Medjimnrje. Nekaj podatkov o Medjimurju. Ker bo odslej naS list večkrat omenjal Medjimurje, damo cenjenim čitateljem »Slov. Gospodaija« priložnost, da se podrobneje seznanijo s teml kraji. Medjimurje se imenuje oni del Jugoslavije, ki leži v trikotniku, katerega dve stranici tvorita reki Mura ln Drava, a tretja stranica potska po slovensko-hrvatski meji v približni črti Ljutomer—Središče ob Dravi. Pripadel je Jugoslaviji po trianonski mirovni pogodbi od teritorija bivše ogrske države. Po svoji površini meri 783 kv km in ima po štetju iz leta 1920 103.167 prebivalcev. Na 1 kv km pride 132 prebivalcev, torej je Medjimurje najgosteje naseljena pokrajina v naši državi. Po narodnoati so Medjimurci eicer Hrvatje (999%) in po veri katoličani, toda jerik njihov se skoraj ne razlikuje od sosednega jim slovenskega. V upravnem pogledu se dell v dva sreza (kotara): Čakovec in Prelog, s 26 upravnimi občinami, izmed katerih je Štrigova največja (6917 oseb). V sodnem pogledu se deli Medjimurje v kotorsko in čakovačko sodnijo. Teritorijalno se razlikuje v zgornje hribovito in dolnje ravno Medjimur]e. Kraji so obdarjeni z bogatimi zemeljskimi zakladi. Tako se nahajajo v vasi Selnica izvirl nafte (danes v oblasti neke avstrijske tvrdke), v Peklenici blizu Murskega Središča izvira paklina (ki služi za mazanje kolja), v več krajih se pa dobi dobra količina kamenega premoga (po mnenju strokovnjakov približno 12 milijonov ton, letni izvoz 2000 vagonov). V gospodarskem oziru se bavi narod pretežno s poljedelstvom, živinorejo (od katerih slove težki medjimurski konji), svinjerejo, a v gornjem Medjimurju tudi z vinogradništvom. V Čakovcu je ena največjih izvoznih tvrdk perutnine za našo državo (Elemer .Vajda), Veliki del (30%) gospodarske zemlje je bil prvotno v lasti veleposestnika grofa E. Festetiča. Po priključitvi Medjimurja k JugoBlaviji je pripadla last agrarni reformi. Zemljo je dobil narod, ki se je končno rešil srednjeveškega gmotnega in duševnega jarma. To so kratki podatki o Medjimurju, ki so ga Madžari nazivali »biser krone sv. Štefana«, dokler nl na sv. post leta 1918 osvojila naša hrabra vojska ta biser in ga priključila Jugo¦laviji. Marenberg. Vsakdo, ki je poznal ali v zadnjih letih obiskal nekdaj tako slovito roinar»ko cerkev sv. Janeza na Suhem vrhu v fari Marenberg, si je pač natihoma želel, da bi se ta zapuščena zgodovinska stavba 8 svojimi idragocenimi umetninami tudi popravila in iako rešila nevarnosti, da se prej ali slej 5i«to poruSi, kakor je kazalo njeno zunanje lice. Sedaj pa lahko z veseljem poročamo, da •e Je želja vseh častilcev sv. Janeza Nep. izpolnila, kajti cerkev je po prizadevanju sedajnega gospoda župnika In ¦ pomočjo tamošnjih kmetov, posebno cerkvenega ključarja Simona Ternik, p. d. Napečnik, ki je pri•krbel in vodll dovoz materijala, od zunaj in gnotraj temeljito popravljena In v svoji novi okusni obleki dela spet čast cell fari, da, celi Dravski dolini. Pred kratkim »i Je ogledal izjrršeno popravilo gospod konservator dr. Ste|6 iz Ljubljane, kl je ierazil Bvoje zadovoljst(VO nad popravilom, in tako je upatl, da nam banska uprava tudi nakloni v ta namen že ebljubljenih 15.0000 Din, kar seve ne bo seglo _a ves dolg, vendar pa smo r&di, da nam je Tlada v tollkl merl priskočila na pomoč, ko Das itak od vseh atrani atiska pomanjkanje tfanarja. Tako smo l«toa v itej šupniji popraIrili dvo podružnicl: sv. Ilja v Zgornji Vižingi l_ sv. Janeza, da lzgledata od daleč kot novi In povrh ie v zadovoljnost gospoda konaerfratorja renovlrali tudl presbiterij farne cerk!»•. Smo lahko vesell in zadovoljnl tega naUredkal p^= Kljub topli in lepi Jeseni, ki je na- »topila po zgodnjem snegu, smo epremljali že več umrlih na njih zadnji potl, večinoma same atarčka in starke. Med njimi tudi vdovo Jero Bernhard Iz Gornje Viždnge, kl Je bila že nad 80 let stara in je še marsikomu v dobrem spominu, ker je kot ena najbolj pobožnih farank znala tako lepo moliti in je čeatokrat kar na glas meditirala v cerkvi vsem v spodbudo in zgled. Naj počiva v mirul Najstarejši med zadnjimi mrliči pa je bil nek cigan Rudol/ Berger izz Ribnice na Pohorju, ki je bil star baje 91 let in ga je tukaj zalotila smrt. Njegov pogreb je privabil mnogo radovednežev od blizu in daleč, ker je svirala ciganska godba. — V nedeljo dno 23. novembra pa je prišel k nam gospod nadrevizor Vlado Pušenjak, ki je v župnijski pisarni navzočim kmetom obrazložil vzroke sedanje gospodarske krize in jih vabil pod okrilje Kmetske zveze, ki je sedaj edina gospodarska organizacija, na katero se lahko kmet naslanja, da zastopa njegove interese. Ker so naši kmetje to uvideli, zlasti če je povsod razširjena in ima čim več članov, zato se je takoj sestavil nov krajevni odbor te zveze z gospodom Langeršekom na čelu. Njen član naj postane vsak tukajšnji posestnik, če si dobro želi! — Zadnje pondeljek se je poročil sin tukajšnjega go stilničarja Oton Preglau z Ano Huberjevo, hčerko uglednega tržana. Novoporočencema želimo obilo blagosloval Sv. Baibara pil Mariborn. Srebrno poroko sta obhajala v nedeljo dne 23. novembra t. 1. Jakob Korošec, župan v Zimici, ter njegova žena Kunigunda. — Istočasno se je tudi vršila blagoslovitev kapele, katero sta dala postaviti srebrnoporočenca, in novega zvona, ki je bil kupljen s prostovoljnimi darovi okoličanov. Blagoslovitev je opravil vlč. gospod župnik svetobarbarski ter je s prisrčnimi besedami čestital jubilantoma, ki sta se svoječasno v bolezni zaobljubila, postaviti kapelo ter tudi to obljubo izpolnila. Izza oblakov pa je solnce poslalo svoje žarke, prinašajoč srebrnoporočencema božjega blagoslova. Dal Ijubi Bog, da bi njima sijalo še mnogo let. F. K. Sv. Lenart v Slov. _oricah. Umrl je dne 30. oktobra v vasi Zgornji Žerjavci Anton Vršič, posestnik, v starosti 66 let. Rajni je bil 30 let naročnik »Slov. Gospodarja«, ki je bil skrbno shranjeval vse letnike. Bil je mož-poštenjak stare korenine. Naj bo mlajšim za vzor krščanske in narodne zvestobe. Počivaj v miru, blagi možl Sv. Lenart v SIov. goricah. Dne 23. novembra se je poročila gdč. Pepca Vučak, zvesta Marijina družbenka ter večletna uslužbenka pri tvrdki Pirih. Za svojega življenjskega dru ga si je izvolila raarljivega mizarskega pomočnika g. Jakoba Šek. Mladima novoporočencema želimo obilo sreče in mnogo zakonskega blagoslova! Sv. Marjela ob Pesnicl. Na poroki Vrlič V. in Terezije Železinger se je nabralo za novo bogoslovje v Mariboru 230 dinarjev. Bog poplaeaj! Ormož. Znani sta vam Ljudska in Zadružna samopomoč v Maiiboru. Ampak ne mislim delati reklamo zanju, zato so drugi najeti. Ljudje imajo med seboj svoje vrste samopomoč. Sosed pomaga sosedu orati, klati, kopati: to je samopomoč. Če kdo pogori, mu sosedje in prijatelji vozijo skupaj les, opeko in drugo, to je samopomoč. Še šolarji poznajo to korist.no ustanovo. Naj kdo le preveč tožari v šoli, kmalu je ozdravljen od tožarenja po samopomoči. Tožljivca počakajo toženi in njihovi pristaši za kakšno ograjo in lop po njem, to Je samopomoč. Na posebno šaljiv na6in sta vršila samopomoč dva soseda v eni naših vasi. Živel je in še živi 191eten ponočnjak in razgrajač, kJ po noči ni dajal Ijudem miru, ampak hodil razgrajat in kričat ln Izzivat v sosedno vas. Pa sta se domenila dva soseda, da bi bilo treba razgrajača ugnati v kozji rog. Eden je naproail hlapca tretjega soseda, da služi tisti večer za vabo In past ponočnjaku. Ko se je predrzno in srborito fante prikazalo na vasi in začelo Izzivatl, se oglasi hlapec in začns se klicanje na korajžo: Le pridi sem, če te je kaj v h!ačah! Aufbiks! Onemu prihajaču raste greben in pogum, ves ardit se bliža najetemu izzivaču: Čakaj, kmalu bova vkup! V tem pa se oglasl od zadaj vojka in neusmiljeno pada po plečih ponočnjaka, ki se spusti v dir, a kmalu ga na drugem koncu prestreže drugi sosed. Menda ni treba posebej omenjati, da ta ni bil oborožen z mehkimi rokavicami, ampak s čem drugim, ki ni posebno raehko padalo. Izdalo pa je le in smeha ni bilo ne konca ne kraja. In tako so utihnili ponočni spevi in junaške pesmi so zamrle in zdaj je zopet mir v deželi. Vojnik. Na svatbi Franca Štagoj se je nabralo za dijaka revriih staršev 100 dinarjev. Bog povrni! Šmarje pri Jelšah. Zopet nas je obiskala iii potrkala na vrata bleda neizprosna smrt v hiši Požegovi v Koretnem ter za vselej zatisnila oči hišnemu gospodarju, oziroma očetu treh malih otrok. Umrl si, Čakš Ivan, pa tudi nisi. Tvoje življenje je bilo, ki mora v drugih živeti. Kdor te ni poznal, kdo ni 9 ponosom rekel: To je naš Čakš Janez!? Kadar je bilo treba braniti dobro katoliško stvar, kdo te ni občudoval o nekdanjih strankarsko-političnih prilikah, ko si zastavil svojo krepko besedo v obrambo? Kdo si je upal s teboj otvoriti razpravo, ko si poudarjal pomen slabega čtiva? Vsakomur si v obraz resnico povedal. Ali nismo torej zgubili moža, ki ga pogreša družina, ki ga pogrešajo brat.je in sestre, ali te ne bodo pogrešali sosedje in prijatelji, ki smo skupaj preživeli vesele in težke ure in težke Case? Rajni je mnogo delal na polju javnosti, v občinskem odboru kot dolgoletni občinski svetovalec, kot član rejiskega odbora gradbenega odseka zidave nove ceste Zibika—Belo, kateri je bil ustvaritelj in katere se je veselil. Bil je član Prosv. društva, ne samo član, ampak tudi ustvaritelj misli Prosvetnega katoliškega doma pri na3. Tak mož, slovenska korenina, tudi vrlo zasluži pogreb, kakoršnega je imel, katerega je vodil šmarski rojak monsig. Vreže iz Maribora ob asistenci domačega g. dekana in g. kaplana. Monsignor Vreže in predsednik cest nega odbora sta na grobu govorila ganljive poslovilne besede. Naj ti bo zemlja lahka, užaloščeni družini in sorodnikom pa naše sožalje! Donačka gora. Da ne bomo zaostali za drugimi, bomo tudi pri nas pričeli ta teden z gospodinjsko-nadaljevalno šolo, ki se bo vršila v zimskem času dvakrat na teden. Ta prepotrebna šola je namen.jena za naša dakleta, katerim se bo nudila prilika, da se nauče kuhanja, šivanja, kako je ravnati s perilom, lepega vedenja in spretne postrežbe, o zdravju in boleznih in še marsikaj zaniniivega, kar je treba znati odrastlim dekletom in mladim gospodinjam. Matere, pošljite redno svoje hčerke, dekleta, ve pa izkoristite to priliko in obiskujte gospodinjsko šolo, ki je namenjena vam, bodočim slovenskim materam in gospodinjam! Katera bi pa letos radJ prevelikega števila ne mogla biti sprejeta, bo pa sprejeta drugo leto. — Kmetsko-nada.jevalna šola za m.adeniče in mlajše gospodarje 6e bo letos nadaljevala. Sv. Ruper. nad Laškim. Dne 31. oktobra t.l. je v Trobendoiu umrl najstarejši mož cele fare: Janez Stegenšek, star 92 lct. Poznal je v svojein življ&nju veliko težav in trpljenja, a bolezen mu ,jo bila neznana; skromno .je živel posebno zadnja leta kot provžitkar, potrpežljivo prenašal težave starosti, sedaj pa je šel na večni počitek! Dobri stareek, počiva.j v m-iru! — Istega dne je bila nesreča na Čerenjah pri Sv. Rupertu: ravrio opoldne je zgorel kozolc, ki je bil do vrha nabasan s krmo, fižolorn in drugim blogom; pogorelo je do zadnje slamice; vsaka pomoč je bila izključena. Skuril je otrok, ki je imel vžigalice! Straši, ne dajajte olrokom vžigalic! Škoda je velika, zavarovalnina malenkostna! — Cestna zveza Sv. Rupert—Ssigaves, za katero smo že toliko let prosili, je sedaj vendar enkrat sklcnjena stvar; denar je tu, zgraditev od oblasti potrjena. Vsa čast vrlemu načelniku celjskega cestnega odbora, gospodu ?.Iihelčiftu, ki se je it.ak<_ vztraino in krepko zavzel za naš zapufičeni okraj. V spomladi se bode začela cesta graditi. Čadraai. V kraju Zlogonagora je umrla dnc 21. novemBra najstarejša žena, vdova Jera Flor, stara 83 let in 8 mesecev. Pokopali smo jo v nedeljo dne 23. novembra. K večnemu počitku so jo spremljaii trije sinovi in dve hčere ter drugi sorodniki in prijatelji. N.jen tr.ož je bil mizarski mnjster Anton Flor, ki je izvršil mizarsko dolo za našo lftpo novo cevkev in za župnišče. Umrl je v jeseni leta 1914, ko je že diviala svetovna vojna. St, Psvel pri FreSsoKuKu. Šentpavelski cerkveni pevski zbor je prired.il v soboto dne 2.. novembra zvečer in v nedeljo dne 23. novembra popoldno knndert, katerega so rlomačini posetili v častnem Stevilu in s tem pokazali razumevarije za našo lopo slovensko pesero. Jako dobro izvežban mešan 7.bor je podaval ze!o obširen progrr.m z ve.ikim čuvstvom in morarao tem poforn častifati marljivemu in zmožnpmu orrranistu go^nodu Jožetu Škerjancu. f.3iitpa\i.iani pa fmo lahko ponosni na naš cerkveni pevski zbor, zakaj lepo cerkveno petje je najlenša mo.itev! Sscjljšea sb Cravi. Tudi letos se bo oglasii 6v. M-iklavž v Društvenem dorou. Kolikor vetfo, pride v petek, tfne 5. decembra ob C. uri zvečer. Pridne otroke ho obdaroval, hudobne pa . . . Sv, Boifenk pri SredišCu. Naše Kat. prosvetno društvo je clobilo naznanilo od škofa sv. Miklavža, da prido dne 7. decembra obiskat Clane našega društva, kakor tudi druge. Starši, kakor tudi fantje in dekleta, pridite! Oiiavas pri EraslevSah. Tukajšnje Prosvetno društvo vprizori v nedeljo dne 7. decembra ob treh popoldne v Društvenem doniu v Kras-ovčah »Bele vrtnice«, drama nesrečne .jubezni v petih slikah. Pridite! Velika Nedelja. V pondeljek dnc 8. decembra, na praznik Brezmadežne, popoldno po vetfirnicah poseti tudi nas Sv. Mikiavž. Dramat.čni odsek priredi kratko veselaigro »Pot do erca«, nato pa nastopi sv. Miklavž s svojim »premstvom. Darila se sprejemajo v nedeljo In v pondeijek dopoldne v kaplaniji. Pridite! Zgoinja Polskava. Kakor običajno vsako leto priredi naše izobraževalno društvo »Skala« letos Miklavžev večer v nedeljo dne 7. dec. ob 6. uri zvečer v Društvenem domu. Zato pridite v lepera številu, ker letos obeta priti Miklavž s posebno velikim košem daril. Naši agilni igralci nameravajo še nato nekaj prav lepega in veselega pokazati na odru. Polzsla, Pribodnje dni iri sicer v dneh 7. in 8. decembra, se bodomo zg.asili pri Vas z nabiralnimi polami za Prosvetni dom. Upamo, (!a bo vsa katoliška javnost nas velikodušno podprla in po svojih močeh pomagala bodisi v denarju, materijalu a!i pa z ročnim delom in vožnjo.