti v pušèavi.
Zelišèe grenko rane moje zdravi
in mrtvih školjk sem vzel si za okrasje.
Na videz mrtva, speèa korenina,
kot brst pozimi skrival sem `ivljenje.
Kar je veliko, to rodi trpljenje,
iz groba mi pognala je rastlina.
Od èudenja beseda je zastala,
kot bi bil nem, so roke govorile:
Za vse le Tebi gre, Gospod, zahvala.
Mrakobne sence so se umaknile,
svetloba sonca temo je pregnala.
Nevihte divje rane so izmile.
	-.
Nevihte divje rane so izmile,
spet bom `ivel v prelepih barvah zarje.
Odganjal sem skrbi, nadlog komarje;
ne bodo mi krvi `ivljenja pile!
Predal se nisem v nekem hrepenenju,
strasti plameni niso me objeli.
Ne dajo zdravja sade`i nezreli;
te`ko prepustil sam sem se zorenju.
Sonce je `galo, listje je venelo,
bilo ni kapljic, ki bi osve`ile.
Še ptièje petje ni bilo veselo.
Besede so v trpljenju me bodrile:
Ko Te je Oèe èistil, je bolelo.
A v mnogo vode vse kali bi zgnile.
+


	




	--.
A v mnogo vode vse kali bi zgnile,
vse, kar preveè je, dušo zasu`njuje.
Pomanjkanje zaupanje utrjuje:
Obljube Tvoje bodo se spolnile.
Topi zlato se v ognju, se preèisti,
neplemenito vse zgori, odpade.
Napajaš, Trta, `e poganjke mlade,
ko pijem Tvoj Sok, nov sem, nisem isti.
Nelep zapredek trepeta in poka,
metulj še skriva svoje v njem okrasje.
V èloveku vsakem duša je globoka.
Takoj mi je skopnelo dolgoèasje,
ko videl sem, da seje Tvoja Roka.
Jeseni rad nabral bi polno klasje.
	---.
Jeseni rad nabral bi polno klasje,
da zlato zrnje vsem lahko bom trosil.
Vem, svoje `etve sam ne bom pokosil;
srce boli, a veder moj obraz je.
Skrbi me, ker še nisem našel njive,
ki èaka name pusta, zapušèena.
Jo našel bom, bo s potom orošena
hranila zrnom vse kali njih `ive.
In ko bo v vetru valovalo `ito,
se tiho duša mi bo radovala:
V njegovem zlatu je trpljenje skrito.
Ko pot naprej mi grenka je postala,
`e slutil sem skrivnost, še v molk zavito.
Ljubezni laèna duša je iskala.
+


 #
-1.
Ljubezni laèna duša je iskala,
sem res rodil na pravem se planetu?
Ko sem prepustil vetra se šepetu,
je duša moja lahno vztrepetala.
Iskati hoèem, dokler bo prihodno,
Resnica vèasih vsakogar obišèe.
Visoko orel leta, `rtev išèe,
imeti lepo perje je usodno.
Sem dolgo skozi motno steklo gledal,
v naprezanju je glava zabolela.
Jasneje sebe rad bi se zavedal.
Svobodo dal sem ji, ki se je ujela
v nevidno mre`o, ki sem jo razpredal.
Enkrat bo ro`a zame le vzcvetela.
1.
Enkrat bo ro`a zame le vzcvetela,
prekrasen cvet se zame bo odprl.
Ne bom dovolil, da bi kdaj umrl,
o njem bo veèno pesem moja pela.
@e zdaj `ivim v tem sladkem hrepenenju
in èakam, da me vonj njegov objame.
Kot on sem, ki neurje dom mu vzame;
ko gnezdo išèem, sonca ni v `ivljenju.
V prièakovanju vèasih navelièan
postajam mrzel, trd kot siva skala.
Zjasnilo se mi bo: v to sem preprièan!
Èeprav je zimska sapa zapihala
in gozd ostal je mrtev, z vetrom bièan,
zelenje novo bo pomlad pognala.
+


	





1-.
Zelenje novo bo pomlad pognala,
ni sile, ki bi vzela moè `ivljenju.
Ko bo oko uzrlo gozd v brstenju,
ljubezen novo bo skrivnost izdala.
In gledal bom, ko vsega me prevzema,
prebuja misli, ki so v meni spale.
Resnica bodo sanje mi postale,
takrat spregovorijo usta nema.
Vršanje v meni se bo umirilo
in v srcu bo spokojnost za`ivela.
Takrat mi spet lahko bo Zate bilo.
To vem, da tema še me bo zajela
in sonce upanja se še bo skrilo.
A pesem bodo zdaj `e usta pela.
1--.
A pesem bodo zdaj `e usta pela,
`e zdaj srèno rad Tebe bi iz`areval.
Èe ni miru, si zanj bom prizadeval,
zakaj nemir mi duša bi trpela?
Poèasi Ti odpiram te`ka vrata,
odstiram zastor, da bi Te zagledal.
Oèi umivam si, rad bi spregledal;
Daj nanje mi, kot slepcu nekdaj, blata!
Iz temne se noèi bi rad prebudil.
Na vzhod obrnjen èakam, kdaj bo vstala
svetla zarja; je ne bi rad zamudil.
A glej! Saj mi `e sveti luèka mala!
Ne bom se za veliko gnal in trudil;
temo svetloba sveèe bo pregnala.
+


 #
1---.
Temo svetloba sveèe bo pregnala,
njen skromni plamen v noèi naj kraljuje.
Soli `e šèepec v jedi zadostuje,
Beseda enkrat èlovek je postala.
Svetilnik vsem je pred oèi postavljen;
umazan sem, kako naj bom jaz tisti?
Zato: ker si izbral me, me oèisti,
da sebe darovati bom pripravljen.
Èe ves bom Tvoj, ne bo se stavba vdala,
ko bo v neurju voda prihrumela.
Za dober temelj je najboljša skala.
Poèasi v templju sveèa bo vzplamtela,
ki moja jo bo roka tam pri`gala.
Edino Zate mi bo dogorela.
1-	.
Edino Zate mi bo dogorela;
naj Ti prijetna moja bo daritev.
V globini duše se rodi molitev,
najlepši Ti bo slavospev zapela.
Minljivost èasa v veènost se prelije,
Besede Tvoje mrtve obudijo.
Sokove moje Tvoji bogatijo,
nesreènik ta, ki Tebe ne u`ije!
Ljubezen Tvoja dušo mi napaja,
da ne omagam, ko me meè presune.
Ne bom dosegel brez trpljenja raja.
Ni me prevzelo sonce, ne soj lune,
Ti si za vsem, po Tebi vse nastaja!
Globoke v reki bom iskal tolmune.
+


	




234-53+#
Globoke v reki bom iskal tolmune,
Oèarala me je lepota vode.
Rad bi zajel, a ni bilo posode,
Iskanje te`ko me še zdaj presune.
Mrakoben vèasih tudi zlat bil èas je,
Nevihte divje rane so izmile.
A v mnogo vode vse kali bi zgnile;
Jeseni rad nabral bi polno klasje.
Ljubezni laèna duša je iskala,
Enkrat bo ro`a zame le vzcvetela.
Zelenje novo bo pomlad pognala.
A pesem bodo zdaj `e usta pela.
Temo svetloba sveèe bo pregnala,
Edino Zate mi bo dogorela!
+


Judita Karba: Oko 1—5, litografija, 2005.