Dvajset statisti~nih sre~anj ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 adencih: v Radencih: ogledalo razvoja statistike in Slovenije, Dvajset statisti~nih sre~anj v R Ljubljana 2010 2010 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih: ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Avtorica osrednjega besedila: Lea Bregar Uredili: Irena Krìman Ida Repov` Grabnar Besedilo jezikovno uredila: Ivanka Zobec Oblikovanje in prelom: Dušan Weiss, Ada Pokla~ Naslovnica Ada Pokla~ Fotografije so prispevali: @are Modlic, Foto Tivadar, Igor Modic, Zdravili{~e Radenci, Statisti~no dru{tvo Slovenije Slovenska tiskovna agencija Statisti~ni urad RS Tisk: Tiskarna Littera picta d. o. o. Naklada: 600 izvodov Izdala in zaloìla: Statisti~ni urad Republike Slovenije in Statisti~no društvo Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 311(497.4)”1987/2010" BREGAR, Lea Dvajset statističnih srečanj v Radencih : ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987-2010 / [avtorji Lea Bregar, Irena Križman, Ida Repovž Grabnar]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2010 ISBN 978-961-239-215-4 1. Gl. stv. nasl. 2. Križman, Irena 3. Repovž-Grabnar, Ida 253096192 2 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Uvodna beseda Novembra 2010 bo Statisti~ni urad Republike V tem procesu transformacije uradne statistike so imeli Statisti~ni dnevi zelo pomembno vlogo. Ta strokovna Slovenije v sodelovanju s Statisti~nim društvom sre~anja so bila ves ~as tisti forum, kjer smo predstavniki uradne statistike iz Slovenije in iz tujine v dialogu s Slovenije pripravil v Radencih è dvajseti strokovni kolegi statistiki iz akademskega okolja in iz drugih ustanov ter z uporabniki in dajalci podatkov vzajemno posvet »Statisti~ni dnevi«. ^as od prvega posveta leta preverjali svoje zamisli in dosèke, dobivali nove ideje ter spodbude in nova znanja. Statisti~ni dnevi so nas 1987 do letošnjega je bil za uradno statistiko v bogatili strokovno in nam obenem omogo~ali, da je bilo naše strokovno sodelovanje bolj ~loveško, prijaznejše. Sloveniji izjemno razgiban, dejaven in poln sprememb, S publikacijo »Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih« skušamo pokazati, kakšen je pomen teh posvetov za ki so popolnoma predruga~ile njeno podobo: od lokalne uradno statistiko v Sloveniji, in to na tri na~ine: s strokovnim pregledom in vsebinsko analizo posvetov, z republiške statistike, podrejene centru v Beogradu, se dokumentarnim gradivom (z urejenimi seznami vseh prispevkov, okroglih miz in predstavitev ter s slikovno je razvila v samostojno dràvno statistiko, vklju~eno v dokumentacijo) in s spomini, anekdotami ter pogledi nekaterih udeleèncev o statisti~nih sre~anjih. Evropski statisti~ni sistem, strokovno ter institucionalno neodvisno in s številnimi povezavami V eni sami publikaciji seveda ni mogo~e obdelati izjemno bogatega dokumentarnega gradiva na ve~ kot 8000 odprto v svet in v doma~e okolje. straneh. Zato nas posebej veseli, da smo ’bazo znanja iz Radencev’ z ve~ kot 900 prispevki, zakopanimi v zbornikih, in drugo dokumentacijo 20 statisti~nih posvetov z vklju~itvijo v vzajemno bibliografsko bazo COBIB napravili preglednejšo in dostopnejšo statistikom, raziskovalcem in širši javnosti. Verjamem, da bo to prispevalo k boljšemu poznavanju uradne statistike in nadaljnjemu raziskovanju in razvoju tega podro~ja. Vsem, ki so sodelovali pri zbiranju in urejanju gradiva ter pri pisanju in izdelavi publikacije, se zahvaljujem za njihov prispevek. Ob tej prilònosti se zahvaljujem tudi vsem udeleèncem iz Slovenije in tujine, organizatorjem, posebej še Statisti~nemu društvu Slovenije, prijaznim gostiteljem v hotelu Radin, predvsem pa vsem avtorjem strokovnih prispevkov in sodelujo~im v razpravah, pri okroglih mizah in pri predstavitvah na vseh dosedanjih statisti~nih sre~anjih. Zaradi vaše zavzetosti in strokovnosti danes ponosno praznujemo 20 let Statisti~nih dnevov. Mag. Irena Krìman generalna direktorica Ljubljana, oktobra 2010 Statisti~nega urada Republike Slovenije 3 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Kazalo Kako se je za~elo … 7 Tretje obdobje: 2001–2010 • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja 41 • Uvod 7 2001 – Novo tiso~letje, nove teme 43 • 11. posvet: Novo tiso~letje – pripravljenost statistike na razumevanje Prvo obdobje: 1987–1993 • Na prehodu iz starega v novo 11 in merjenje novih pojavov 43 1987 – Sredi krize in pred razpadom Jugoslavije 13 2002 – Kak{na naj bo statistika v informacijski drùbi 46 • 1. posvet: Statistika in inflacija 13 • 12. posvet: Vklju~evanje in povezovanje statistike v informacijsko drùbo 46 1989 – Slovo od Jugoslavije – pogled naprej 15 2003 – Statistika – most med informacijsko drùbo in drùbo znanja 49 • 2. posvet: Vloga statistike v drùbenem razvoju 15 • 13. posvet: Statistika kot orodje in vir za kreiranje znanja uporabnikov 49 1993 – Kaj bo treba postoriti za statistiko v samostojni dràvi 17 2004 – Globalizacija – veliko dela tudi za statistiko 52 • 3. posvet: Statistika in evidence za potrebe tr`nega gospodarstva 17 • 14. posvet: Statisti~no spremljanje pojavov globalizacije in storitev – izzivi in nujnost 52 Drugo obdobje: 1994–2000 • Priprave na vstop v EU in globalizacija 19 2005 – Uporabnik je kralj … 54 • 15. posvet: Komuniciranje z dajalci in uporabniki statisti~nih podatkov 1994 – Vstop v svet in nove naloge 21 ter podpora EMU in Lizbonski strategiji 54 • 4. posvet: Slovenija, statistika, Evropska unija 21 2006 – Dràva v lu~i statistike 57 1995 – Prvi pospe{ek socialnim statistikam 25 • 16. posvet: Merjenje razvojne vloge in u~inkovitosti javnega sektorja in politik 57 • 5. posvet: Statistika dela, delovnih pogojev in ìvljenjskih pogojev 25 2007 – Ali je statistika res samo breme? 60 1996 – Kako dale~ (blizu) je po maastrichtskih kriterijih EU 27 • 17. posvet: Zmanj{evanje administrativnih bremen zbiranja podatkov • 6. posvet: Ekonomija, Slovenija, Evropska unija 27 v statisti~nih raziskovanjih 60 1997 – Finan~na statistika - razvoj za Slovenijo, za EU in za EMU 31 2008 – Statistika v funkciji medgeneracijske solidarnosti 64 • 7. posvet: Nova statisti~na spoznanja, finan~ne statistike, globalizacija 31 • 18. posvet: Medgeneracijska solidarnost – izziv za sodobne drùbe 64 1998 – V ~akalnici EU 33 2009 – Statistika v kriznih ~asih: ve~je zahteve, manj sredstev; kje so rezerve? 67 • 8. posvet: podpora pogajanjem Republike Slovenije z Evropsko unijo • 19. posvet: Vloga statistik, analiz in napovedi pri obvladovanju globalne ekonomske krize 67 in strukturni skladi 33 2010 – Statistika za ljudi in o ljudeh 71 1999 – Na pragu informacijske drùbe 36 • 20. posvet: Merjenje blaginje in napredka drùb 71 • 9. posvet: Elektronsko poslovanje in statistika 36 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 74 2000 – Sodelovanje je zakon! 38 • 10. posvet: Statisti~na omrèna sodelovanja za ve~jo evropsko usklajenost Okrogle mize na posvetih Statisti~ni dnevi, 1994–2009 87 in kakovostno sodelovanje 38 Poster sekcije na posvetih Statisti~ni dnevi, 2003–2009 88 5 Seznam kratic in okraj{av AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve GZS Gospodarska zbornica Slovenije AMELI Advanced Methodology for European Laeken Indicators IER Inštitut za ekonomska raziskovanja AMRADS Accompanying Measures to R&D in Statistics IKT Informacijska in komunikacijska tehnologija APG anketa o porabi gospodinjstev ISCO International Standard Classification of Occupation BDP bruto doma~i proizvod JRC Joint Research Center BLUE-ETS BLUE Enterprise and Trade statistics NACE Nomenclature des activités économiques dans la Communauté européenne CEIES Comité Consultatif Européen de l’ Information Statistiques dans les domaines Economiques et Sociales NUTS Nomenclature of Territorial Units for Statistics CRP Centralni register prebivalstva Slovenije OECD Organisation for Economic Cooperation and Development CURS Carinska uprava Republike Slovenije PECO Pays d’Europe Centrales et Occidentales DURS Dav~na uprava Republike Slovenije PEEI Principal European Economic Indicators ECB European Central Bank PKM paritete kupne mo~i EDA Exploratory data analysis PRS Poslovni register Slovenije EDISENT Electronic Data Interchange between Statistics and Enterprises RISQ Representativity Indicators for Survey Quality EIPF Ekonomski inštitut Pravne fakultete ROS Register organizacij in skupnosti EMU Ekonomska in monetarna unija SAM Social Accounting Matrix ERO Enotni register obratovalnic SILC Survey on Income and Living Conditions ESA European System of Accounts SKTE Standardna klasifikacija teritorialnih enot ESAC European Statistical Advisory Committee SNA System of National Accounts ESS European Statistical System SURS Statisti~ni urad Republike Slovenije ESSPROS European System of Integrated Social Protection Statistics TQM Total Quality Management EU Evropska unija UNECE United Nations Economic Commission for Europe FATS Foreign Affiliates Trade in Services UMAR Urad za makroekonomske raziskave in razvoj FDV Fakulteta za dru‘bene vede ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje GIS Geografski informacijski sistem Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Kako se je za~elo … Ta del kronike je pravzaprav poskus strokovne inventure se je, da jesenski termin niti ni slab, saj je to ~as zati{ja vsega, kar so statisti~na sre~anja v Radencih prinesla ter izvenpenzionskih cen in prilònost, da se za par dni Uvod stroki doma in v tujini, morda, {e malo bolj ambiciozno, v bolj spro{~enem vzdu{ju posvetimo stroki. Od tedaj ugotoviti, ali sega pomen teh sre~anj prek plota se v Radencih sre~ujemo vsako leto. statistike. S statistiko seveda razumemo marsikaj. Na Kako izbiramo teme posvetovanj v Radencih? Prvi Statisti~nih dnevih je bila v ospredju uradna ali dràvna tematski obrisi prihodnjega posveta se pravzaprav ri{ejo statistika. To je statistika, ki zagotavlja dràvi, podjetjem, in prvi predlogi se zbirajo è med prej{njim posvetom, posameznikom in medijem kakovostne statisti~ne dokon~no pa se vsebinska podoba naslednjega posveta podatke o najpomembnej{ih stanjih in dogajanjih v izkristalizira v strokovnih razpravah vodstva dràvnega Novembra letos se bomo statistiki iz Slovenije in iz drùbi. Vsebina tega pregleda je torej uradna (dràvna) statisti~nega urada in s sodelovanjem ~lanov tujine è dvajseti~ zbrali v Radencih. Skoraj ~etrt statistika, tako kot je bila uradna (dràvna) statistika programskega odbora ter Statisti~nega dru{tva Slovenije. stoletja je è minilo, odkar se je v krogu statistikov osrednja vsebina statisti~nih posvetov v Radencih, Teme vsakoletnih statisti~nih sre~anj so bile vedno tedanjega Zavoda Republike Slovenije za statistiko in poimenovanih tudi “Statisti~ni dnevi”. premi{ljeno izbrane in usmerjene k temu, da so z vidika kolegov z ljubljanske univerze, povezanih v Za izbiro teme prvega posvetovanja v Radencih statistike spodbujale strokovno razpravo in iskanje re{itev Statisti~nem dru{tvu Slovenije, porodila zamisel, da sploh ni bilo dileme: v drugi polovici osemdesetih let, za najbolj vro~a, tehtna drùbena vpra{anja, s katerimi bi si bilo pametno za resno razpravo o u~inkih ko se je za~ela gospodarska kriza stopnjevati, je bila se je ukvarjala Slovenija. jugoslovanske ekonomske krize na statistiko treba hiperinflacija najbolj razdiralna in o~itna pojavna oblika Statisti~ni dnevi v Radencih so danes pojem vzeti ve~ ~asa, kot ga dovoljuje vsakdanjik, natrpan s te krize, ki je izkrivljala tudi podatke dràvne statistike. kakovostnih strokovnih sre~anj in prijetnih druènj, ne {tevilnimi delovnimi obveznostmi. Izbrali smo si Posvetovanja v Radencih so od samega za~etka samo za nas, doma~ine, pa~ pa tudi za statistike in druge gostoljubne Radence, ki so bili tedaj za ve~ino izmed zasnovana tako, da omogo~ajo in spodbujajo dialog med strokovnjake iz tujine. Rekli bi celo, da so Statisti~ni nas malodane na koncu sveta, saj si je bilo treba za producenti, uporabniki statisti~nih podatkov in dajalci dnevi v Radencih eno izmed prepoznavnih znakov potovanje iz Ljubljane po slabih in prenapolnjenih podatkov, torej med statistiki iz dràvnih uradov in slovenske statistike. cestah vzeti vsaj kake {tiri ure. A oddaljenost drugih ustanov, ki so poobla{~ene za zbiranje Radencev je bila zagotovilo, da udeleènci v ~asu statisti~nih podatkov, z raziskovalci, z analitiki, z Nekaj zgovornih dejstev o Statisti~nih dnevih posveta ne bodo obremenjeni z rednimi obveznostmi univerzo, s strokovnjaki iz tujine, s predstavniki Osnovna shema posvetovanja Statisti~ni dnevi ostaja zapu{~ali predavalnic in tekali po sestankih. Prosti ~as podjetij in z drugimi, tako ali druga~e zainteresiranimi ves ~as nespremenjena. Stalna organizatorja posveta sta po uradnem programu pa je v Radencih mogo~e za statistiko. Prvi statisti~ni dnevi v Radencih so bili Statisti~ni urad Republike Slovenije in Statisti~no pametno izkoristiti za navezovanje strokovnih stikov, strokovno zelo odmevni. Dali so nam krila za dru{tvo Slovenije. Posvetovanje traja dva dni in pol, za razgovore in druènje in, ne nazadnje, tudi za organizacijo naslednjega sre~anja, ki smo ga izpeljali na posveta se obi~ajno udeleì od 150 do 200 udeleèncev. zdravje je mogo~e storiti kaj koristnega. O tem, kako za~etku poletja 1989. Bistvena zna~ilnost posveta je velik deleàktivnih smo v Radencih preìvljali prosti ~as, kako so Razpad Jugoslavije, izjemne razmere, teàve s udeleèncev, saj na njem priblìno 40 % vseh potekale organizacijske priprave in morda celo, kaj je potovanji, pa tudi obilica drugega dela na za~etku udeleèncev sodeluje z vnaprej pripravljenimi pisnimi tisto, zaradi ~esar za prizori{~e statisti~nih sre~anj tranzicije so bili glavni vzrok za to, da se v letih od prispevki. Do leta 2006 sta organizatorja te prispevke v vedno znova izberemo Radence, boste br`kone 1990 do 1992 statistiki nismo sre~evali v Radencih. V celoti objavljala v zborniku; tiskane zbornike so leta razbrali iz spominov udeleèncev, iz slikovnega samostojni Sloveniji je bilo prvo statisti~no sre~anje 2007 nadomestile spletne objave celotnih prispevkov, v gradiva in iz drugih delov te kronike. organizirano leta 1993, in to spet pozno jeseni. Izkazalo tiskani obliki pa odtlej izhajajo povzetki prispevkov. 7 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Kako se je za~elo … Statisti~nim dnevom daje pe~at tudi udelèba problemi in naloge, ki jih je morala na podro~ju odsevajo tudi razvoj uradne statistike Slovenije v tem uglednih tujih in doma~ih gostov. Organizatorja sta uradne statistike izpeljati Slovenija pred vstopom v obdobju: hitro rast vse do leta 2000, ko je bilo v lahko upravi~eno ponosna, da jima je uspelo za glavne Evropsko unijo. Drugi vrhunec so prinesli jubilejni 10. glavnem è opravljeno prilagajanje slovenske statistike teme posveta vsaki~ zagotoviti udelèbo najbolj statisti~ni dnevi, s {tevilnimi tujimi gosti in s {iroko evropskemu pravnemu redu, nato dokaj stabilen obseg kompetentnih tujih in doma~ih strokovnjakov, da so zastavljeno temo o sodelovanju za ve~jo omrèno dejavnosti na precej visoki ravni vse do vstopa Slovenije na Statisti~nih dnevih kot aktivni udeleènci usklajenost statistike v Evropi. Sicer pa nam slika lepo v EU leta 2004 in zadnje obdobje, rahel upad, a {e sodelovali trije od {tirih generalnih direktorjev ponazarja tri stopnje v dinamiki Statisti~nih dnevov, ki vedno s priblìno 40 prispevki letno. Eurostata iz obdobja 1987–2010, ve~ina direktorjev dràvnih statisti~nih uradov iz Evrope in tudi iz nekaterih drugih delov sveta (na primer iz Avstralije) Pregled posvetovanj Statisti~ni dnevi, Radenci, 1987–2010 in da so se Statisti~nih dnevov redno udeleèvali Leto Naslov Predsednik /predsednica predstavniki mednarodnih ustanov, kot so na primer programskega odbora Organisation for Economic Development and Cooperation (OECD), European Central Bank (ECB), 1987 Statistika in inflacija Ni bil/a imenovan/a United Nations Economic Commission for Europe 1989 Vloga statistike v drùbenem razvoju Anuška Ferligoj (UNECE). 1993 Statistike in evidence za potrebe tr`nega gospodarstva Ni bil/a imenovan/a Kak{ni so dosèki dosedanjih 19 statisti~nih 1994 Slovenija, statistika, Evropska unija Nina Prešern posvetovanj v Radencih? Vsebinskim dosèkom je 1995 Statistika dela, delovnih pogojev in ìvljenjskih pogojev Lea Bregar namenjen obseèn osrednji del tega pregleda. Na kratko 1996 Ekonomija, Slovenija, Evropska unija Janez Poto~nik poglejmo tiste, ki jih lahko prikaèmo {tevil~no! 1997 Nova statisti~na spoznanja, finan~ne statistike, globalizacija Marko Kranjec 19 statisti~nih posvetov obdobju 1987–2009 ozna~uje: 1998 Statisti~na podpora pogajanjem RS z EU in strukturni skladi Igor Strmšnik 8091 strani besedila v zbornikih, 1999 Elektronsko poslovanje in statistika Franc Košir 884 objavljenih prispevkov (prispevkov brez 2000 Statistika 2000 – statisti~na omrèna sodelovanja za boljšo evropsko usklajenost im kakovostnejše delovanje Janez Poto~nik dokumentiranega zapisa bodisi v tiskanem 2001 Novo tiso~letje – pripravljenost statistike na razumevanje in merjenje novih pojavov Ivan Svetlik zborniku bodisi na spletu nismo upo{tevali), 2002 Vklju~evanje in povezovanje statistike v informacijsko drùbo Jòko ^uk 1203 sodelujo~ih avtorjev, 2003 Statistika kot orodje in vir za kreiranje znanja uporabnikov Dušan Mramor 40 okroglih miz (prva okrogla miza je bila izpeljana leta 1994, redno pa so okrogle mize vklju~ene v 2004 Statisti~no spremljanje pojavov globalizacije in storitev France Kriàni~ program posveta od leta 1996 dalje), 2005 Komuniciranje z dajalci in uporabniki statisti~nih podatkov ter podpora EMU in Lizbonski strategiji Jure Zupan 63 poster sekcij (v program posvetovanj so 2006 Merjenje razvojne vloge in u~inkovitosti javnega sektorja in politik Janez Šušterši~ vklju~ene od leta 1997 dalje). 2007 Zmanjšanje administrativnih bremen zbiranja podatkov v statisti~nih raziskovanjih Janez Šušterši~ Statisti~ne dneve ozna~ujeta dva vrhunca. Prvi je 2008 Medgeneracijska solidarnost – izziv za sodobne drùbe Janez Šušterši~ bil doseèn leta 1994, ko je bila podpisana deklaracija 2009 Vloga statistik, analiz in napovedi pri obvladovanju globalne ekonomske krize Anuška Ferligoj o sodelovanju slovenske dràvne statistike z 2010 Merjenje blaginje in napredka drùbe Tine Stanovnik Eurostatom. Na tem posvetu so bili razgrnjeni {tevilni 8 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Kako se je za~elo … Vsebina 20 statisti~nih sre~anj, shranjena v morebitne {ir{e u~inke (za razvoj uradne statistike v Prva leta (v obdobju 1987–1993) so bili posveti zbornikih in drugi dokumentaciji, pomeni svojevrsten, {ir{em okolju in na drùbena dogajanja v Sloveniji). tematsko obarvani bolj lokalno in odraz specifi~nih izjemno bogat dokument ve~ kot dvajsetletnega Pregled je zastavljen kronolo{ko, tako da je razvojni lok problemov uradne statistike v razpadajo~i Jugoslaviji in razvoja statistike in je hkrati tudi ogledalo {ir{ega dràvne statistike v Sloveniji ~im bolj razviden. v novi Sloveniji. Sredi devetdesetih let (1994–2000) je drùbenega razvoja. Tak{na »baza znanja« je izjemen Izhodi{~e pregleda je vsebina ve~ smiselno povezanih tematika segala prek meja Slovenije, predvsem v doseèk tudi v svetovnem merilu in kar kli~e po prispevkov, zajetih praviloma v dolo~eni sekciji posveta. evropski prostor. V zadnjem desetletju (2001–2010) pa raziskovanju! Pomen vsake take vsebinske celote smo sku{ali imajo problemi, obravnavani v Radencih, pretèno ovrednotiti v lu~i razvoja dràvne statistike v Sloveniji globalni zna~aj. Kako smo se lotili priprave kronike in/ali pokazati na njen morebitni {ir{i pomen. Vsebino 20 statisti~nih sre~anj je mogo~e predstaviti z Za posvete do leta 1996 in od leta 2007 dalje je Jasno je, da v pregledu nismo mogli obravnavati in razli~nih vidikov: z vidika razvoja celotne stroke za zna~ilno, da so tematsko jasno strukturirani z vnaprej omenjati prav vsakega od skoraj 900 prispevkov, ki Slovenijo ali na mednarodni ravni, po posameznih òje opredeljeno vsebino programa, razdeljenega v sekcije. V zaznamujejo dvajsetletni opus statisti~nih sre~anj. ali {ir{e opredeljenih podro~jih uradne statistike, glede vmesnem obdobju (od 1997 do 2006) pa je bila osnovna Celovit pregled opravljenega dela je zato zbran v na interdisciplinarni zna~aj in vklju~enost drugih vej vsebina posvetov dopolnjena {e s sekcijo Razvojni prilogah s seznami o vseh prispevkih, o okroglih mizah statistike in drugih strok v dejavnost uradne statistike, dosèki. Uvedba te sekcije v program posvetovanj je in o predstavitvah na koncu publikacije. glede na institucionalno povezovanje, mednarodno omogo~ila celostno obve{~anje o razvojnem napredku sodelovanje, informatizacijo itd. tudi na drugih podro~jih, ki niso bila vklju~ena v S tem pregledom èlimo pokazati, kak{en pomen osnovno vsebinsko shemo posveta. Zaradi izjemno imajo statisti~na posvetovanja v Radencih za razvoj dinami~nega razvoja statistike v tem obdobju, ki je dràvne statistike v Sloveniji, in sku{amo oceniti segal pravzaprav na vsa podro~ja uradne statistike, je sekcija Razvojni dosèki praviloma izredno obsèna in Pregled posvetovanj Statisti~ni dnevi, Radenci, 1987–2009 raznovrstna in ne omogo~a enotnega na~ine obravnave. ^e je {lo za ve~ vsebinsko povezanih prispevkov, smo jih izlo~ili in obravnavali kot vsebinsko celoto. ^e je {lo za posami~ne prispevke, ki so se povezovali s temami, obravnavanimi v sekcijah dolo~enega posveta, smo jih smiselno pridruìli dolo~eni sekciji. Druge prispevke smo obravnavali na pregledni ravni. Pri pripravi pregleda smo uporabili vse razpolòljive pisne in spletne vire, povezane s Statisti~nimi dnevi (na primer zbornike, programe posvetovanj, zaklju~ke), pa tudi nekatere druge vire informacij kot na primer publikacijo SURS »60 let slovenske statistike«. Glede na zna~ilnosti ~asa, ki je dajal pe~at tudi vsebini statisti~nih sre~anj, prikazujemo sre~anja v treh obdobjih. 9 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Prvo obdobje: 1987–1993 Na prehodu iz starega v novo V prvem delu pregleda obravnavamo tri posvete, ki so potekali v drùbeno zelo razli~nih razmerah in so tudi tematsko precej razli~ni, a jih povezuje pomembno dejstvo: to je bilo obdobje in to so bili posveti, na katerih smo na temelju izku{enj in è opravljenega razvojnega dela iskali, razpravljali in postavljali zasnovo sodobne dràvne statistike v Sloveniji. 11 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Sredi krize in pred razpadom Jugoslavije Prvo obdobje (1987 – 1993) • Na prehodu iz starega v novo ustavijo inflacijo delavci v podjetjih s svojimi smo za prvi posvet v Radencih pripravili podrobnej{o 1. posvet: 1987 kratkoro~nimi odlo~itvami o omejevanju rasti pla~. Za analizo metodolo{kih zna~ilnosti indeksov cen v inflacijo sta kriva ekonomski sistem in ekonomska jugoslovanski statisti~ni praksi. Identificirali smo glavne Statistika politika in brez njune spremembe se tudi ekonomski dejavnike, ki vplivajo na kakovost teh indeksov, in {e subjekti ne bodo obna{ali protiinflacijsko. posebej opozorili na omejitve indeksa cen na drobno kot in inflacija Posvetovanje je nato identificiralo najbolj nevralgi~na uradnega kazalca inflacijske stopnje (L. Bregar). podro~ja, ki jih statistiki prina{a hiperinflacija. Najbolj Ve~ prispevkov je obravnavalo vpliv nestabilnega vro~a tema je bila vpliv obra~unskega sistema na te~aja dinarja, tedanje jugoslovanske valute, na Prvo posvetovanje leta 1987 ozna~uje resna statisti~no izkazovanje podatkov. Obra~unski sistem je z izkazovanje zunanjetrgovinskih tokov in na indekse ekonomska kriza tedanje Jugoslavije, ki se je nenehnimi spremembami sku{al omiliti vpliv visoke izvoznih in uvoznih cen. Profesor Joè Mencinger s najo~itneje manifestirala z vrtoglavo inflacijo. inflacije, to pa je povzro~alo, da so bili ra~unovodski Pravne fakultete je opozoril, da je v pogojih visoke Letna stopnja inflacije, merjena z rastjo podatki vse manj primerna osnova za izra~un tedanjega inflacije spremljanje zunanjetrgovinskih tokov v tuji drobnoprodajnih cen 1987/1986, je bila v Sloveniji v kazalca ustvarjene drùbene proizvodnje, drùbenega valuti edino smiselno, ~etudi prina{a nove probleme, ki tem letu 178-odstotna (Statisti~ni letopis 2009, proizvoda. Kot je v analizi vpliva inflacije na izra~un se kaèjo z neprijetnimi statisti~nimi u~inki in u~inki str. 269). Kot zanimivost: cena zbornika prvega agregatov ugotovil profesor Ivo Lavra~ z Ekonomske spreminjanja kupne mo~i. Izbira dolarja je tako s te~ajno posveta (v obsegu 124 strani) je bila 650.000 fakultete, so najve~ teàv povzro~ali ukrepi obvezne politiko zmanj{evanja vrednosti dolarja navidezno jugoslovanskih »novih« dinarjev. Tako visoka rast cen revalorizacije, ki so imeli na posamezne elemente izbolj{ala zunanjetrgovinsko bilanco, hkrati pa je zaradi – po strokovnih merilih zasluì ime hiperinflacija – izra~unavanja drùbenega proizvoda razli~en u~inek. manj{e kupne mo~i delala teàve doma~im povzro~a vrsto negativnih u~inkov v gospodarstvu, Zaradi nerealnega izkazovanja zalog je bil uradni proizvajalcem pri nakupih surovin na doma~em ali tujih kot na primer izgubljanje funkcij doma~e valute, podatek o drùbenem proizvodu precenjen. evropskih trgih. padec produktivnosti, nara{~anje deleà Eno klju~nih vpra{anj je bilo vpra{anje ustreznosti Sicer pa se je razprava o strokovnih vidikih inflacije spekulativnih in drùbeno nedonosnih aktivnosti, indeksov cen, na katerih so temeljili tako imenovani raz{irila na splo{no razpravo o {tevilnih metodolo{kih, prerazdelitev dohodka in nara{~anje socialnih razlik. revalorizacijski koli~niki in s katerimi se je merila organizacijskih in institucionalnih problemih tedanjega inflacija. Zvezni zavod za statistiko je brez posebne jugoslovanskega statisti~nega sistema. Inflacija izkrivlja tudi sliko o stanju v gospodarstvu, strokovne argumentacije in analiz zagovarjal ustreznost saj tradicionalni na~ini izkazovanja podatkov, tudi veljavnega sistema indeksov cen, ki je bil tedaj – resnici Inflacija 1980–1987 statisti~ni, odpovejo. na ljubo – eden redkih celovitej{ih sistemov v Prvi Statisti~ni dnevi so potekali v plenarni obliki. Na socialisti~nih sistemih. Jugoslovanska dràvna njih je sodelovalo 15 avtorjev s 13 prispevki, v glavnem statistika je bila nasploh v primerjavi z drugimi statistikov z republi{kih zavodov in Zveznega zavoda za socialisti~nimi dràvami precej bolj razvita. V mese~ni statistiko ter profesorji z ljubljanske univerze. periodiki so se za celotno dràvo in republike na Ekonomsko ozadje inflacije in poti, kako obvladati primer redno objavljali indeksi cen za kmetijstvo, inflacijo, je orisal Maks Tajnikar. Inflacijo je obravnaval industrijske proizvode, uvoz in izvoz, trgovino na kot tipi~ni makroekonomski problem, ki ga je mogo~e debelo in drobno, indeks ìvljenjskih stroškov. Vendar obvladati le z makroekonomskimi ukrepi. Po njegovem se o zanesljivosti in uporabnosti teh indeksov in tudi mnenju bi bilo zato nesmiselno ra~unati, da lahko drugih statisti~nih podatkov tedaj ni spraševalo. Zato 13 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 1987 – Sredi krize in pred razpadom Jugoslavije Prvo obdobje (1987–1993) • Na prehodu iz starega v novo Statistiki zunaj kroga Zveznega zavoda za statistiko izpostavil problem ignoriranja mednarodne dru{tvene iniciative. V tistem ~asu smo obra~unavali „drùbeni proizvod” so se zavzemali za strokovno neodvisnost statistike in primerljivosti ter skrbi za neodvisnost statisti~ne stroke – ta je temeljil na MPS (Material Produkt System) – za vsako federalno mednarodno primerljivost, uradni statisti~ni krogi pa so in strokovno kompetentnost pri razvoju dràvne entiteto in celo za kako komuno. Maribor je imel na primer ve~jega kot sicer priznavali dolo~ene teàve, ki jih prina{ajo teàvne statistike v Jugoslaviji. cela ^rna gora. Velik del storitev MPS ni zajel, primerljivost s SNA gospodarske razmere, a na odmike od za~rtane smeri Statisti~ni posvet o statistiki in inflaciji je bil v (System of National Accounts) je bila samo matemati~na. Med vsemi niso pristajali. Tako je na primer Miodrag Nikoli}, tedanji Jugoslaviji edinstven primer odprtega cenami smo po SNA spremljali cene storitev, ne pa vrednotili same produkcije (MPS). Madàrska statistika pa je è ra~unala v obeh profesor z Ekonomske fakultete v Beogradu in svetovalec strokovnega dialoga med uporabniki podatkov in modalitetah. Na formalnih sestankih nismo uspeli, upirali so se srbski na Zveznem zavodu za statistiko, kot problemati~na dràvno statistiko o zanesljivosti in kakovosti podatkov. statistiki in akademiki iz Beograda. Ko so na{i strokovni sodelavci s podro~ja jugoslovanske statistike navedel le statistiko V tem dialogu so slovenski statistiki predstavili svoje pomo~jo OECD-ja obiskovali druge zahodne statistike (Norve{ka, investicij, statistiko storitev ter nezajetje neserijske zamisli, kako vidijo prihodnji razvoj dràvne statistike. Nem~ija), sta dozoreli misel in pobuda, da tako naredimo v Jugoslaviji. proizvodnje v industriji. Ni {lo – bili so neverjetno odklonilni. Jugoslovansko statisti~no dru{tvo je Posebej odmevna in kriti~na je bila razprava Tomaà bilo v rokah drugih. Nobene ideje iz republik niso priznali. Potem nas je Banovca, tedaj direktorja republi{kega Zavoda za pogovor ob robu spremljala {e velika inflacija, imeli smo republi{ke in skupno dràvno mero za inflacijo. Na~elno je bila strokovno v redu, samo njena uporaba v MPS statistiko, o Zakonu o drùbenem sistemu informiranja, Tomà Banovec, in tudi drugje ni bila korektna. Sklenili smo, da zaradi krepitve doma~ih sprejetem è leta 1982. Ta zakon je dolo~al, da je znanj in za pripravo tranzicije (SNA, EFTA in Evropska skupnost) program statisti~nih raziskovanj ena od skupnih osnov generalni direktor Statisti~nega urada RS organiziramo posebna posvetovanja – „Statisti~ne dneve”– preko na{ega v obdobju 1981–2003: drùbenega sistema informiranja in za dosego enotnosti dru{tva. Cilji niso bili tako jasni, kot jih vidimo in razumemo danes. Takrat tega sistema predvidel je imela Jugoslavija tudi kooperacijski sporazum s Skupnostjo in pomo~ uporabo skupnih OECD-ja za tak namen, naredili pa so malo. V republi{kem zakonu o standardov ter Kako je nastala zamisel za prvo posvetovanje? So javno razpravo o statistiki smo nato uzakonili {e samostojno mednarodno sodelovanje. To je bilo zelo nadlèno za zvezni zavod, saj nas je imel za eno od metodologij. Zakon se je statisti~nem spremljanju narekovale potrebe, ste se zgledovali po poro~evalskih enot.« v Jugoslaviji zelo po~asi zahodnih sosedih? »Inflacija v prej{nji dràvi je bila vzrok za posvetovanje in neposreden So bile naslovne teme posvetov bolj odziv na aktualna dogajanja v uresni~eval, v Sloveniji povod. Kot osnovni statisti~ni agregat je bila povezana z obra~unom statisti~ni stroki ali bolj na dogajanja v drùbi ali morda oboje? pa je spodbudil precej tedanjega drùbenega proizvoda in tako tudi podlaga za prelivanja med »Ve~inoma so bile aktualnemu naslovu prirejene ena ali dve sekciji in hiter razvoj registrsko federalnimi enotami. Te so – tako kot danes v Uniji – v~asih prirejale svoje kak{na okrogla miza, drugo pa je bilo tudi in predvsem poro~anje o usmerjene statistike ter podatke zaradi bolj{ega poloàja v prispevkih in delitvi. Na{i delegati v strokovnih dosèkih iz programa statisti~nih raziskovanj in kake od na{ih izgradnjo in Zboru republik in pokrajin so zahtevali pojasnila, primerljive in korektne uporabni{kih institucij. Bil sem na ve~ini posvetovanj, mislim, da sem standardizacijo evidenc. podatke za svoje strokovno politi~no delovanje. To so podpirali tudi manjkal enkrat. Velja, da je posvetovanje namenjeno obojemu, v~asih je {e Banovec je opozoril, da predsedniki na{ih izvr{nih svetov. Inflacija kot strokovni problem je bila bolj zanimiv doma~ prispevek. Mogo~e bi veljalo posvetiti kako posebno strokovni za~etek, ki ga kolegi v Beogradu niso mogli prepre~iti. Pravi posvetovanje dolo~anju potreb po novih in opu{~anju starih raziskovanj. se kljub na~rtovani razlogi so bili finan~ni in druga~en poloàj republike v federaciji. Dogajanja v drùbi opozarjajo, da marsikdo ne razume namena in vsebin, decentralizaciji ohranja Republi{kemu vodstvu je bilo znano, kako zelo pomembna je v zvezni prednosti in omejitev javne statisti~ne ureditve, vendar tega ne more re{iti monopol Zveznega dràvi statistika, in da mora biti statisti~ni zavod ne samo izvr{evalec táko in samo eno posvetovanje enako misle~ih in skoraj enako strokovnih. zavoda za statistiko nad skupnega dràvnega programa, pa~ pa tudi svojega – republi{kega. In {e: Statisti~na nepismenost se je v tem ~asu prej pove~ala, kakor pa zmanj{ala. razvojno in metodolo{ko da mora tolma~iti metode in izdelke celote (federacije), metodolo{ko Škoda, saj posebej javna statistika na dovolj formalen na~in meri in definira funkcijo dràvne sovplivati nanje, da jih lahko kontrolira in ponovi. @al pa v tej upravni ter opisuje dràvno ureditev in delovanje dràve. Ponekod je pa tudi vertikali ni bilo prostora za na{e predloge in potrebe, zato smo {li po poti informatika zamenjala statistiko in tudi statistikov v ministrstvih ni ve~.« ^asnik Delo, 15. 12. 1987 statistike, in posebej 14 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Slovo od Jugoslavije – pogled naprej Prvo obdobje (1987–1993) • Na prehodu iz starega v novo Razprava je izhajala iz podmene, da je drùbeni stroka namenila veliko pozornosti razvoju ravno teh posvet: 1989 oziroma gospodarski razvoj kompleksen koncept, podro~ij. 2. Vloga statistike sestavljen iz razli~nih razsènosti, in da to neizogibno Z vidika razvoja statistike je bila zanimiva tudi povzro~a teàve pri njegovi operacionalizaciji oziroma razprava o metodah in na~inih pridobivanja podatkov, v drùbenem statisti~nem merjenju. Izbira kazalcev in z njimi saj je bilo o~itno, da s tradicionalnim pristopom povezane metode neposredno vplivajo na rezultate izvajanja uradnih statisti~nih raziskovanj ni mogo~e razvoju izra~una in nosijo s sabo subjektivni pe~at zagotavljati podatkov o nekaterih drùbenih pojavih. raziskovalca, saj so utemeljene s teoretskimi Uradna statistika je bila delèna predvsem kritik, da argumentacijami ali pa preprosto prilagojene zanemarja problematiko sive ekonomije, pa tudi Drugo posvetovanje je potekalo konec maja 1989. politi~nim ali ideolo{kim potrebam (Z. Mlinar). spremembe na trgu dela so zahtevale celovitej{e Kot soorganizator posveta je v dokumentaciji poleg Merjenje drùbenega razvoja odpira tudi danes vedno statisti~no spremljanje, táko, ki kot enote opazovanja Statisti~nega dru{tva Slovenije in Zavoda SR aktualno dilemo, v kolik{ni meri je statistika kot upo{teva ne samo podjetja oziroma pravne osebe, pa~ Slovenije za statistiko navedena Zveza statisti~nih disciplina za kvantitativno merjenje mnoì~nih pa tudi posameznike. Zagovorniki uradne linije so dru{tev Jugoslavije. pojavov kompetentna za prikazovanje kakovostnih zagovarjali obstoje~e pristope z utemeljitvijo, da se vidikov preu~evanih pojavov. statistika »naravno« opira na pravni sistem ter Slovenski statistiki smo v ~asu najgloblje Zagovorniki »jugoslovanske« linije dràvne dràvno, institucionalno kolesje. Statistika i{~e gospodarske krize konec devetdesetih let usmerili svoj statistike so vztrajali pri stali{~u, da je naloga informacije, ki se pretakajo po uradnih pogled v prihodnost – z obravnavo vloge statistike v statistike (ob ustrezni teoretski in metodolo{ki komunikacijskih kanalih (L. Madjar), in drugi viri, drùbenem razvoju. Široko zastavljeni tematski okvir podpori) kvantitativno spremljanje mnoì~nih razen uradnih, ne pridejo v po{tev. Prispevek posvetovanja s sodelovanjem kompetentnih slovenskih pojavov. Potrebno je torej, da je pojav najprej dovolj Kukarjeve z In{tituta za ekonomska raziskovanja in jugoslovanskih raziskovalcev ter statistikov je razvit, da bi sploh lahko bil predmet teoretskih in (IER) o merjenju sive ekonomije pa je zgledno pokazal prispeval k temu, da so bila na tem posvetu odprta drugih miselnih postopkov. Šele nato pride na vrsto alternativne pristope, ki jih je mogo~e uporabiti za nekatera klju~na vpra{anja razvoja statistike v Sloveniji statistika. Tak{en pogled na statistiko predpostavlja statisti~no sliko pojavov, ki se izmikajo uradnim v naslednjih dveh desetletjih. osredoto~enost na veliko {tevilo homogenih, informacijskim kanalom. Prispevek raziskovalcev s Problematika drùbenega razvoja v povezavi s medsebojno primerljivih enot in pravzaprav zanika Fakultete za drùbene vede (FDV), Ivana Svetlika in statistiko je bila obravnavana res temeljito, saj so njeno odgovornost za statisti~no obravnavo Vojka Anton~i~a, nas je seznanil s prednostmi vzor~ne predstavljeni prispevki osvetlili drùbeni razvoj nehomogenih pojavov. Ravno z vpra{anji vloge Ankete o kadrovskem potencialu, zasnovane na celostno, s filozofskih, sociolo{kih, ekonomskih in statistike pri merjenju drùbenega razvoja statistike v informacijskih vidikov. Na vrsto pa so pri{la tudi pogojih diferenciacije, globalizacije in konkretna metodolo{ka vpra{anja, povezana z individualizacije drùbenih pojavov so se ukvarjali Iz dru‘abne kronike: merjenjem drùbenega razvoja ter z oblikovanjem slovenski raziskovalci (V. Vehovar, E. Pintar) in smelo Pred mnogo leti sem s kolego Krambergerjem stal pri »{anku«, modelov za prou~evanje drùbenega in ekonomskega odpirali konceptualne in metodolo{ke dileme ko je naro~al kavo tudi za kolegici iz Makedonije. Pa pravi: razvoja v Jugoslaviji. merjenja pojavov, ki so po svoji naravi unikatni, »Ena mi je rekla, da bi gorko kavo, zdaj pa ne vem, ali druga Razprava o splo{nih konceptualnih vpra{anjih merjenja nehomogeni in neulovljivi s klasi~nim statisti~nim ho~e mrzlo.« drùbenega razvoja je prinesla tehtne, {ir{e relevantne instrumentarijem, kot so na primer znanje, inovacije. dr. Andrej Blejec, predsednik Statisti~nega dru{tva Slovenije zaklju~ke, ki so za statistiko aktualni {e danes. Kot je znano, je v naslednjih desetletjih statisti~na 15 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 1989 – Slovo od Jugoslavije – pogled naprej Prvo obdobje (1987–1993) • Na prehodu iz starega v novo mednarodnih standardih in predhodnice dana{nje Utemeljenost revizije jugoslovanske statistike, zlasti z Posvetovanje je postalo mednarodno in dvojezi~no (sloven{~ina, ankete o delovni sili. Velja povedati, da se vzor~na vidika upo{tevanja mednarodnih standardov, je tehtno angle{~ina) in ta standard smo obdràli vse do danes. anketa kot metoda zbiranja podatkov v tedanji praksi podprl prispevek Andreja Flajsa o sistemu drùbenih Za statisti~ne dneve je bilo vedno zna~ilno, da so znali pritegniti jugoslovanske statistike prakti~no ni uporabljala. ra~unov. Pokazal je, da zaradi nekriti~nega obra~una zelo ugledne goste, tudi iz tujine. 16. posvet z naslovom Na tem posvetu je bila delèna prve pozornosti vrednosti drùbenega proizvoda iz podatkov Merjenje razvojne vloge in u~inkovitosti javnega sektorja in politik kakovost statisti~nih podatkov, ki je postala osrednja zaklju~nih ra~unov podjetij v pogojih inflacije ni pa je dejansko gostil sam vrh evropske in svetovne uradne tema uradne statistike precej pozneje, v prvem mogo~e dobiti realnih podatkov o obsegu in strukturi statistike. Posvetovanja so se udele‘ili generalni direktor Eurostata desetletju novega tiso~letja. Hrva{ka statistika Ksenija drùbenega proizvoda, in se zavzel za ustanovitev in njegova namestnica, direktor statisti~nega direktorata na in Srdjan Dumi~i} sta opozorila na pomen to~nosti samostojnega oddelka za nacionalne ra~une na OECD, direktor direktorata za statistiko ECB in namestnica statisti~nih podatkov za uporabnike, predvsem z slovenskem zavodu, kar bi tudi pospe{ilo uvajanje direktorja statisti~nega oddelka Ekonomske komisije za Evropo pri vidika mednarodne primerljivosti. Posebej sta metodologije SNA v izra~un makroekonomskih Zdru‘enih narodih. Tudi sicer je bila mednarodna udele‘ba poudarila pomen v glavnem prezrte nevzor~ne agregatov za Slovenijo. pestra, saj so bili med udele‘enci tako strokovnjaki za posamezna napake. Predlagala sta, da bi statisti~ni uradi s Tedanja jugoslovanska oblast predloga za revizijo podro~ja kot tudi generalni direktorji mednarodnih institucij in pomo~jo standardnih poro~il zagotavljali programa statisti~nih raziskovanj ni nikoli sprejela, statisti~nih uradov. Gostili smo na primer tudi prvega statistika uporabnikom ustrezne informacije o kakovosti postal pa je izhodi{~e za strategijo razvoja dràvne Avstralije, ugledne profesorje iz ZDA in Francije in seveda podatkov. Kot vemo, se je to uresni~ilo v praksi statistike v samostojni Sloveniji. ugledne doma~e strokovnjake z razli~nih podro~ij. Z njihovim Evropskega statisti~nega sistema (ESS) po letu 2005. sodelovanjem so Radenci postali sinonim za zanimivo sre~anje, Na tem posvetu je Irena Krìman predstavila precej unikatno v EU in svetu, saj so se po drugih dr‘avah strate{ke zamisli slovenskega zavoda za statistiko o prete‘no sre~evali samo statistiki.” tem, v kak{ni smeri naj se razvija dràvna statistika pogovor ob robu tedanje Jugoslavije in katere naj bi bile prioritetne Posvetovanje statistikov v za~etku je kmalu postalo posvetovanje mag. Irena Kri‘man, aktivnosti. Izhodi{~e za zasnovo te razvojne zamisli statistikov, dajalcev podatkov in uporabnikov podatkov. Kako so bili integracijski procesi v Evropi, ustanovitev generalna direktorica odprte razprave vseh dele‘nikov (zainteresiranih) vplivajo na Enotnega evropskega trga in implikacije teh procesov Statisti~nega urada RS: delo Statisti~nega urada RS? na vseh klju~nih podro~jih dela statistike. Glede na “Na{a posvetovanja vabijo è od prvega naprej poleg statistikov ugotovljene trende v Evropi in glede na stanje tedanje iz uradov tudi uporabnike, raziskovalce, analitike in napovedovalce jugoslovanske statistike je bil v prispevku podan gibanj, pozneje pa tudi dajalce podatkov. Razprave smo obi~ajno predlog, da jugoslovanska statistika pristopi k reviziji Kak{no je bilo zanimanje tujih statistikov za posvetovanje? strnili v zaklju~kih posvetovanja. Ta so bila za nas, statistike, uradnega Programa statisti~nih raziskovanj s “Z mednarodno udelèbo smo za~eli v letu 1993, ko so pomembna zato, ker so izraàla pogled od zunaj. Posvetovanja, ki prehodom na {ir{i koncept drùbenega proizvoda Radenci gostili strokovnjaka za nacionalne in regionalne ra~une smo jih vseskozi pripravljali skupaj s Statisti~nim dru{tvom Slovenije, (System of National Accounts - SNA), z uvedbo z avstrijskega statisti~nega urada. Slovenija je bila tedaj è nekajkrat tudi z UMAR-jem, so plemenitila na{e partnerstvo. registrov in standardnih klasifikacij (dejavnosti in ~lanica Zdruènih narodov, pripravljala pa se je na vstop v ’Radenci’, kot posvetovanja radi na kratko imenujemo, so krepili poklicev), s posodobitvami nekaterih standardnih evropska zdruènja. Ko je slovenski statisti~ni urad leta 1994 tudi sodelovanje z drugimi institucijami in kolegi iz akademskih podro~ij statistike (na primer kmetijstva, prometa, sklenil formalni dogovor o strokovnem sodelovanju z vrst – ob strokovnem delu in v druàbnostih. Verjamem, da bomo industrije) in z razvojem nepokritih podro~ij (storitve, Eurostatom, se je {tevilo udeleèncev iz tujine {e pove~alo. to tradicijo nadaljevali.” okolje, znanstveno raziskovalne dejavnosti in okolja). 16 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Kaj bo treba postoriti za statistiko v samostojni dràvi Prvo obdobje (1987–1993) • Na prehodu iz starega v novo klasifikacij in razvoj registrov, zagotavljanje podatkov razlik v ravni cen na velikost BDP med dràvami. 3. posvet: 1993 na regionalnih ravneh in nacionalni ra~uni. Zdenka Repoto~nik je predstavila prvo oceno Razvoj razli~nih segmentov nacionalnih ra~unov je statisti~nega urada o mednarodno primerljivem BDP v Statistika in evidence bila pravzaprav osrednja tema tega posvetovanja. PKM za Slovenijo. Obravnavo kompleksne Prikazano je bilo metodolo{ko razvojno delo v okviru problematike nacionalnih ra~unov sta zaokroìla {e za potrebe tr`nega ocene bruto doma~ega proizvoda (BDP) za obdobje prispevka o podatkovnih osnovah statisti~nih input- 1985–1992, predvsem z vidika mònosti razvoja output tabel za leto 1990 in ocena mònosti za gospodarstva sistema ra~unov dràve v okviru nacionalnih ra~unov pripravo letnih input-output tabel (I. Zakotnik). S (A. Flajs). Na predlog tedanjega republi{kega Zavoda prispevkom o statistiki okolja in naravnih virov (J. Po {tiriletni prekinitvi smo se v Radencih spet sre~ali za statistiko je Slovenija è v letu 1989 uvedla Seljak) pa so se statistiki seznanili z zahtevnostjo tega leta 1993, prvi~ v samostojni Sloveniji in prvi~ z ra~unanje BDP po metodologiji sistema nacionalnih podro~ja, ki je bilo do tedaj na obrobju statisti~nega mednarodno udelèbo, ~etudi skromno. Slovenija je ra~unov, {e naprej pa je nekaj let zagotavljala zanimanja. bila tedaj è ~lanica OZN in posledi~no tudi ~lanica vzporedne izra~une po konceptu tako imenovane Posvet v Radencih leta 1993 je identificiral s UNECE, pripravljala pa se je tudi na vstop v materialne proizvodnje. Za slovenski zavod je bila to posami~nimi preglednimi prispevki vrsto podro~ij evropska zdruènja. Intenzivno je izgrajevala dvojna obremenitev, vendar je pomenila strate{ko statistike, ki so bila tedaj v Sloveniji {e nerazvita institucionalni sistem, prilagojen samostojni, tr`no prednost zaradi metodolo{ke pripravljenosti. Poleg oziroma v za~etni stopnji razvoja ali neprimerljiva z usmerjeni dràvi. Dràvna statistika je imela v tem tega je Slovenija pridobila mednarodno primerljive evropskimi statisti~nimi standardi. Ti prispevki, kot na dinami~nem obdobju oblikovanja samostojne podatke o osnovnih ekonomskih agregatih. primer o slovenski statistiki dela (T. Smrekar), o slovenske dràve precej pomembno vlogo, predvsem Na posvetu so bile predstavljene prve mednarodne konjunkturnih indikatorjih (L. Bregar), o statisti~nem pa veliko dela in obveznosti. To odseva vsebina primerjave BDP tedanjega Zavoda za makroekonomske spremljanju blagovnih tokov s tujino (M. @ebre), o posvetovanja z naslovom Statistika in evidence za raziskave in razvoj, danes Urada za makroekonomske pla~ilni bilanci (A. Jerki~), o registru kmetij (I. Ore{nik), potrebe tr`nega gospodarstva. Posvet je odprl vrsto analize in razvoj (UMAR) (T. ^esen). Te so sicer ter o regionalizaciji statistike (S. Kukar, L. Gosar), so vsebinskih, organizacijskih in institucionalnih izhajale iz podatkov dràvne statistike, vendar je bil ovrednotili stanje v Sloveniji in nakazali potrebne vpra{anj, povezanih z novim poloàjem slovenske nabor podatkov po mnenju analitikov UMAR-ja aktivnosti za doseganje kakovostne in primerljive statistike glede na dràvnost Slovenije in glede na relativno ozek, zato so ga dopolnili s svojimi ocenami. statistike. tr`no gospodarstvo. Temeljile so na posebnem pristopu, ki jih je za svoje analiti~ne potrebe (projekcijske potrebe) razvil UMAR Teme, identificirane na tem posvetu, so bile Samostojnost Slovenije je statistiki prinesla in so se od nacionalnih ra~unov statistike razlikovali predmet raziskovalnega in razvojnega dela statistikov odcepitev od Beograda in neodvisnost od teko~e glede na natan~nost, aùrnost, ~asovni zamik, vire in razprav na Statisti~nih dnevih v naslednjih letih, politike ter od drugih vplivov. Hkrati pa je bilo treba podatkov in potrebne povezave (I. Lavra~, I. Strm{nik). katerih rde~a nit so bile priprave in vstop v EU ter dojeti dejstvo, da tudi v mednarodnem okolju dràvna Ta pristop je spodbudil na~elno razpravo o statusu intenziviranje globalizacijskih procesov. statistika strokovno ni neodvisna, pa~ pa vanj vpeta s uradnih podatkov in ocen ter institucionalnih skupnimi na~eli delovanja, ~lanstvom v organizacijah pristojnostih. in sprejemanjem statisti~nih standardov in obvez. Posvet je seznanil udeleènce s tedaj precej novo Nastajajo~i ESS je zahteval veliko prilagajanj, pri problematiko izra~unavanja BDP v tako imenovanih ~emer so najve~ sredstev zahtevali vpeljevanje paritetah kupne mo~i (PKM), s katerimi izlo~imo vpliv 17 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Drugo obdobje: 1994–2000 Priprave na vstop v EU in globalizacija Drugo obdobje – za~enja se s sprejetjem formalnega dogovora o strokovnem sodelovanju med slovenskim statisti~nim uradom in Eurostatom leta 1994 in se kon~uje na prehodu v novo tiso~letje – ozna~uje obdobje vsebinsko izjemno intenzivnega razvoja dràvne statistike v Sloveniji zaradi priprav na vstop v EU. Usklajevanje statisti~nih sistemov z zakonodajo EU je bilo v tem obdobju zna~ilno tudi za druge dràve, tranzicijske in stare ~lanice EU. Statisti~ni dnevi v Radencih so bili za slovenske statistike in za njihove kolege iz drugih evropskih dràv imenitna prilònost za izmenjavo izku{enj, za strokovne razprave, za dogovore o sodelovanju in za nabiranje novih zamisli in nove energije. ^etudi je slovenska dràvna statistika skupaj z drugimi kandidatkami za vstop v EU formalno kon~ala proces prilagajanja evropskemu pravnemu redu leta 2002, smo v tem pregledu to obdobje zaklju~ili dve leti prej, torej 2000. Na{a razmejitev obdobij temelji na vsebinskih merilih, in s tega vidika sta bila posveta leta 2001 in 2002 v glavnem è usmerjena h globalnim temam tretjega tiso~letja. 19 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Vstop v svet in nove naloge Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija predstavnik Eurostata, direktorji statisti~nih uradov usklajevanje statisti~nih klasifikacij, posodabljanje posvet: 1994 Nem~ije, Švice in Avstrije – predstavili z vidika svojih registrov, uvajanje vzor~enja in drugih sodobnih tehnik 4. institucij pogled na razvoj sodobnih statisti~nih slùb v zbiranja podatkov, dopolnjevanje podatkov v Slovenija, pogojih mednarodnega povezovanja in ob podpori geografskem informacijskem sistemu, uvajanje informacijske tehnologije. Ti prispevki so bili dobra informacijske tehnologije. Hkrati pa so bile opredeljene statistika, osnova za razmislek o strate{kih usmeritvah slovenske tudi razvojne prioritete po podro~jih statistike: statistika dràvne statistike, ki jih je predstavil dràvni zavod za cen, statistika pla~ilne bilance, revizija kmetijskih Evropska unija statistiko. Nekateri od uvodnih referatov so bili izto~nica statistik in register kmetij, nacionalni ra~uni, kratkoro~ni za obravnavo specifi~nih tem, na primer o uporabnosti indikatorji in kvalitativne poslovne ankete, energetske administrativnih virov podatkov (H. Brüngger) in o statistike, anketa o delovni sili, statistika pogojev dela in Leto 1994 je bilo za slovensko statistiko izjemno regionalizaciji statistike (E. Bader). ìvljenjskih pogojev, demografske statistike in statistike pomembno. Tega leta je bila podpisana deklaracija o Alain Chaintraine, ki je imel v tistem obdobju na okolja. Osnovni pogoj za uresni~evanje teh usmeritev je statisti~nem sodelovanju z Eurostatom. Dolo~eni so Eurostatu kot direktor za mednarodno sodelovanje bila neodvisnost dràvne statistike s strokovno- bili pogoji, ki jih je moral Statisti~ni urad izpolniti klju~no vlogo pri vklju~evanju kandidatk za ~lanstvo v metodolo{kega, organizacijskega (pravno-statusnega), najpozneje do ~lanstva v EU: zagotovitev to~nih, ESS, je opozoril na pove~ano vlogo statisti~nih slùb v zanesljivih, politi~no neodvisnih in transparentnih sodobnih drùbah; te morajo biti sposobne anticipirati statisti~nih podatkov, razvoj u~inkovite statisti~ne razvoj drùbe in svoje delovanje organizirati ob slùbe ter harmonizacija metod, standardov in omejenih virih tako, da bodo sposobne zagotavljati klasifikacij s tistimi v EU in z mednarodnimi na osnovi kakovostne informacije za kreiranje, nadzorovanje in ustrezne institucionalne ureditve (60 let Slovenske evalvacijo ustreznih politik dràve. Hkrati pa morajo statistike, str. 64). Intenziviralo se je mednarodno zagotavljati statisti~ne podatke za za{~ito ranljivih in sodelovanje slovenskih statistikov, posebej v okviru socialno izklju~enih skupin prebivalstva, za u~inkovito programa Phare. sodelovanje dràvljanov v demokrati~nih procesih in za poslovni svet. Tr`ni sistem takih podatkov sam po Krepitev mednarodnega sodelovanja v projektih in sebi ne zagotavlja, zato morajo sodobne dràve izobraèvalnih programih se je odrazila tudi na zagotavljati statisti~ne storitve kot javne dobrine. Statisti~nih dnevih 1994. Posvetovanje »Slovenija, Uresni~evanje teh nalog v tranzicijskih dràvah je statistika, Evropska unija« je bilo v marsi~em izjemno. zaradi ukinjanja tradicionalnih virov podatkov posebej To posvetovanje je bilo prvo s {tevilno udelèbo uglednih teàvno, potrebna sta skrbno na~rtovanje in mednarodnih strokovnjakov in vodij mednarodnih gospodarna uporaba virov. statisti~nih organizacij, rekordno pa je bilo tudi po Statisti~ni urad je na temelju strate{kih usmeritev {tevilu prispevkov, saj na nobenem od poznej{ih slovenske dràvne statistike (institucionalna ureditev in posvetovanj ni bilo predstavljenih ve~ prispevkov. sodelovanje z uporabniki, registrska usmeritev, V uvodnih vabljenih prispevkih so ugledni evropeizacija slovenske statistike) predstavil prioritetne predstavniki mednarodne statistike – med temi so bili naloge za obdobje 1995–2002 (I. Krìman). Te so se po vodje statisti~nih oddelkov UNECE ter visoki eni strani nana{ale na infrastrukturne naloge: ^asnik Delo, 21. 3. 1994 21 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 1994 – Vstop v svet in nove naloge Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija finan~nega vidika, pomembna pa je bila tudi personalna in klasifikacije. Z razvojnega vidika so bila posebej Classification of Occupation - ISCO in osnovne neodvisnost vodstva. V posebnem prispevku so bile zanimiva razmi{ljanja o institucionalnih, zna~ilnosti slovenske razli~ice. Prispevki so razkrili predstavljene re{itve v novem zakonu o dràvni zakonodajnih in organizacijskih vidikih delovanja razli~ne poglede o tem, kako raz~lenjena naj bo statistiki, ki so izhajale iz mednarodno sprejetih na~el registrov kot enega klju~nih infrastrukturnih temeljev slovenska razli~ica te klasifikacije. delovanja uradne statistike in dobre prakse sodobnih in slovenske dràvne statistike, posebej {e dileme okrog Posvet leta 1994 je odprl tudi temo o za{~iti in u~inkovitih statisti~nih slùb drugih dràv, poudarjene lo~evanja administrativnih in statisti~nih registrov. zaupnosti podatkov, ki je z naglim razvojem pa so bile tudi nekatere dileme in nevarnosti, ki bi lahko Na tem posvetu je bil predstavljen koncept novega informacijske tehnologije in spremenjenimi ogrozile uresni~evanje teh na~el (S. Duji}). poslovnega registra Slovenije (PRS), ki je nastal na mònostmi zbiranja, obdelave in diseminacije Posvet so dodatno obogatili {tevilni prispevki, ki so podlagi prej{njih registrov organizacij in skupnosti podatkov postajala vse bolj aktualna. Statisti~ni urad jasno in celovito pokazali, kak{no je stanje po (ROS) in enotnega registra obratovalnic (ERO) ter je predstavil osnovne koncepte, povezane z za{~ito in posameznih podro~jih statistike in v kateri smeri je treba evropskih priporo~il in izku{enj nekaterih drugih zaupnostjo osebnih podatkov, vlogo in pomen za{~ite nadaljevati. evropskih dràv, ki so v tem obdobju razvijale in zagotavljanja zaupnosti osebnih podatkov za Ena osrednjih tem tega posvetovanja so bili registri poslovne registre (L. Djordjevi}). dràvne statisti~ne slùbe, veljavno zakonodajo ter Vzpostavitev poslovnega registra je bila za razvoj novosti, predvidene v Zakonu o dràvni statistiki, ki je slovenske dràvne statistike izjemnega pomena. Kot bil tedaj v postopku sprejemanja. Najve~ razprave je osnova vzor~nemu okviru je namre~ omogo~al spodbudila na~rtovana re{itev za dostop do zbiranje podatkov z vzor~nimi anketami, ki so mikropodatkov za raziskovalne namene, saj so se nadomestile preìveli sistem statisti~nih raziskovanj raziskovalci zavzemali za ~im enostavnej{i dostop, za na podlagi popolnega zajetja malo{tevilnih enot v dostop brez posebnih tehni~nih omejitev (M. Babi~), socialisti~nih gospodarstvih. @e tedaj pa je bila jasno predstavili pa so tudi nekaj na~inov, kako zmanj{ati napovedana potreba, da bo treba poslovni register za tveganja razkritja individualnih podatkov (M. Macur). statisti~ne namene lo~iti od administrativnega dela, ki Kakovosti statistike se ta posvet ni izognil. je javno dostopen (M. Blejec). Vpra{anja kakovosti so bila na tem posvetu Predstavljene so bile tudi osnovne zna~ilnosti obravnavana s tistih vidikov, ki so bila glede na Centralnega registra prebivalstva (CRP) – s pobudo, trenutno razvojno fazo slovenske dràvne statistike da bi po zgledu nordijskih registrov in v skladu s najbolj pere~a. Najprej je bilo obdelano vpra{anje standardno definicijo prebivalstva CRP vseboval poleg zagotavljanja primerljivosti podatkov v ~asovnih dràvljanov Slovenije s stalnim prebivali{~em v vrstah v ~asu intenzivnih drùbenih in ekonomskih Sloveniji tudi druge kategorije stalnih prebivalcev. sprememb, ko se spreminja vsebina pojavov in pogoji Seznanili smo se z nekaterimi zamislimi in dilemami o zajemanja, uvajajo pa se tudi metodolo{ke izbolj{ave vzpostavitvi statisti~nega oz. administrativnega in standardi. Vpra{anje kakovosti je bilo obravnavano registra kmetij (I. Ore{nik). tudi z vidika anketne metodologije, ki je vse bolj Tematika klasifikacij je bila na tem posvetu nadome{~ala preìvelo metodo popolnega zajema omejena na obravnavo klasifikacije poklicev. Opisani statisti~ne populacije. Dràvni zavod za statistiko, ki so bili postopki prevzema mednarodne klasifikacije se je pripravljal na redno (tedaj letno) izvedbo ankete Slovenski ~asniki o Statisti~nih dnevih 1994 poklicev v Sloveniji, International Standard o delovni sili, je v okviru teh aktivnosti pripravil tudi 22 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 1994 – Vstop v svet in nove naloge Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija predlog novega vzor~nega na~rta, ki je temeljil na Predstavljeni so bili na~ini pridobivanja podatkov po druga~nih drùbenih razmerah, ko je bilo zasebno in upo{tevanju teoretskih izhodi{~ vzor~enja in vrstah storitev za potrebe pla~ilne bilance in oblikovani dràvno kmetijstvo strogo razmejeno, ni mogel pokriti prakti~nih vidikov izvedbe (M. Zaletel, V. Vehovar). predlogi za metodolo{ke izbolj{ave, skladno s priporo~ili informacijskih potreb, ki sta jih prina{ali intenzivno Drugi prispevek pa je obravnaval problem vzor~nih Mednarodnega denarnega sklada (V. Zorc Rems). spreminjanje proizvodnih in tr`no-organizacijskih napak in opozoril na problem neustreznega oziroma Analizirane pa so bile tudi razlike v metodologiji struktur v kmetijstvu ter vklju~evanje v EU. Statisti~ni nekonsistentnega informiranja uporabnikov o Mednarodnega denarnega sklada in nacionalnih ra~unov urad je predstavil stanje po posameznih podro~jih vzor~nih napakah, predlagane pa so bile nekatere (SNA), na katerih temelji statisti~no spremljanje storitev kmetijstva in na~rtovane aktivnosti za bolj kakovostno re{itve za standardizirano poro~anje o natan~nosti na SURS-u. Podatkovne potrebe, ki jih je prina{ala in mednarodno primerljivo statistiko kmetijstva; med ocen (M. Arneìn sodelavci). liberalizacija storitev v Evropski uniji, so bile temi je bila poudarjena posebna vloga registra kmetij. Kot na vseh prej{njih posvetih se tudi na tem posvetu obravnavane v posebnem prispevku, prav tako Hkrati je urad predstavil prve rezultate sodelovanja v udeleènci niso izognili problematiki nacionalnih statisti~no spremljanje neposrednih tujih nalòb. projektu zbiranja podatkov o kmetijstvu s satelitskimi ra~unov in statisti~nemu spremljanju menjave s tujino. V tej sekciji je bila ponovno obravnavana metodami, ki je potekal pod okriljem Raziskovalnega V ospredju zanimanja nacionalnih ra~unov sta bili siva problematika o tem, kako izlo~iti iz vrednostnih centra EU (Joint Research Center - JRC). Na posvetu so ekonomija in ocena njenega prispevka v BDP (A. Flajs, podatkov o mednarodni menjavi na primeru izvoznih bili predstavljeni tudi rezultati metodolo{ke {tudije o S. Kukar). Na tem posvetu pa so bili orisani ~etrtletni in uvoznih tokov vpliv valutnih sprememb in sprememb razpolòljivosti in kakovosti informacij o cenovnih in nacionalni ra~uni glede na njihov pomen, glede na v strukturi izvoza in uvoza v razli~nih valutah koli~inskih gibanjih na nekaterih izbranih trgih osnovne pristope njihovega izra~unavanja ter glede na (F. Cimperman, A. Koàr). ^etudi je bil te~aj tolarja kmetijskih proizvodov v Sloveniji (E. Erjavec, M. oceno mònosti za njihovo vpeljavo v Sloveniji glede na druge valute precej bolj stabilen, pa je bil u~inek (T. ^esen). nihanj te~aja na vrednost blagovnih tokov prvi polovici Problematika menjave s tujino se je na tem posvetu devetdesetih let {e vedno ob~uten. osredoto~ila na storitve. Statisti~nemu spremljanju Radenci 94 so predstavili tudi poslovne mnenjske storitev v mednarodni menjavi je v primerjavi z blagovno ankete, ki so bile z vsebinskega in metodolo{kega vidika menjavo nasploh namenjene bistveno manj pozornosti. pri nas novost. Z izvajanjem poslovnih anket sta za~ela v prvi polovici devetdesetih Slùba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije Med posveti velja sre~anje v letu 1994 za eno (GZS) (M. Ši{ko Debeljak, N. Pre{ern) in dràvni zavod najpomembnej{ih, ker je ponudilo veliko razprav o za statistiko. Pristopa obeh institucij sta bila metodolo{kem usklajevanju z EU. Vendar smo si ta posvet metodolo{ko razli~na: GZS se je te naloge lotila z vidika zapomnili tudi po spodrsljaju v organizaciji, ki se ga potreb slovenskega gospodarstva, po zgledu nekaterih danes statistiki spomnimo s pre{ernim nasmehom. drugih gospodarskih zbornic in metodologija ni bila Posvetovanje je namre~ è bilo mednarodno in predvideno je bilo simultano prevajanje v angle{ki jezik. Vendar smo mednarodno primerljiva; zavod pa je poslovne ankete pozabili na prevajalce, imeli pa smo slu{alke. Zaplet smo izvajal v skladu s harmoniziranim pristopom, ki je veljal re{ili s hitro organizacijo »pri{epetovalcev« za vse tujce. To v ESS. so bili statistiki, katerih znanje angle{kega jezika je bilo Izmed podro~nih statistik je bila na tem posvetu zaradi njihove strokovne radovednosti tolik{no, da so najve~ pozornosti delèna statistika kmetijstva. Obstoje~i vsebino predstavitev lahko sproti {epetali tujcem. sistem statisti~nih raziskovanj, ki je bil zasnovan v Nina Pre{ern 23 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 1994 – Vstop v svet in nove naloge Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija Kniepert). Kot eden od ukrepov za izbolj{anje stanja v je zaokroìla empiri~na {tudija Zavoda RS za osnove za osvetlitev problema, ki je predmet obravnave. Táko je statistiki kmetijstva sta bila predlagana oblikovanje zaposlovanje o pripravljenosti brezposelnih oseb na bilo moje gledanje na razpravo o temi prvega posvetovanja z tipologije kmetij in nastavitev knjigovodstva kmetij selitve (A. Jako{). naslovom Statistika in inflacija. Statisti~ni sistem mora zagotoviti (T. Cunder, N. Pajntar). Sliko stanja s tega podro~ja je In {e eno novost v primerjavi s prej{njimi posveti so podatke o cenah in njihovem gibanju tako, da ne bo dvomov o dopolnila {e analiza stanja v statistiki gozdarstva; s prinesli Radenci 94: organizirano razpravo o izbranih njihovi korektnosti. Kot primer navajam spremljanje maloprodajnih spremenjeno organiziranostjo gozdarstva so bile namre~ temah v obliki okroglih miz. Prva okrogla miza je bila cen na obmo~ju Slovenije. Bilo je dosti govora o tem, ali v Sloveniji ukinjene evidence o se~njah v zasebnih gozdovih ter o namenjena statisti~nemu usposabljanju in izobraèvanju. Za zadostujejo {tiri mesta za spremljanje maloprodajnih cen. prodaji gozdnih asortimentov, ki so bile prej glavni vir to razpravo je bilo pripravljenih kar petnajst prispevkov Dràvna statistika predstavlja s svojim programom statisti~nih informacij za statisti~na raziskovanja s podro~ja o poloàju statistike v izobraèvalnih programih fakultet raziskovanj dogovorjen in usklajen sistem zbiranja in obdelave gozdarstva (M. Hlavaty). in drugih visokih {ol univerz v Ljubljani in Mariboru, v statisti~nih podatkov, katere rezultate uporablja naj{ir{i krog Statisti~ni posvet 94 se ni izognil problematiki posebnih prispevkih pa je bilo opisano stanje v uporabnikov, ki so na razli~ne na~ine dol`ni sodelovati ali ki statisti~nega zajemanja cestnega blagovnega prometa v osnovnem in srednjem {olstvu. Uvodni prispevek je sodelujejo v upravljanju dràve. Statisti~ni dnevi v Radencih Sloveniji; ta problematika je bila tedaj zaradi obravnaval vpra{anje, katera statisti~na znanja sodijo v so eden od na~inov, da se sre~ajo organizatorji, uporabniki, pomanjkljivega zajema zasebnih avtoprevoznikov {e splo{no izobrazbo posameznika, in dal predlog za analitiki in dajalci podatkov in da v medsebojni izmenjavi posebej pere~a. pripravo ustreznega pregleda v okviru statisti~ne stroke. izku{enj, mnenj, predlogov ipd. pobolj{ajo sistem raziskovanj. V pestrem in zelo raznolikem programu posveta leta Zaklju~ni prispevek pa je pregledno povzel stanje na 1994 je na{el prostor tudi prispevek o razvoju statistike podro~ju statisti~nega izobraèvanja v Sloveniji in Z mednarodno udelèbo so dobili udeleènci informacije, obnovljivih virov v EU in o mònostih Slovenije za razvoj posebej poudaril nekatere skupne probleme pou~evanja kako se tem stvarem streè v drugih dràvah ali mednarodnih tega, perspektivno zelo pomembnega podro~ja; na tem statistike na obravnavanih izobraèvalnih ravneh. organizacijah. Tako lahko ocenimo, kje smo po svojih re{itvah, podro~ju je bilo dotlej zadovoljivo urejeno le statisti~no kvaliteti in mònostih v primerjavi z drugimi. spremljanje hidroenergije (I. Erèn). Statisti~ni sistem ima veliko odprtih vpra{anj, tako da se ni Posvet 1994 je bil zna~ilen tudi po tem, da je bilo na bati, da bi zmanjkalo vsebine za statisti~ne dneve. Vedeti njem prvikrat ve~ pozornosti namenjene socialnim pogovor ob robu moramo, da zakonodajna in posledi~no upravna oblast statistikam, predvsem z vidika statistike trga dela in vsakodnevno sprejemata zakone in podzakonske predpise, ki Franta Komel, merjenja rev{~ine. Ta posvet je udeleènce seznanil z terjajo, da jih na ustrezen na~in spremljamo. nekaterimi klju~nimi statisti~nimi koncepti in merami s direktor Zavoda SRS za statistiko Spomnimo se samo razprave o tem, ali za dràvo zadostuje podro~ja brezposelnosti, kot sta na primer registrirana in 1967–1981, izdelava rezultatov o kakem problemu na osnovi vzorca ali anketna brezposelnost (I. Domadenik), in opozoril na direktor Zveznega zavoda za statistiko popolnega zajetja. Ali razprava o uporabi administrativnih nekatere vrzeli v statistiki dela glede na mednarodne 1981–1985 virov ipd. standarde, na primer na odsotnost podatkov o stro{kih Mislim, da so Statisti~ni dnevi dobra oblika strokovnega delovne sile in indeksov stro{kov dela (T. Smrekar). Na Kak{en pomen pripisujete statisti~nemu posvetovanju v Radencih za izpopolnjevanja za statistike. Tudi sam jih spremljam, ~e se posvetu je bil predstavljen prvi poskus merjenja rev{~ine, slovensko dràvno statistiko? prav spominjam, redno od leta 1998« téme, o kateri se je tedaj è precej govorilo, a brez prave empiri~ne podpore. Analiza je bila izpeljana na podlagi »Statisti~ne dneve sem vedno razumel kot sre~anje statistikov, na podatkov ankete o porabi v gospodinjstvih (APG) za leto katerem bi razpravljali o posameznih temah s stali{~a kvalitete in 1993 (G. Ruì~). Prispevke s podro~ja socialne statistike organiziranosti statisti~nega sistema, in ki ponudi ali zagotovi dobre 24 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Prvi pospe{ek socialnim statistikam Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija tudi s poslanimi, in ne samo z vabljenimi prispevki; to je Med temi prispevki velja posebej omeniti prispevek posvet: 1995 potrjevalo, da se posvet uveljavlja tudi v {ir{i {vicarskih statistikov (B. Buhmann in sodelavci) o 5. Statistika dela, mednarodni statisti~ni skupnosti. razvoju ra~unov dela. V njem so utemeljili ra~une dela Sestava udeleèncev na tem posvetu je bila kot u~inkovito orodje za konsistentno povezovanje delovnih pogojev strokovno in institucionalno zelo pestra. To je imelo za podatkov o razli~nih vidikih trga dela, ki jih dobimo iz posledico, da so bila vsebinska in metodolo{ka razli~nih, a metodolo{ko neprimerljivih virov (na primer in ìvljenjskih pogojev izhodi{~a prispevkov in razprave tudi zelo raznolika, z iz statistike prebivalstva, pla~, registrov prebivalstva, razli~nimi vsebinskimi poudarki. Skupaj pa so ti anket o delovni sili, o stro{kih dela). Prednost ra~unov prispevki oblikovali dokaj celovito sliko o stanju na dela je tudi ta, da so koherentni z nacionalnimi ra~uni. V letu 1995 je Slovenija dobila Zakon o dràvni podro~ju statistike dela ter ìvljenjskih in delovnih Hkrati je ra~une dela mogo~e uporabljati za ocenjevanje statistiki, ki je temeljil na mednarodnih na~elih pogojev ter hkrati izrisali dokaj ugla{eno predstavo o kakovosti posameznih virov. Ta prispevek je precej uradne statistike in upo{teval dobro statisti~ne obsegu in zna~ilnostih socialno-ekonomsko ogroènih zgodaj nakazal mònost povezovanja razli~nih prakso iz drugih, v glavnem iz nordijskih dràv. Ta skupin v Sloveniji. podatkovnih virov, torej pristopa, ki se je uveljavil kot zakon je dolo~al temeljne pogoje in na~in delovanja Obravnava podatkovnih virov in vsebin empiri~nih obetaven na~in racionalizacije zbiranja podatkov dobro dràvne statistike in s tega vidika bistveno usmerjal {tudij, ki so bile predstavljene na posvetu (S. Kukar, desetletje pozneje. razvoj dràvne statistike. T. Stanovnik in N. Stropnik, E. @nidar{i~), je pokazala, Za Slovenijo je bilo to obdobje intenzivnega razvoja da je poleg dohodkovne razslojenosti treba spremljati statistike trga dela (T. Smrekar). Za~eli smo redno Vendar novi zakon o dràvni statistiki ni bil predmet premoènjsko stanje prebivalstva in razvijati sistem izvajati ankete o delovni sili (leta 1994), leta 1995 je obravnav na 5. statisti~nih dnevih. Posvet v letu 1995 je socialnih indikatorjev, ki bodo zajemali {e druge, bila poskusno uvedena anketa o stro{kih dela (A. bil – druga~e kot posveta v prej{njih dveh letih – neekonomske razsènosti socialnega stanja prebivalstva, Letini~ Štempihar). Poskusno sta bili vpeljani tudi zasnovan bistveno òje. Osredoto~il se je na posebej socialne izklju~enosti. mednarodni standardni klasifikaciji dejavnosti in problematiko statistike dela, delovnih in ìvljenjskih Sliko o tem, kako razvijati socialne statistike v poklicev (NACE Rev.1; ISCO-88). Izku{nje in pogojev. Oènje tematike posveta je bilo na eni strani Sloveniji, so dopolnili prispevki o usmeritvah EU na problemi, ki so jih predstavili statistiki iz drugih posledica dosèkov prej{njih posvetov, na katerih so se podro~ju socialnih statistik (D. Ramprakash, I. Krìman, dràv, so pokazali, da ima to obdobje na nek na~in izkristalizirala osnovna razvojna podro~ja statistike v M. Klinar, A. Franz). V teh prispevkih so bili posebej tranzicijski zna~aj tudi za statistike tradicionalnih Sloveniji, hkrati pa sta prioritetno obravnavo statistike izpostavljeni ESSPROS, to je harmonizirani sistem tr`nih gospodarstev, saj so bila tudi pri njih potrebna dela in delovnih ter ìvljenjskih pogojev narekovala statistike socialne varnosti, ter panelne ankete velika prilagajanja zahtevam enotnega statisti~nega drùbena stvarnost tistega ~asa z ve~ kot 120 000 gospodinjstev. Predstavljeni pa so bili tudi nekateri sveì sistema. Prispevek statistika iz Velike Britanije (P. J. brezposelnimi in dejstvo, da je bil razvoj socialne pristopi, kako bolje izkoristiti obstoje~e administrativne Stibbard) je pokazal, da nekatere statisti~ne re{itve, na statistike v primerjavi z ekonomsko statistiko in vire za oblikovanje podatkovnih baz s podro~ja socialne primer dva na~ina merjenja brezposelnosti, povzro~ajo nacionalnimi ra~uni doslej v drugem planu. Posvet je varnosti (D. Kidri~, J. Barba in sodelavci). teàve in nerazumevanje {ir{e strokovne javnosti tudi pritegnil strokovnjake, ki so se z razli~nih vidikov Zbrani prispevki o vpra{anjih, povezanih s statistiko drugod po Evropi, in ne samo v Sloveniji. ukvarjali s to problematiko, od raziskovalcev, analitikov, trga dela in delovne sile, so celostno orisali to podro~je Razvoj statistike trga dela in tudi drugih podro~ij predstavnikov dràvne uprave in javnega sektorja, statistike, tako s teoretskega vidika, stanja in razvoja pa je prina{al dodatne stro{ke, ne samo statistiki, pa~ univerze in tudi zasebnega sektorja. Na posvetu je metodologije tega podro~ja in tudi z vidika empiri~nega pa tudi poro~evalskim enotam. Tudi za statistiko trga sodelovalo tudi ve~ udeleèncev iz tujine, prvi~ doslej raziskovanja. dela je bila ena od mònih strategij nadome{~anje 25 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 1995 – Prvi pospe{ek socialnim statistikam Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija novih statisti~nih raziskovanj z obstoje~imi Tokratni posvet sta popestrila dva prispevka, ki Udeleìl sem se ve~ kot polovice posvetovanj v teh dvajsetih administrativnimi viri. Raziskovalci z Ekonomske vsebinsko nista bila povezana z glavno temo posveta: letih, pri ~emer sem bil bolj aktiven v zadnjih desetih letih.” fakultete so za ta namen prou~ili uporabnost na posvetu so bili prvikrat prikazani rezultati Na podro~ju socialnih statistik so posvetovanja odpirala statisti~nih podatkov iz zaklju~nih ra~unov za analizo statisti~ne analize podatkov iz CRP o modi imen, ki je {tevilne aktualne teme, leta 1995 in 2008 pa je bila to tudi stro{kov dela in na podlagi rezultatov raziskave bila kasneje v javnosti delèna veliko zanimanja in vodilna tema. So posvetovanja ustrezno razgrnila problematiko predlagali, da bi podatke o stro{kih dela zbirali s {iroke publicitete, rubrika »Kako pogosta sta va{a ime socialnih statistik? kombinacijo vsakoletnih zaklju~nih ra~unov in in priimek« pa je danes ena najbolj obiskanih na spletni “Z vsebinskega vidika so bile socialne statistike ustrezno ob~asnih anket o stro{kih dela. strani SURS-a. Tudi predstavitev EDA ( angl. Exploratory udeleène na posvetovanjih v Radencih. To pride {e bolj do Ena od razsènosti trga dela so delovni pogoji. Data Analysis) je bila prvi korak v popularizaciji danes izraza, ~e upo{tevamo njihovo povezanost z ekonomskimi in Posvet je osvetlil predvsem nekatere {ir{e vidike {iroko uveljavljenega orodja za grafi~no analizo drugimi statistikami. Tipi~en primer je statistika trga dela, ki je delovnih pogojev, na primer varstvo pri delu in stro{ke statisti~nih podatkov. eminentno interdisciplinarna, ~eprav jo na statisti~nih uradih raje delovne sile (M. Tekav~i~) ter vpliv ergonomije na Na posvetu so bili predstavljeni tudi rezultati uvr{~ajo bolj na socialno podro~je, za nas ekonomiste pa je zdravje delavcev (T. Gazvoda, J. Horvat). Prikazan je raziskovalne skupine za prou~evanje kakovosti ìvljenja predvsem del ekonomske statistike. Statisti~ni dnevi so v teh bil tudi model za ocenjevanje {tevila nezgod pri delu na In{titutu za drùbene vede pod vodstvom dr. Ivana dvajsetih letih omogo~ili ne samo razgrnitev, ampak tudi pogosto (J. Šrekl, P. Gspan). Opozoril je tudi na neurejeno Svetlika. polemi~no in interdisciplinarno razpravo med razli~nimi vsebinsko in organizacijsko stanje pri poro~anju o poobla{~enimi institucijami, akademskimi krogi in med drugimi poklicnih boleznih, kar je eden izmed klju~nih uporabniki statisti~nih podatkov.” segmentov statistike delovnih pogojev in statistike pogovor ob robu zdravstva nasploh (M. Kriàj). Kak{en pomen pripisujete tem sre~anjem za slovensko dràvno prof. dr. Janez Mala~i~, 5. statisti~ni dnevi so prinesli verjetno eno prvih statistiko? opozoril o dolgoro~nih posledicah upadanja rodnosti za trg Ekonomska fakulteta “Statisti~na posvetovanja v Radencih so nadgradila nekdanja dela in z njim povezanimi kategorijami (T. Kraigher). Univerze v Ljubljani: strokovna sre~anja statistikov v okviru nekdanje jugoslovanske Ocena razvoja osnovnih kategorij trga dela, izdelana s federacije in jih v marsi~em presegla. Posebej izstopata pomo~jo socialno-demografskih ra~unov, je opozorila, mednarodna in evropska komponenta in s tem vklju~enost v {ir{e da bodo mònosti za zmanj{evanje brezposelnosti v evropsko okolje. Statisti~ni dnevi so pomembno prispevali k Menite, da so naslovne teme Statisti~nih dnevov dovolj sledile naslednjih 15 letih slabe, posebej {e ob nizki rasti BDP, dogajanjem v drùbi? Ste se morda udeleìli vseh 19 izobraèvanju in izpopolnjevanju vseh, ki so na njih sodelovali. da se bo zaradi staranja prebivalstva bistveno posvetovanj? Med najpomembnej{imi prispevki pa je treba omeniti bogato poslab{alo razmerje med vzdrèvanim in delovno strokovno literaturo, ki nam je na voljo v obsènih zbornikih “V novem stoletju se je okrepila mednarodna komponenta aktivnim prebivalstvom in da bo okrog leta 2015 Statisti~nih dnevov v Radencih in ki je brez teh posvetovanj posvetovanj, kar je vsestransko pove~alo aktualnost in zanimivost nastopilo izrazito pomanjkanje doma~e delovne sile. preprosto ne bi imeli.” ter strokovno relevantnost posvetovanj. Veliko je k temu Predstavljeno problematiko o statistiki trga dela je pripomoglo slovensko ~lanstvo v EU in s tem vklju~enost SURS-zaokroìl {e prispevek predstavnika Mednarodne a v Eurostat. Naslovne teme so sledile dogajanjem v drùbi, organizacije za delo, ki je predstavil zasnovo ~eprav je bilo zadostno vsebinsko usklajenost referatov z metodologije za zbiranje podatkov o neravnovesjih pri naslovnimi temami tèko zagotavljati. povpra{evanju po delu (E. Hofmann). 26 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Kako dale~ (blizu) je po maastrichtskih kriterijih EU Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija Udarna tema tega posveta je bila zagotovo bila objavljena nova razli~ica sistema nacionalnih posvet: 1996 izpolnjevanje maastrichtskih (konvergen~nih) kriterijev v ra~unov Zdruènih narodov, dve leti pozneje pa 6. Sloveniji; maastrichtske kriterije sestavljajo stopnja evropska razli~ica nacionalnih ra~unov, tako Ekonomija, inflacije, vi{ina obrestne mere, devizni te~aj, deleìmenovana ESA 95 ( angl. European System of Accounts). dràvnega deficita v BDP in delè javnega dolga v BDP, Statisti~ni urad je predstavil izra~un dveh novih Slovenija, namenjeni pa so ocenjevanju, koliko je posamezna agregatov, realnega bruto doma~ega proizvoda in dràva ekonomsko pripravljena za vstop v EU oz. realnega neto razpolòljivega nacionalnega dohodka, Evropska unija Ekonomsko in monetarno unijo (EMU). Jasno je, da je ki ju je uvedel SNA 93 (A. Flajs). Predstavil pa je tudi vloga statistike pri zagotavljanju podatkov za novosti, ki jih je nova metodologija nacionalnih Sredina devetdesetih let je bila obdobje intenzivnega ugotavljanje stopnje izpolnjenosti teh kriterijev ra~unov prinesla pri merjenju izdatkov gospodinjstev spreminjanja podobe Evrope, predvsem njenega bistvenega pomena. Ekonomista Ivo Lavra~ in za kon~no potro{njo. Po {tevilnih afirmativnih ekonomskega ustroja. Vklju~itev novih ~lanic v EU, Vladimir Lavra~ sta v uvodnem prispevku pripravila razpravah, kako ~im bolje meriti BDP, je bila na tem Avstrije, Finske in [vedske, in s tem povezana {iritev temeljito metodolo{ko analizo o razpolòljivosti in posvetu prvikrat sproèna razprava o omejitvah BDP enotnega evropskega trga, ukrepi, povezani s pripravo kakovosti podatkov, s katerimi v Sloveniji izkazujemo kot kazalca ~lovekove blaginje (J. Seljak). Problematika na uvedbo enotne valute in na nov val {iritve, pa tudi izpolnjenost obravnavanih kriterijev. Ugotovila sta, da ustreznosti BDP kot kazalca blaginje je postala vse bolj ostra tekma z ZDA in Japonsko v pogojih so podatkovne in metodolo{ke vrzeli predvsem pri prvovrstna strokovna in politi~na tema dobro globalizacije so bistveno spremenili pogoje poslovanja obeh fiskalnih kriterijih. desetletje kasneje, ko je Evropska komisija objavila podjetij in pred dràvne statistike postavili zahteve Prispevek o merjenju inflacije (Z. Repoto~nik) je znamenito poro~ilo »BDP in ve~« “ (angl. GDP and po kakovostnih, pravo~asnih in primerljivih podatkih. skoraj po desetletju obudil razpravo o merjenju Beyond). Spremenjeni pogoji poslovanja podjetij pa so terjali inflacije, ki smo jo odprli na uvodnem posvetu o Posvet leta 1996 je ob predstavitvi ekonomskih prenovo poslovnih statistik, saj te s tradicionalnimi inflaciji in statistiki. Na prvem posvetu je bila namre~ ra~unov za kmetijstvo na~el razpravo o satelitskih ra~unih statisti~nimi vsebinami, omejenimi pretèno na dana pobuda, da se indeks cen na drobno zaradi kot integralnem delu nacionalnih ra~unov. Udeleènci dejavnosti industrijske drùbe v letni periodiki, niso mednarodne primerljivosti in nebistvenih vsebinskih so opozorili, da tudi nova razli~ica SNA 93 ne re{uje ve~ ustrezale zahtevam dinami~nega globalnega razlik zamenja z indeksom cen ìvljenjskih potreb{~in trga. (tedaj imenovanim indeks ìvljenjskih stro{kov). Leta 1996 je morebitne dileme o tem, kaj je “bolj{a mera” Vse to se je jasno odrazilo na posvetu leta 1996, ki inflacije, odpihnila napoved, da bo harmonizirana je z razli~nih vidikov (glede na doseèno stanje in mera inflacije v EU temeljila na indeksu cen razvojne naloge) obravnaval problematiko ìvljenjskih potreb{~in, in dve leti pozneje je indeks makroekonomskih in poslovnih statistik. V posvet sta bili cen ìvljenjskih potreb{~in postal uradno merilo vklju~eni {e dve temi: napovedovanje, modeliranje in stopnje inflacije v Sloveniji. analiza p o datkov kot pomemben vidik uporabe Nacionalni ra~uni so bili ponovno delèni makroekonomskih statistik in obravnava registrov, pozornosti statistikov ne samo zaradi neposrednega vzorcev in klasifikacij kot splo{nih infrastrukturnih pomena za izra~un konvergen~nih kriterijev, pa~ pa temeljev statistike. Organizirana je bila tudi okrogla tudi zaradi revizij metodolo{kih osnov nacionalnih miza o regijah v Sloveniji. ra~unov v prvi polovici devetdesetih let. Leta 1993 je ^asnik Delo, 25. 11. 1996 27 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 1996 – Kako dale~ (blizu) je po maastrichtskih kriterijih EU Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija zadovoljivo vpra{anja koncepta in vloge satelitskih bile do tedaj bolj ali manj predmet zanimanja ban~nih za oceno u~inkov potrebnih sprememb v Sloveniji v ra~unov v sistemu nacionalnih ra~unov in da je ustanov. Na posvetu je bila predstavljena praksa obdobju prilagajanja in po vklju~itvi Slovenije v EU. nasploh izdelava satelitskih ra~unov v svetu v Banke Slovenije za spremljanje finan~nih tokov po Na njihovi podlagi so bila pripravljena priporo~ila precej{njem zaostanku glede na potrebe, tudi zaradi zgledu ZDA, vendar ta ni sledila metodologiji SNA (F. vladnim organom o u~inkih razli~nih strategij neizdelanih teoretskih okvirov (ra~uni okolja, socialni Drenovec). Opisano je bilo tudi stanje na podro~ju (scenarijev) mònih ukrepov, namenjenih ra~uni). sistema denarnih bilanc, ki ga je Banka Slovenije v uresni~evanju zastavljenih ciljev. Analitiki UMAR-ja Na tem posvetu je bila prvikrat celoviteje skladu s priporo~ili Mednarodnega denarnega sklada in In{tituta za ekonomska raziskovanja so predstavili obravnavana problematika izra~unavanja ~etrtletnih za~ela razvijati takoj po osamosvojitvi Slovenije, v svoje dosèke s tega podro~ja. Posebej je bila nacionalnih ra~unov. ^etrtletni nacionalni ra~uni so oktobru 1991 (M. No~). Za nadaljnji razvoj finan~ne izpostavljena visoka stopnja uporabnosti modela pomembno dopolnilo letnim nacionalnim ra~unom, statistike v Sloveniji je bila nadvse dobrodo{la splo{nega ravnotèja v predpristopnih pogajanjih osnovni problem njihovega izra~unavanja pa poraja predstavitev finan~nega strokovnjaka (D. Glatzel) o Slovenije, ki je podatkovno temeljil na matriki konfliktnost zahtev po ~imprej{njih rezultatih in finan~nih ra~unih v ESA 95, ki so v primerjavi s drùbenih ra~unov (SAM) za leto 1993, raz~lenjeni na kakovosti rezultatov, saj so podatki v kratkem prej{njo verzijo ESA 79 zasnovani bistveno bolj 24 klju~nih sektorjev klasifikacije NACE (J. Poto~nik). obdobju manj zanesljivi. Razvoj ~etrtletnih ra~unov v celovito in omogo~ajo bolj poglobljeno analizo. Zato je Okvir za razpravo o stanju in potrebnih smereh Sloveniji je bil v tem obdobju v eksperimentalni fazi, z bilo pri~akovati, da se bo zanimanje za ta instrument razvoja poslovnih statistik je podal Berthold njim pa so se ukvarjali tako na SURS-u kot na UMAR- pove~alo in pospe{ilo njegov razvoj. Finan~ni ra~uni Feldmann, ki je predstavil formalne temelje za razvoj ju. SURS je objavil prve podatke o BDP po ~etrtletjih pa so tudi primerna podatkovna osnova za poslovnih statistik. Ti so bili v EU postavljeni v zadnjih sredi leta 1995, UMAR pa v spomladanskem poro~ilu izra~unavanje fiskalnih konvergen~nih kriterijev in so letih s sprejetjem ve~ uredb s podro~ja statisti~ne istega leta. Zanimivo je, da sta se predstavnici obeh se kasneje izkazali za nepogre{ljivo orodje nadzora pri infrastrukture (klasifikacije, statisti~ne enote, institucij omejili na obravnavo uporabe ~etrtletnih delovanju EMU. harmonizacija poslovnih registrov, obravnava zaupnih nacionalnih ra~uni v makroekonomski analizi in Posvet je pokazal, kak{en razvojni napredek je bil prognozi (T. ^esen) in na nekatere metodolo{ke doseèn na posameznih podro~jih, ki so bila posebnosti (usklajevanje, desezoniranje in revizije) teh predstavljena na prej{njih posvetih. Tako je Banka ra~unov (K. Hren), o konkretnih metodolo{kih Slovenije postregla s prvimi ocenami o stanju problemih nista razpravljali. Zagotovo pa so razvijalci mednarodnih nalòb v Sloveniji, katerih metodolo{ke ~etrtletnih nacionalnih ra~unov dobili koristne zasnove so bile predstavljene leta 1993 (A. Jerki~). informacije o tem, kako dalje razvijati to orodje, v Predstavljena pa je bila tudi izbolj{ana metodologija prispevku o primeru dobre prakse za veliko Britanijo koli~inskega in cenovnega spremljanja blagovne (G. Jenkinson), nekaj pa tudi v prispevku o menjave Slovenije z obdelavo novej{ih podatkov in z konceptualni ustreznosti in prakti~ni uporabnosti opozorilom na metodolo{ke teàve, ki jih povzro~a nadomestnih kazalcev za oceno realne dodane izra~unavanje indeksov uvoznih in izvoznih cen kot vrednosti kot elementa ~etrtletnih nacionalnih indeksov povpre~nih vrednosti (F. Cimperman in ra~unov (L. Bregar). sodelavci). Zagotavljanje podatkov za izra~un konvergen~nih Makroekonomske statistike so bistvenega pomena meril, zlasti fiskalnih in denarnih, je potisnilo v tudi za pripravo ekonomskih modelov za napovedovanje in ospredje vpra{anje finan~nih in denarnih statistik, ki so analize. Ekonomski modeli so bili nepogre{ljivo orodje Na sliki z leve: Berthold Feldmann in Niko Schlamberger 28 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 1996 – Kako dale~ (blizu) je po maastrichtskih kriterijih EU Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija podatkov) in uredb za posamezna podro~ja statistike Tudi na tem posvetu je bilo kar precej strokovne drugimi, komercialnimi viri. Vendar je ta pristop (Intrastat, Prodcom, strukturne statistike, pozornosti namenjene razvoju infrastrukturnih zaradi zamudnosti in dodatnih stro{kov upravi~en le kratkoro~ne statistike). Na primeru uredbe temeljev statistike, predvsem statisti~nim registrom. pri ve~kratni uporabi oziroma pri panelnih anketah kratkoro~nih statistik je Feldmann pritrdil, da je Strategija lo~evanja stati~nih registrov od (D. Kocjanc in sodelavci). uresni~evanje teh uredb za statisti~ne urade teàvno, administrativnih registrov se je è uresni~evala pri Okrogla miza o regionalizaciji je visoko ocenila saj terja objavo kratkoro~nih indikatorjev z visoko Registru teritorialnih enot in CRP, za Poslovni register mònosti statisti~ne podpore pri oblikovanju regij v frekvenco (~etrtletno oziroma mese~no), na zelo Slovenije pa je bil na tem posvetu jasno oblikovan Sloveniji, saj je mogo~e s pomo~jo centroidov, raz~lenjenih ravneh, v kratkih rokih in za enote, ki v predlog, kako vzpostaviti njegov statisti~ni del kot dolo~enih za vsako hi{no {tevilko, statisti~ne podatke praksi zaradi podatkovnih teàv skorajda ne pridejo v samostojno podatkovno zbirko (N. Schlamberger). Kar prena{ati na razli~no opredeljene funkcionalne ravni po{tev (na primer enote enovrstne dejavnosti). nekaj ~asa je trajalo, da je pri{lo do uresni~itve te oziroma regije. Ob~ine je treba obravnavati kot Na posvetu je bil predstavljen dvoletni napredek zamisli. Projekt vzpostavitve statisti~nega registra je eviden~ni in statisti~ni gradnik (enoto) regionalnih pri razvoju anket o poslovnih trendih v predelovalnih bil namre~ izpeljan v obdobju 2003– 2004 (A. Le{njek, povezovanj. Podprt je bil predlog za uvedbo dejavnostih. Seznanili smo se tudi z na~rtovanimi 2005). klasifikacije statisti~nih teritorialnih enot kot prvimi koraki pri izbolj{avi statistike cestnega Uvedba ESA 95 je prinesla veliko sprememb pri nacionalnega standarda. blagovnega prometa, to je z izvedbo pilotnega institucionalni klasifikacij enot, ki je eden od atributov Po nekaj letih intenzivnega dela, povezanega s projekta v letu 1997. Poglavitna novost pilotnega enot v Poslovnem registru. Razvrstitev enot po harmonizacijo statistik, so tako v Sloveniji kot v projekta je bila uvedba tedenskega ciklusa opazovanj institucionalnih sektorjih (institucionalna drugih dràvah, vklju~enih v ta proces, è dozorela ob ~etrtletnih spremembah vzorca. sektorizacija) je bila izpeljana na osnovi posebnih prva spoznanja o dosèkih in problemih 6. statisti~ni dnevi so è obravnavali teme, ki so na pravil in postopkov, ki jih je pripravila medresorska harmoniziranih statistik. SURS je v posebni {tudiji o prehodu v novo tiso~letje z velikimi koraki stopale v delovna skupina (S. Marn). Poseben pristop in skrb je dosegljivosti in primerljivosti podatkov, ki jih ospredje drùbenega zanimanja – teme, povezane z zahtevalo razvr{~anje finan~nih posrednikov (J. Slovenija potrebuje za vstop v EU, kot najbolj kriti~na informacijsko drùbo in z drùbo znanja. Udeleènci Fabjan) in enot pod tujim nadzorom (T. Bregar). izpostavil podro~ja finan~nih in regionalnih statistik posveta smo se seznanili z uvajanjem mednarodnih Posvet je posebej izpostavil pomen registrske ter statistik kmetijstva (J. Klep). Strokovnjaki iz tujine standardov (priro~nik Frascati, priro~nik Oslo) na usmeritve dràvne statistike za pripravo kakovostnih pa so opozarjali (A. Franz, B. Feldmann), da podro~ju raziskovalno-razvojne dejavnosti in inovacij v vzor~nih okvirov. Ti so v razmerah, ko so vzor~ne ankete upo{tevanje mednarodnih statisti~nih standardov in Sloveniji (T. [krbec) in s poskusom razvoja nacionalne prevladujo~i na~in pridobivanja podatkov, eden uredbe {e ne zagotavlja primerljivosti statisti~nih klasifikacije znanosti v Sloveniji (D. Bole Kosma~). S klju~nih dejavnikov kakovosti podatkov. Kot je podatkov v vsebinskem smislu, saj nanjo vplivajo prikazom metodolo{ke problematike raziskave o rabi pokazal primer oblikovanja vzor~nih enot iz popisnih razlike v strukturi primerjanih podatkov, tehnologiji, interneta v Slovenji, ki jo je izvedel In{titut za okoli{ev, omogo~a povezovanje registrsko podprtih institucionalni organiziranosti in ne nazadnje, informatiko na FDV, pa je bila prvikrat na dnevnem razli~nih baz podatkov (CRP, popisni podatki, ohlapnost nekaterih uredb. redu statistika informacijske drùbe. geoinformacijski sistem itd.) hitrej{e in u~inkovitej{e Nedvomno pa je bilo najbolj odmevno in za Nova tema je bila tudi demografija podjetij. Razvoj na~rtovanje vzorcev in doseganje znatnih prihrankov statisti~no stroko nasploh najbolj tehtno sporo~ilo tega podro~ja poslovne statistike je potekal v okviru (M. Arneìn sodelavci). Raziskovanje metodologov o strokovnjakinje OECD, Anne Harrison, kateri so projekta PECO (Pays d’Europe Centrales et uporabnosti razli~nih vzor~nih okvirov za ankete prezrti ali vsaj ne dovolj upo{tevani pristopi statistikov Occidentales), v katerem je poleg Slovenije sodelovalo podjetij pa je opozorilo, da prina{a bolj{o kakovost v tranzicijskih dràvah, glede na potrebe in zna~ilnosti {e 10 dràv Srednje in Vzhodne Evrope. vzor~nega na~rta kombinacija poslovnega registra z tr`nih gospodarstev. Podro~ja, ki po njeni presoji 29 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 1996 – Kako dale~ (blizu) je po maastrichtskih kriterijih EU Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija pogovor ob robu terjajo ve~ pozornosti v dràvah v prehodu, so: Na posvetovanja ste pripeljali mnogo mladih statistikov iz nevzor~ne napake, oblikovanje vpra{alnikov z prof. dr. Lea Bregar akademskega okolja. Je bilo med univerzitetnimi raziskovalci upo{tevanjem mònosti poro~evalskih enot za dovolj zanimanja za statisti~no posvetovanje? poro~anje, raziskovanje ustreznosti osnovnih »Svoje razmi{ljanje bom omejila na Ekonomsko fakulteto, ki je podatkov pri izra~unu agregatov, mònosti korekcije podobno kot FDV v Radencih v dvojni vlogi. Po eni strani se osnovnih podatkov na osnovi validacijskih postopkov priblìno polovica ~lanov katedre za statistiko raziskovalno ukvarja ali zaradi prilagajanja ra~unovodskih kategorij s problematiko, ki je neposredno povezana z uradno statistiko. Za ekonomsko-statisti~nim konceptom, uporaba Znano je, da ste bili med organizatorji prvega statisti~nega nas so statisti~na sre~anja v Radencih ena bolj redkih strokovnih postopkov ocenjevanja manjkajo~ih podatkov, posvetovanja. Kaj vam je iz tistega ~asa ostalo najbolj v konferenc s podro~ja uradne statistike, na katerih lahko usklajevanje ocen, pridobljenih z razli~nimi spominu? predstavimo svoje dosèke, in smo seveda redni aktivni udeleènci metodami, revizije kot legitimna metoda izbolj{evanja »Morda bi bilo zanimivo povedati, kako se spominjam vzdu{ja Statisti~nih dnevov. Starej{i generaciji statistikov so se sredi kakovosti podatkov, pilotne raziskave, zagotavljanje ob razpravah o pobudah slovenskih statistikov, da je treba devetdesetih let pridruìli mlaj{i kolegi in kolegice. Po uvedbi metodolo{ke konsistentnosti podatkov v ~asovnih jugoslovansko statistiko prenoviti, se odpreti v svet in zagotoviti univerzitetnega interdisciplinarnega podiplomskega {tudija statistike serijah, izkazovanje {tevil~nih podatkov v kontekstu, s ve~jo vlogo republi{kim statisti~nim zavodom. Svoje zamisli (o leta 2002 pa so se statisti~nih sre~anj redno udeleèvali {tudenti pomo~jo besedila. uvedbi BDP namesto drùbenega proizvoda in sploh vpeljavi z najbolj{imi raziskovalnimi prispevki, pripravljenimi v okviru Ti pristopi so bili v naslednjih letih vklju~eni v nacionalnih ra~unov, o zamenjavi neuporabne jugoslovanske seminarja Uradna statistika. raziskovalne programe v EU, ustrezna implementacija klasifikacije dejavnosti s tedaj novo klasifikacijo NACE, o Na drugi strani pa so statisti~na sre~anja v Radencih zanimiva teh pristopov pa eden pomembnih dejavnikov posodobitvi statistike podjetij, o pospe{enem razvoju registrov tudi za kolege ekonomske analitike. Ti se pojavljajo v vlogi kakovostnega dela statisti~nih uradov. itd.) smo razlagali, kadar koli se nam je ponudila prilònost. In kvalificiranih uporabnikov statisti~nih podatkov; zanje so ta tudi statisti~ni sre~anji leta 1987 in 1989 na doma~em terenu smo prav temeljito izkoristili, ~etudi ni bilo od nas, gostiteljev, sre~anja prilònost, da predstavijo rezultate svojih ekonomskih ravno prijazno, da drezamo v ob~utljive to~ke jugoslovanske analiz in modelov ter se s producenti statisti~nih podatkov statistike. A treba je povedati, da ne z ene ne z druge strani to pomenijo o problematiki podatkovnih podlag njihovega niso bile òl~ne razprave, v katerih bi padale tèke ali àljive raziskovanja. Veseli me, da se tudi ti kolegi ~edalje bolj redno besede. udeleùjejo statisti~nih sre~anj v Radencih. Z na{e strani so bila to predvsem zavzeta in zagreta strokovna Vsekakor bi bilo zanimanje za Statisti~ne dneve na Ekonomski prepri~evanja, ki so temeljila na na{em raziskovalnem in fakulteti in nasploh v akademskem okolju {e ve~je, ~e bi imeli razvojnem delu. Kolegi z Zveznega zavoda pa so na te na{e prispevki s tega posveta ustrezno teò po veljavnih habilitacijskih nastope gledali prizanesljivo, nekako tako, kot gledajo v druìni merilih, saj po teh merilih {teje le objava v ustrezno indeksiranih na neugnano mladè, ki ska~e ~ez jarek, ~etudi stoji trden most. revijah. Pretehtati bi torej veljalo mònosti, da bi lahko avtorji Na{ entuziazem so sku{ali umiriti s pojasnjevanjem, da je najbolj{e prispevke objavili v ustrezni znanstveni reviji, podobno, samoupravna Jugoslavija v svetovnem merilu nekaj tako kot to velja za nekatere druge strokovne konference, na primer za izjemnega in posebnega, da je ’jedan unikum, koji ne moè, da vsakoletno mednarodno konferenco Applied Statistics v Ribnem pri se uhvati ni u jedan statisti~ki standard’.« Bledu, ki jo prav tako organizira Statisti~no dru{tvo Slovenije.« 30 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Finan~na statistika – razvoj za Slovenijo, za EU in za EMU Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija Nekaj podro~ij pa je bilo v statisti~ni praksi è dokaj posvet: 1997 ustaljenih, a sta bili vpra{ljivi njihovi ustreznost in 7. zanesljivost (na primer pla~ilna bilanca, dràvni dolg in Nova statisti~na primanjkljaj). Prispevki na posvetu so identificirali tista podro~ja finan~nih statistik, ki jih je treba najprej spoznanja, izbolj{ati in v ve~ji meri uskladiti z mednarodnimi standardi. finan~ne statistike, V prvi vrsti je bila izpostavljena neusklajenost statistike dràvnih financ in javnega sektorja z mednarodnimi globalizacija standardi in neenotno urejeno ra~unovodstvo javnih financ (D. Murn), kar se je odrazilo tudi na neurejeni statistiki subvencij (A. Murn). Vse to pa je vplivalo na Kot so napovedovale poglavitne ugotovitve druga podro~ja statistik, predvsem na nacionalne ra~une Statisti~nih dnevov prej{njega leta, je bila osrednja tema v letu 1997 finan~na statistika. To podro~je statistike je bilo v Sloveniji tedaj {ele v povojih, potreba za podatki pa velika, ne samo zaradi zahtev, ki so jih narekovale aktivnosti pred vstopom v EU. Kot je v uvodu posveta poudaril Marko Kranjec, predsednik programskega odbora, potrebujemo finan~no statistiko tudi v Sloveniji pri vodenju ekonomske politike na razli~nih podro~jih, kot na slike - opisi slik primer na fiskalnem podro~ju (integralni prora~un, subvencije, dolg in premoènje dràve), za Slovenski ~asniki o Statisti~nih dnevih 1997 spremljanje pla~ilnobilan~nih tokov, pri katerih prihajajo v ospredje vpra{anja portfeljskih in neposrednih nalòb, za spremljanje trga kapitala in in na statistiko mednarodne menjave storitev in blaga. denarja ter obrestnih mer in novih oblik pla~evanja Za kakovostno statistiko dràvnih financ, predvsem za (kartice, elektronsko pla~evanje). obra~un dolga in primanjkljaja dràve, pa tudi za nacionalne ra~une in pla~ilno bilanco je velikega pomena Na posvetu je 19 prispevkov celovito osvetlilo stanje sektorizacija nekaterih javnih zavodov, dràvnih skladov na razli~nih podro~jih finan~ne statistike. Ve~ina teh in agencij. Posvet je potrdil predlagane re{itve SURS-a in podro~ij je bila tedaj {ele v nastajanju, skladno s Ministrstva za finance o sektorizaciji zunaj prora~unskih preoblikovanjem oziroma nastajanjem novih finan~nih skladov in nekaterih agencij v Poslovnem registru institucij. France Arhar Slovenije (S. Marn, S. Vencelj). 31 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 1997 – Finan~na statistika – razvoj za Slovenijo, za EU in za EMU Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija Udeleènci posveta so se seznanili tudi s 7. statisti~ne dneve je obogatilo ve~ kot 20 mnogi sicer ~lani dru{tva, bi posveta ne mogli organizirati ne po statisti~nimi zahtevami EMU, kot jih je predvidel prispevkov, ki so predstavljali razvojne dosèke na zelo vsebinski ne po izvedbeni plati. Nedavno je dru{tvo dobilo Evropski monetarni institut in zajemajo denarne razli~nih, malodane vseh podro~jih uradne statistike: trajni status dru{tva, ki deluje v javnem interesu, in prav gotovo statistike, pla~ilno bilanco in druge finan~ne statistike, pri makroekonomski statistiki (~etrtletno ocenjevanje je tudi soorganizacija Statisti~nih dnevov prispevala k pridobitvi statistike cen in stro{kov ter druge osnovne ekonomske dodane vrednosti v finan~nem posredni{tvu, tega statusa.« statistike (P. Bull). Slovenija je morala imeti pred o~mi harmonizacija indeksa cen ìvljenjskih potreb{~in v So teme posvetovanj dovolj {iroke in zanimive tudi za tiste pri na~rtovanju razvoja statistike tudi te zahteve. Sloveniji, kratkoro~no spremljanje investicij), pri ~lane Statisti~nega dru{tva, ki se ne ukvarjajo z uradno Eno od osrednjih sporo~il posveta je bilo, da je za statistiki trga dela (uvedba kontinuirane ankete o statistiko? kakovostno pokrivanje potreb po podatkih finan~ne delovni sili), pri poslovnih anketah in finan~nih statistike v Sloveniji in za u~inkovito prilagajanje kazalnikih GZS, pri statistiki kmetijstva, statistiki »Osebno lahko re~em, da me vedno preseneti aktualnost tem mednarodnim standardom (predvsem Mednarodnega informacijske drùbe ter pri infrastrukturnih osnovah Statisti~nih dnevov. ^eprav delujem bolj v naravoslovnem denarnega sklada za podro~je diseminacije statisti~nih statistike. okolju, se vsaki~ najde kaj zanimivega za razmislek. V zadnjih podatkov), posebej ob napovedanih spremembah letih so v programu sodelovali tudi nekateri ~lani dru{tva, ki se statusa Agencije za pla~ilni promet, nujno okrepiti ne ukvarjajo z uradno statistiko, pa tudi njihovi sodelavci iz medinstitucionalno sodelovanje (med Banko Slovenije, tujine, in tudi nanje je posvet vedno naredil ugoden vtis. Je pa SURS-om, Ministrstvom za finance in UMAR-jem). morda res, da bi bil osebno vesel ve~jega prepleta udeleèncev Hkrati s tem pa je treba z uvajanjem informacijske in na prej omenjenih sre~anjih, ki jih soorganizira Statisti~no komunikacijske tehnologije (IKT) in elektronskega dru{tvo Slovenije.« pogovor ob robu poslovanja posodabljati proces pridobivanja, obdelave Kaj po va{em mnenju pomenijo za slovensko dràvno in diseminacije finan~no-statisti~nih podatkov. prof dr. Andrej Blejec, statistiko statisti~na posvetovanja v Radencih – vse od leta 1994 tudi mednarodna? predsednik Statisti~nega dru{tva Slovenije, »Statisti~na posvetovanja v Radencih so gotovo ena od mednarodno odmevnih aktivnosti slovenske statistike, ki uradu kot nosilcu dràvne statistike prina{a velik ugled. Slovenska uradna statistika je v Evropi in svetu prepoznavna ne le zaradi Statisti~no dru{tvo je soorganizator Statisti~nih dnevov od svoje visoke profesionalne ravni, ampak tudi zaradi posvetov, ki samega za~etka. Kak{en pomen pripisujete v dru{tvu temu se jih vedno udeleìjo eminentni gostje iz sveta dràvnih posvetovanju? statistik. Na posvetu se stkejo nove vezi strokovnega omrèja, »Statisti~ni dnevi so pomemben del aktivnosti dru{tva. V kar omogo~a u~inkovito sodelovanje ter pretok informacij in dru{tvu smo zelo ponosni na povezovalno vlogo med uradno in izku{enj v strokovni javnosti. Pred nekaj dnevi sem bil na t. i. akademsko statisti~no sfero, saj to v svetu ni prav pogosto. posvetovanju predstavnikov evropskih statisti~nih dru{tev, ki je Ta vloga se odraà tudi v vsakoletni organizaciji dveh ob 150. obletnici Statisti~nega dru{tva Francije potekalo v mednarodnih sre~anj: Applied Statistics in Satisti~nih dnevov. Parizu. Razveselilo me je, da so mnogi udeleènci dobro poznali Res pa je, da smo pri Statisti~nih dnevih bolj »zraven«. Brez sodelavce slovenskega urada in raven slovenske dràvne zavzetega dela sodelavcev Statisti~nega urada, od katerih so statistike.« Z leve: Boris Tka~ik, Andreja Ho~evar, Slavko [utar 32 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 V ~akalnici EU Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija Interchange between Statistics and Enterprises) in posvet: 1998 prvih izku{njah pri uporabi tega orodja v Sloveniji in 8. na Nizozemskem. Razvojni dosèki so obravnavali Statisti~na med drugim rezultate poskusnega popisa prebivalstva, tedaj na~rtovanega za leto 2001, in poskusne ankete o podpora pogajanjem porabi ~asa, uvajanje metodologije ESA 95 v nacionalne ra~une v Sloveniji in razmi{ljanja o Republike Slovenije kazalcih informacijske drùbe. 8. statisti~ni dnevi, ki so pritegnili {irok krog z Evropsko unijo in kompetentnih udeleèncev, so bili odli~en forum za razpravo o tem, kak{na naj bo strategija uresni~evanja strukturni skladi pogajalskih izhodi{~ Slovenije za podro~je statistike. Podlaga za to razpravo sta bila prispevka SURS-a o Slovenija je tega leta podpisala pristopni sporazum in rezultatih pregleda usklajenosti slovenske zakonodaje za~ela pogajanja za vstop v EU. 8. statisti~ni dnevi so s podro~ja statistike (B. Jemec Zalar) in o statisti~nem potekali ravno v ~asu, ko so slovenski dràvni sklopu dràvnega programa za prevzem pravne uradniki in pogajalci pregledovali usklajenost ureditve EU (T. Banovec). Bistvena zna~ilnost slovenske zakonodaje z zakonodajo v EU. Eno od pogajalskih izhodi{~ Slovenije za statistiko je bila, da podro~ij pregleda je bila tudi statistika. V teh aktivnostih je imela statistika poseben poloàj, kajti, kot je opozoril aprila tistega leta Yves Franchet, tedanji direktor Eurostata, med obiskom v Sloveniji – pri statistiki ne gre za pogajanja. Ustrezna statisti~na Slovenski ~asniki o Statisti~nih dnevih 1998 podpora je bila predpogoj dràve kandidatke za sama pogajanja, in ne predmet pogajanj. Tema posveta tega ni zahtevala tako imenovanih prehodnih obdobij, saj leta je tako zelo jasno sledila tedanjemu aktualnemu je bila Slovenija zaradi lastnih potreb zainteresirana, drùbenemu trenutku: ocena statisti~ne podpore da se dràvna statistika ~im prej, brez zavla~evanja pogajanjem v EU in uresni~evanju strukturne politike uskladi z mednarodnimi standardi. EU, na kateri temelji razvojna pomo~ EU. Tako Udeleènci posveta so podprli pobudo za za~rtan okvir posveta je potisnil v ospredje tudi spremembo Zakona o dràvni statistiki iz leta 1995, ki naj vpra{anja regionalizacije Slovenije in finan~nih statistik. bi omogo~il bolj fleksibilno sprejemanje programa nacionalnih statisti~nih raziskovanj, pove~ano Organizirana je bila tudi okrogla miza o uporabo obstoje~ih administrativnih virov za ra~unalni{ki izmenjavi podatkov med poro~evalskimi Novinarska konferenca, statisti~ne namene ter ve~jo neodvisnost SURS-a. enotami, podjetji in statisti~nimi uradi s pomo~jo z leve: Katarina Ko{melj, Janez Poto~nik, Tomà Banovec, Zavzeli so se tudi za krepitev sodelovanja in programskega orodja EDISENT (Electronic Data Rado Genorio, Andreja Ho~evar 33 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 1998 – V ~akalnici EU Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija pomen kakovosti in neodvisnosti statistik. Svetovalec predstavil teoretske osnove in metodolo{ko generalnega direktorja Eurostata, Klaus Reeh, je problematiko izra~unavanja PKM, posebej z vidika opozoril na prezrto dejstvo, da se z vstopom v EU tudi konkretne uporabe v EU, SURS pa je seznanil vsebinsko spreminja poloàj nacionalnih statistik, saj udeleènce z razpolòljivimi rezultati mednarodnega spreminja nekatere koncepte (na primer rezident in projekta ECP ( angl. European Comparison Project) o BDP nerezident) in ukinja nekatere tradicionalne vire na prebivalca v PKM za obdobje 1993–1997. Ravno ob podatkov (na primer carinske deklaracije) in s tem tem primeru je Slovenija ob~utila drùbeni pomen oteùje zbiranje nekaterih podatkov, pomembnih za statisti~nih podatkov, saj je bila vrednost tega kazalca nacionalno ekonomijo. le malo pod 75 %. Na~eloma bi Slovenija lahko Posvet je obravnaval tudi vlogo statistike pri izgubila pravico do strukturnih pomo~i zaradi vklju~evanju Slovenije v strukturno politiko EU. metodolo{kih sprememb izra~unavanja tega kazalca, Strukturna pomo~ ni zanemarljiva prora~unska na primer zaradi revidiranih vrednosti BDP ~lanic EU. postavka v vseh dràvah ~lanicah, kriteriji Tudi na tem posvetu je bilo veliko pozornosti dodeljevanja teh pomo~i pa temeljijo na statisti~nih namenjene regionalizaciji Slovenije. Vpra{anje Udeleènci Statisti~nih dnevov 1998 podatkih. Klju~ni kriterij za ugotavljanje regionalizacije Slovenije se namre~ nelo~ljivo povezuje koordinacijske vloge SURS-a pri delu drugih ustanov, upravi~enosti dràve do sredstev strukturnih skladov z uresni~evanjem strukturne politike, ki predpostavlja poobla{~enih za izvajanje statisti~nih raziskovanj. je raven BDP na prebivalca v PKM, ki ne sme presegati regionalizacijo dràve na ravneh NUTS 2 in NUTS 3, Ocenili so, da lahko program tehni~ne pomo~i Phare 75 % povpre~ja EU. John Astin z Eurostata je ker so kriteriji za pridobivanje sredstev strukturne bistveno pripomore k napredku na tistih podro~jih statistike v Sloveniji, ki jih je Komisija ocenila kot kriti~ne (del makroekonomskih in poslovnih statistik, statistika kmetijstva, statistika dràvnih financ). Pri prilagajanju statistike evropskemu pravnemu redu so se tudi v drugih dràvah sre~evali s podobnimi problemi (^e{ka, Estonija) in jih sku{ali re{evati s podobnimi pobudami. Tudi pri njih je proces harmonizacije nacionalnih statistik spodbudil spreminjanje zakonodaje v smeri ve~je prilagodljivosti pri sprejemu statisti~nih programov, okrepitve statisti~ne neodvisnosti ter bolj intenzivnih usklajevanj in povezovanja poobla{~enih izvajalcev dràvne statistike. Izku{nje Finske pa so opozorile, da se z vklju~itvijo v EU pove~uje drùbeni pomen statistike, saj ima statistika klju~no vlogo pri bistvenih vidikih formiranja in delovanja EU. To pa seveda pove~uje drùbeno odgovornost statistike in izpostavlja Besedni oblak: najpogostej{e besede iz zaklju~kov posvetovanj, 1994–2000 34 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 1998 – V ~akalnici EU Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija politike dolo~eni na teh ravneh (I. Strm{nik). pogovor ob robu Raziskovalci so opozarjali tudi, da je odsotnost dr. Janez Poto~nik, vmesne ravni med dràvo in ob~inami pogosto ovira pri oblikovanju in izvajanju u~inkovite regionalne evropski komisar za okolje: politike, posebej {e pri oblikovanju ukrepov za pospe{evanje bolj enakomernega razvoja Slovenije (D. Kava{, S. Kukar). Prispevki na posvetu so V devetdesetih letih ste se kot direktor Urada za makroekonomske obravnavali problem regionalizacije Slovenije {ir{e, s analize in razvoj udeleèvali statisti~nih posvetovanj v Radencih. politi~nih, prostorskih, ekonomskih in pravnih Zakaj je za analitike in raziskovalce sodelovanje s statistiki koristno vidikov, a z enotnim zaklju~kom, da regionalizacije ne in potrebno? more biti brez ustrezne statisti~ne podpore. Na »Dobre analize in korektni raziskovalni rezultati lahko temeljijo posvetu je bila orisana statisti~na podpora SURS kot le na dobrih podatkih. Veliko napa~nih analiti~nih in podlaga za na~rtovanje regionalnega razvoja Slovenije raziskovalnih sklepov, slabih politi~nih odlo~itev je bilo è in za uporabo strukturnih skladov EU, ki je omogo~ala narejenih v dobri veri, v prepri~anju, da so podatki raz~lenitev geografsko opredeljenih podatkov celo na verodostojni. Zato je zavzemanje analitikov in raziskovalcev, pa raven NUTS 5. Predstavljene so bili tudi metodolo{ke tudi politikov za razvoj statistike in za priznavanje pomena zasnove sistema regionalnih ra~unov v Sloveniji statisti~nega dela pravzaprav tudi investicija v svoj lasten razvoj (A. Franz, B. Mavec) in {tiridesetletne izku{nje in lastno verodostojnost – dobra investicija za dràvo.« nizozemskega statisti~nega urada pri pripravi Pomen statistike se je v procesu vklju~evanja Slovenije v EU {e posebej pove~al in tri statisti~na posvetovanja so bila z naslovno regionalnih ra~unov (B. De Vet). Udeleènci posveta temo posve~ena ravno usklajevanju slovenske statistike z evropsko. so med zaklju~ke uvrstili pobudo, naj se v Sloveniji Kako ocenjujete razvoj slovenske statistike v tistem obdobju? ~im prej izpelje teritorialna ~lenitev do ravni NUTS 3. »Obdobje usklajevanja slovenske statistike z evropsko je bilo za kakovost statisti~nega dela in va{o institucijo plodovito Za 8. statisti~ne dneve je bila nasploh zna~ilna obdobje. Tako kot smo se morali harmonizirati s pravnim redom velika angaìranost vseh udeleèncev in pripravljenost na {tevilnih drugih podro~jih, je bilo to seveda nujno tudi na za sodelovanje, kar se je potrjevalo s {tevilnimi podro~ju statistike. Sam nisem nikoli podvomil, da tej nalogi ne konstruktivnimi predlogi in pobudami, ki so se v veliki bi bili kos, saj sem va{a prizadevanja za kakovost in mednarodno meri prelili v pogajalska izhodi{~a. skladnost pozorno spremljal in tudi dobro poznal. Tudi è v ~asu, preden smo se vsi skupaj lotili postopkov usklajevanja z evropskim pravnim redom.« Kaj po va{em mnenju pomenijo za slovensko dràvno statistiko posvetovanja v Radencih? »Statisti~na posvetovanja v Radencih so bila in so zame tradicija v pravem pomenu besede. So potrditev in utrditev dobrega dela statistikov, praznik prijateljstva v okolju, ki je znano po svoji sr~nosti in odprtosti. @al mi je, da tokrat ne morem biti z vami …« 35 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Na pragu informacijske drùbe Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija informacijskih pojavov in s tem povezanih statisti~nih posvet: 1999 potreb. 9. Vendar dràvne statistike vsebinsko v tistem Elektronsko obdobju niso sledile naglemu razvoju informacijske drùbe, saj na prehodu v novo tiso~letje to podro~je {e poslovanje ni bilo vpeto v redno dejavnost statisti~nih slùb v Evropi in tudi ne v Sloveniji. in statistika Bolj spodbudno je bilo ocenjeno stanje z vidika tehnolo{ke infrastrukture in omrènega sodelovanja, Fenomen informacijske drùbe je bil osrednja tema tako v javni upravi kot v podjetjih (zasebnem sektorju). posveta v letu, s katerim se je kon~alo 20. stoletje. Franc Ko{ir, predsednik programskega odbora in ^etudi so bili posami~ni vidiki informacijske drùbe direktor Carinske uprave Slovenije (CURS), je v svojem obravnavani na posvetih v prej{njih letih, pa je bilo prispevku smelo ugotavljal, da je elektronsko tokrat prvi~, da je bila informacijska drùba na teh poslovanje na prehodu v novo tiso~letje è udejanjeno. statisti~nih dnevih obravnavana celovito, kot «Elektronsko poslovanje je realnost. Tehnologija je fenomen, katerega korenine so sicer tehnolo{ke, zrela. Prilònosti so neomejene.« Slovenija je nekatere vendar ima {tevilne implikacije za posameznike, teh prilònosti è za~ela uresni~evati, kot na primer Slovenski ~asniki o Statisti~nih dnevih 1999. podjetja, dràvni sektor in javno upravo in se kaè v vpeljevanje elektronskega poslovanja s kartico novih proizvodih in storitvah, v novih oblikah zdravstvenega zavarovanja. Slovenska dràvna registrov: Centralni register prebivalstva, Poslovni organiziranosti in sodelovanja. To pa spreminja statistika je bila na posvetu ocenjena kot pomemben register Slovenije, Register teritorialnih enot ter vsebino in na~in dela statisti~nih ustanov, prina{a razvojni dejavnik pri spodbujanju elektronskega informatizirani zemlji{ki kataster. Sistem navedenih nove statisti~ne storitve in orodja, kar vse zahteva poslovanja v javni upravi, predvsem s sistemom registrov je bil tudi temelj zasnove modela SAJPI ustrezno usposobljenost uporabnikov, premike na (Skupno administrativno jedro povezanih podro~ju izobraèvanja in dvig statisti~ne pismenosti. identifikatorjev). Model naj bi omogo~al prevzem podatkov iz razli~nih administrativnih virov s Ob izhodi{~ni razpravi, kaj pravzaprav je pomo~jo povezanih identifikatorjev posameznih enot, informacijska drùba, je prevladalo stali{~e, da je to vklju~enih v razli~ne baze podatkov, namenjene za ve~plasten pojav z mnogimi razsènostmi in ga je zato hranjenje, preiskovanje in izmenjavo podatkov ter primerneje opisati z delnimi definicijami in iskati oddajanje podatkov poobla{~enim uporabnikom elemente, ki so skupni razli~nim vidikom pojava. (T. Banovec). Poskusi statisti~nega spremljanja tako kompleksnih Posvet je postregel z zanimivi primeri o tem, kako je pojavov, kot je elektronsko poslovanje, na mogo~e s pomo~jo IKT v razli~nih fazah inovirati Nizozemskem (J. Kardaun) in v Sloveniji (V. Vehovar) dejavnost statisti~nih slùb. Seznanili smo se na primer so opozorili, da je treba pojav definirati na podlagi z mònostmi zbiranja podatkov z elektronskim njegovih sestavin in na tej osnovi izpeljati statisti~no vpra{alnikom EDIFIN (SURS-ov projekt e-zbiranja s merjenje. Bistveno je predvidevanje razvoja Z leve: Irena Krìman, Tomà Banovec, Francka Gabron, Franc Ko{ir pomo~jo nizozemske programske opreme) (N. Gorjan, 36 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 1999 – Na pragu informacijske drùbe Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija K. Hren), uporabe interneta za anketiranje (M. Podlogar, Tudi ta posvet, ~etudi tematsko usmerjen na podro~je A. Pucihar) in spletnih robotov v statistiki (U. [kufca). elektronskega poslovanja, ni mogel mimo ocene oziroma Predstavljeni so bili prispevki o uporabnikih spletnih informacije o tem, kako uspe{na je Slovenija na poti, da strani SURS-a (A. Moè) in o kakovosti spletnih strani najkasneje do 2002 brez odlogov oziroma prehodnih ponudnikov statisti~nih podatkov (M. Bavdaìn obdobij sprejme ustrezno statisti~no zakonodajo in sodelavci). uskladi posamezna podro~ja statistike s statisti~nimi Udeleènci posveta so posebej poudarili, da standardi EU. V tem ~asu so potekale priprava uspe{nega uresni~evanja zamisli o elektronskem zakonodaje za podro~je infrastrukturnih klasifikacij, poslovanju ne more biti brez druga~ne kulture med priprava na popise prebivalstva in kmetijskih vsemi vpletenimi v elektronskem poslovanju; ta mora gospodarstev, spremembe ter dopolnitve zakona o temeljiti na na~elih sodelovanja, seveda ob zagotovljeni dràvni statistiki ter zakona o povezavi administrativnih za{~iti podatkov (M. Kaji} in sodelavci). registrov ter priprava programa statisti~nih raziskovanj Z mislijo na prihodnje generacije uporabnikov na podlagi srednjero~nega statisti~nega programa statisti~nih in drugih podatkov je Denise Lievesley, Evropske unije 1998–2002. Sliko o Sloveniji (I. Krìman Simultano prevajanje direktorica statisti~nega oddelka Unesca, na~ela in sodelavci) so dopolnile {e predstavitve stanja na zanimivo razpravo o nere{enem problemu arhiviranja ^e{kem (Jan Fischer, Z. Vesely) in v Estoniji (Ű. Randaru, Statisti~ne dneve 99 so spremljale okrogle mize o elektronskih podatkov. V. Buttei). Udeleènci so se v razpravi strinjali, da je za izku{njah in viziji nizozemskega statisti~nega urada pri dràve kandidatke klju~ za uspe{no izpolnjevanje zahtev elektronskem poslovanju in o administrativnih podatkih, na podro~ju statistik poleg ustrezne institucionalne s katerimi razpolaga AJPES. organiziranosti, podprte z ustrezno zakonodajo, tudi Udeleènci so imeli tudi na tem posvetu prilònost, ureditev statisti~ne informacijske infrastrukture, da predstavijo svoje najnovej{e dosèke in spoznanja. uvajanje novih statisti~nih metod, usmerjenost k Sekcija s tem naslovom je med drugim prinesla uporabnikom, sodobno upravljanje in {e ve~ja informacije SURS-a o na~rtovanih spremembah koordinacijska vloga dràvnih statisti~nih uradov. statisti~nega spremljanja delovno aktivnega prebivalstva V sklop prilagajanja pravnemu redu in in pla~ (anketno zbiranje podatkov naj bi nadomestili institucionalnemu ustroju EU je sodila tudi reforma administrativni viri), o aktivnostih za bolj celostno pla~ilnih sistemov, v okviru katere so spremljanje merjenje BDP z vklju~evanjem ilegalne ekonomije in z pla~ilnega prometa od tedanje Agencije za pla~ilni upo{tevanjem ocenjene (tako imenovane imputirane promet prevzele banke. Za slovensko statistiko je bilo oziroma pripisane) vrednosti stanovanjskih storitev za tedaj velikega pomena, kako ohraniti statisti~no lastna stanovanja, o harmonizaciji statistike energije in o informacijsko funkcijo Agencije za pla~ilni promet. Na anketah o potovanjih doma~ega prebivalstva ter o posvetu je bila predstavljena Agencija Republike poskusnem popisu inovacijske dejavnosti v predelovalni Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), industriji. ki naj bi prevzela statisti~no funkcijo in tudi vodenje administrativnega Poslovnega registra Slovenije Denise Lievesly (M. Jan~ar-Vidmar). 37 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Sodelovanje je zakon! Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija podpore za nastajajo~o EMU. Strokovnjak Eurostata je posvet: 2000 pod~rtal, da opravi~uje veliko breme harmonizacije 10. dràvnih statistik v dràvah kandidatkah dejstvo, da so Statisti~na omrèna kakovostni in primerljivi podatki za delovanje EU nepogre{ljivi. Ti podatki pa so – za u~inkovito sodelovanja za ve~jo na~rtovanje in izvajanje nacionalnih ekonomskih in drugih politik – potrebni tudi v dràvah ~lanicah. evropsko usklajenost Nedvomno je pri pospe{enem prilagajanju statistik imela veliko vlogo finan~na pomo~ programa Phare; in kakovostno sodelovanje brez nje Slovenija in tudi druge dràve ne bi zmogle v tako kratkem ~asu tako velikega razvojnega skoka. Res Statisti~ni dnevi leta 2000 so bili v marsi~em rekordni: pa je tudi, da sta k u~inkoviti izrabi teh sredstev Udeleènci statisti~nih dnevov 2000 na njih je sodelovalo najve~je {tevilo avtorjev (91) pripomogla dobro zastavljena strategija in usklajeno doslej, s 70 prispevki, iz{el je (po na{i evidenci) ter zavzeto sodelovanje med Eurostatom in porabniki najobsènej{i zbornik doslej (na 657 straneh). Visoka teh sredstev. Posvet je postregel z vrsto opisov pa je bila tudi udelèba iz tujine, saj je na posvetu s strategij in organizacijskih re{itev, ki so jih uporabile prispevki sodelovalo kar 30 tujih strokovnjakov, druge dràve – tranzicijske (Slovenija, Makedonija, udeleènci pa so bili iz 16 dràv. K tem presèkom sta Bolgarija, Romunija) in ~lanice EU (Finska, Velika zagotovo pripomogla dovolj {iroko zastavljena Britanija). Pregled njihovih spoznanj je izzvenel v tematika in tudi ugled, ki so si ga jubilejni, 10. sporo~ilo, da ni enotnega recepta, kako naj bodo statisti~ni dnevi è pridobili v strokovnih krogih doma oblikovani demokrati~ni statisti~ni sistemi. Dràve in v tujini. Osrednje teme tega posveta so bile naj same poi{~ejo najprimernej{o strategijo, a pri tem ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju pogajalskih naj ne zavrèjo usmeritev mednarodnih organizacij in zavez in strategija razvoja ESS, omrèno sodelovanje in ne zanemarijo sodelovanja ter upo{tevanja dobrih organizacijska vpra{anja delovanja ESS oziroma izku{enj drugih dràv. Slovenija je svojo pot uspe{no mednarodne statistike ter kakovost dràvnih statistik (z gradila na svojih prednostih in te so bile opaène tudi vidika procesov in rezultatov). Posebna sekcija je bila med tujimi strokovnjaki: zametki in razvojno delo na namenjena obravnavi teritorialnih, regionalnih, podro~ju prilagajanja statistike tr`nim zahtevam in okoljskih in kmetijskih statistik. V sekciji o razvojnih pridobivanje mednarodnih izku{enj in znanj è pred Timo Relander dosèkih pa so bili prispevki s podro~ja izkazovanja tranzicijo, strokovnost kadrov in dobro obvladovanje (diseminacije) podatkov, socialnih statistik ter tujih jezikov, zadovoljivi viri ter celosten dostop do statisti~ni dnevi so tako v posebno sekcijo posveta makroekonomskih, finan~nih in poslovnih statistik. registrov in drugih administrativnih virov (N. Wurm). uvrstili tudi obravnavo prostorskih statistik. Pri vklju~evanju Slovenije v EU so imele poseben Pri pripravi pogajalskih izhodi{~ Slovenije z EU za Izhodi{~e za razpravo o teh temah so bili vabljeni pomen statistike, povezane s prostorom, torej kmetijske, kmetijstvo je bila posebno skrbne presoje delèna prispevki predstavnikov Eurostata o njihovih izku{njah s okoljske in regionalne statistike. Te statistike so imele statistika tega podro~ja. Temelji harmonizacije slovenske {iritvenimi procesi v EU in z zagotavljanjem statisti~ne glede na zahteve EU kar precej pomanjkljivosti. 10. kmetijske statistike so bili postavljeni leta 1993 z 38 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2000 – Sodelovanje je zakon! Drugo obdobje (1994–2000) • Priprave na vstop v EU in globalizacija razvojem statisti~nega registra kmetij in z ve~ novimi tudi sprejela Statisti~no statisti~nimi raziskovanji. V pripravah na vstop v EU klasifikacijo regionalnih enot pa se je pokazalo, da je v kmetijski statistiki {e precej (SKTE). Na posvetu so bile vrzeli: teàve povzro~ajo neprimerljive in pomanjkljive predstavljene tudi prve izku{nje ~asovne serije in neustrezni podatki za dolo~ena Makedonije pri razvoju podro~ja, na primer za pridelavo mleka, vinogradni{tvo. geografskega informacijskega Predstavljene so bile tudi izku{nje Madàrske o uporabi sistema (GIS) in njegov nadaljnji kmetijske statistike v predpristopnih pogajanjih. razvoj v Sloveniji s satelitskim Najve~ razprave v okviru te sekcije je spodbudila zbiranjem podatkov o regionalna statistika. Slovenija je bila leta 2000 sredi pokrovnosti tal. ìvahnih razprav o tem, kaj sploh pomeni koncept regije SURS je prikazal stanje in Posebna izdaja Statisti~nih v EU in kaj so regije v Sloveniji. Tega leta je Slovenija sporo~il ob jubilejnih mònosti za izbolj{ave statistike 10. Statisti~nih dnevih okoljskih izdatkov ter zasnove v Radencih satelitskih okoljskih ra~unov in Z leve: Anton Kramberger, Irena Tr{inar, Niko Schlamberger, Tomà Banovec na~rte za razvoj tega podro~ja. Predstavljeni so bili tudi ra~uni toplogrednih plinov. Ocenila je, da ta koncept zaradi izklju~ne orientiranosti 10. statisti~ni dnevi so z ve~ prispevki o kakovosti v na uporabnika in na tr`na na~ela delovanja ni primeren dràvni statistiki è napovedovali, da bo strategija za majhne tranzicijske dràve. Nem{ki statistik, sedanji izbolj{anja kakovosti v statistiki glavni spodbujevalec direktor Eurostata, Walter Radermacher, pa je v svojem razvoja in uveljavljanja dràvnih statistik. Hkrati pa so prispevku predstavil izku{nje pri uvajanju TQM v delo napovedovali prodor menedèrske filozofije in menedèrskih nem{ke statistike; ta temelji v skladu s priporo~ili pristopov v vodenje oziroma upravljanje statisti~nih Eurostata na modelu European Foundation for Quality. procesov. Na posvetu je predstavnica dràvnega Predstavnika SURS sta prikazala, kako bi bilo statisti~nega urada iz Makedonije, Ljubinka Popovska, mogo~e ocenjevati kakovost poslovnega registra, predstavila zasnovo ve~razsènostnega koncepta predstavnica univerze iz Makedonije pa je osvetlila v kakovosti Eurostata iz leta 1996 in se kriti~no ozrla na teoriji in praksi slabo obdelan problem vpliva koncept TQM (angl. total quality management) kot vpra{alnika na kakovost zbranih podatkov. pristopa za ureni~evanje koncepta kakovosti v praksi. Problematika uvajanja celostnega obvladovanja kakovosti v dràvno statistiko je bila tudi predmet Iz dru‘abne kronike: okrogle mize. Poleg te sta bili organizirani {e okrogli Trije gredo na lov na jelena, eden med njimi je statistik. mizi o informacijski drùbi in statisti~nih nalogah v Prvi ustreli, zgreši, strel je šel 1 meter levo od jelena. letu 2001 in o izobraèvanju ter statisti~ni pismenosti. Drugi ustreli, zgreši, strel je šel 1 meter desno od jelena. Te okrogle mize so jasno napovedovale, kam bo Tretji, statistik, pa pravi: “Pa smo ga!!!” usmerjena strokovna pozornost statisti~nih sre~anj v dr. Janez Stare, prvem desetletju novega tiso~letja. nekdanji predsednik Statisti~nega društva Slovenije Slovenski ~asniki o Statisti~nih dnevih 2000 39 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Tretje obdobje 2001–2010 Statistika v drùbi tretjega tiso~letja Za~etek novega tiso~letja je prinesel {tevilne spremembe v drùbi, ekonomiji, na politi~nem podro~ju. Zdaj pred statistiki ni bilo ve~ dileme, ali lepo v miru po~akati, da bodo predmetni (vsebinski) strokovnjaki novi pojav opisali in razloìli in da bo statisti~no dovolj “razvit”, torej {tevil~en. Pri~akovanja drùbe do statistikov so zdaj druga~na: statistiki morajo v sodelovanju s strokovnjaki drugih strok in profilov znati priti do informacij o verjetni smeri drùbenega razvoja in predvideti, kateri pojavi bodo zna~ilni in prevladujo~i, kak{ne bodo torej verjetne potrebe po statisti~nih podatkih. Ali – kot je zapisal predsednik programskega odbora Statisti~nih dnevov 2001, dr. Ivan Svetlik: »Od statistike bi pri~akovali tudi anticipativno vlogo oziroma vsaj zagotavljanje podatkovnih podlag za izdelovanje razvojnih napovedi». Ob vstopu v tretje tiso~letje so se è izrisovali glavni dolo~evalci razvojnih trendov prvega desetletja: vse ve~ji vpliv IKT na vse plasti drùbenega ìvljenja in nove kompetence, pospe{ena globalizacija in nastajanje novih razvojnih àri{~, vse ve~ja konkuren~nost in pridobivanje prednosti z znanjem, zavezanost kakovosti, staranje prebivalstva in ekonomske socialne ter druge posledice staranja prebivalstva. Pravzaprav so v naslednjih letih na{le vse te teme svoje mesto na Statisti~ni dnevih v Radencih. Edino, ~esar nas ve~ina ni predvidela, je globoka ekonomska kriza konec prvega desetletja. To pa je bila tema lanskoletnih 19. statisti~nih dnevov. 41 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Novo tiso~letje, nove teme Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja Ugotavljanje prihodnjih potreb po statisti~nih posvet: 2001 podatkih zahteva ustrezne organizacijske pristope ter 11. metodologijo predvidevanja statisti~nih potreb. Novo tiso~letje – Mònosti za tak{no organiziranost dràvne statistike, ki bo podpirala ugotavljanje prihodnjih pripravljenost statistike potreb dràvne statistike, so se v Sloveniji izbolj{ale z dopolnitvijo Zakona o dràvni statistiki leta 2001. V na razumevanje in organizacijski zasnovi dràvne statistike v Sloveniji z vidika ugotavljanja statisti~nih potreb pa imajo è dalj merjenje novih pojavov ~asa posebno mesto statisti~ni sosveti. SURS je skupaj z drugimi zakonsko poobla{~enimi ustanovami razvil Statisti~ni dnevi 2001 so odprli nove teme, s katerimi inovativni koncept statisti~nih sosvetov. Statisti~ni se statistiki na dotedanjih statisti~nih posvetih {e sosveti imajo v slovenski statistiki dolgoletno nismo ukvarjali ali pa so bila te teme potisnjene na tradicijo, saj so delovali, {e preden so bili formalno Z leve: Irena Krìman, Lars Thygesen, Eivind Hoffman obrobje in obravnavane le s posami~ni prispevki. potrjeni z Zakonom o dràvni statistiki leta 1995. Pe~at Radencev 2001 so tako dajali naslednji tematski Sosvete sestavljajo predstavniki uporabnikov in sklopi: ugotavljanje prihodnjih potreb po statisti~nih izvajalcev statisti~nih raziskovanj, strokovnjaki letno na plenarnih sre~anjih, strokovne razprave pa so podatkih in statisti~no sodelovanje; kakovost posameznih podro~ij, zainteresirana javnost, potekale v pododborih in na seminarjih. Vendar je delo statisti~nih storitev; statisti~na kultura, ponudniki razli~nih statisti~nih storitev. Statisti~ni tega odbora oteèvala {tevil~nost in svetovalni zna~aj. izobraèvanje in statisti~na pismenost; spremljanje sosvet je torej institucionalni forum, ki omogo~a Zato ta odbor v resnici ni mogel u~inkovito izpolnjevati razvoja drùbe, temelje~e na znanju. identifikacijo potreb, spodbuja sodelovanje in prispeva k svojega osnovnega poslanstva, to je podpore ve~ji transparentnosti razpolòljivih virov podatkov, Evropskemu svetu in Komisiji pri usklajevanju ciljev predvsem administrativnih. Dogovore o prihodnjem skupnosti na podro~ju politike statisti~nih informacij, delu dràvne statistike, torej o tem, katere potrebe po predvsem z vidika potreb uporabnikov in obremenitev statisti~nih podatkih bodo pokrite in na kak{en na~in, poro~evalskih enot. CEIES je bil z novo uredbo o formalizirajo letni in srednjero~ni programi evropski statistiki leta 2009 ukinjen. Nadomestil ga je statisti~nih raziskovanj. European Statistical Advisory Committe (ESAC). Sodelovanje med uporabniki in izvajalci statisti~nih Udeleènci posveta so se strinjali, da je prilagajanje raziskovanje na ravni EU je organizacijsko potekalo novim informacijskim in statisti~nim potrebam {e bolj prek Evropskega svetovalnega odbora za statisti~ne zahtevno zaradi izredne dinamike drùbenih sprememb, ki informacije v gospodarstvu in sociali, CEIES (franc. jo potencirajo nepri~akovani globalni dogodki (kot na Comité Consultatif Européen de l’ Information Statistiques primer 11. september 2001). Statisti~ne zahteve EU in dans les domaines Economiques et Sociales). Joachim drugih mednarodnih ustanov so se v tem ~asu stalno Lamel, predsednik CEIES, je predstavil delo tega pove~evale. Tako je na primer spremljanje uresni~evanja odbora. ^lani CEIES, po dva iz vsake dràve ~lanice EU Lizbonske strategije zahtevalo ve~ deset mednarodno Z leve: Andrej Blejec, Ivan Svetlik in predstavniki Evropske komisije, so se sre~evali enkrat usklajenih indikatorjev, vse bolj akutne so bile zahteve 43 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2001 – Novo tiso~letje, nove teme Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja po hitrem razvoju statistike okolja in statistike podro~je statistike, ki se uresni~uje na projektni osnovi informacijske drùbe. Povezovanje administrativnih (L. Thygesen). Klju~ni dejavnik vseh dimenzij virov in razumevanje razmerij med poro~evalskimi (razsènosti) kakovosti v sodobnih statisti~nih sistemih enotami in dràvo kot pogoj za ve~namensko poro~anje je IKT. Len Cook je izpostavil izjemen pomen internetne podatkov je postajalo nujnost (T. Banovec). Dràvna tehnologije za kakovost statisti~nih storitev, posebej z statistika pa se je so~asno vse bolj uveljavljala kot eno vidika njihove dostopnosti, saj revolucionarno spreminja najmo~nej{ih in mednarodno priznanih orodij za pogoje in mònosti za dostop do statisti~nih podatkov. sporazumevanje in bila podlaga za razna pogajanja, pa Nove okoli{~ine pridobivanja statisti~nih podatkov pa tudi za dolo~itev ekonomskih in drugih bremen in za med ponudnike in uporabnike prina{ajo nove naloge, razdelitev sredstev v EU. povezane predvsem z za{~ito podatkov in z Tako pomembna drùbena vloga uradne statistike informiranostjo ter usposobljenostjo uporabnikov za je v ospredje postavila vpra{anje, kako kakovostne so strokovno korektno uporabo statisti~nih podatkov. njene storitve. Nasploh je bilo vpra{anje kakovosti v Pri zagotavljanju informiranosti uporabnikov o statistiki tema, ki je bila do tedaj izrecno obravnavana vsebini statisti~nih podatkov so klju~nega pomena na statisti~nih posvetih le v malo{tevilnih prispevkih, metapodatki. Problematiki upravljanja procesov v rde~a nit tega posvetovanja. Poglobljene obravnave je statisti~nih slùbah s pomo~jo metapodatkov je bila bila delèna najprej v uvodnem prispevku direktorja namenjena posebna okrogla miza. SURS je predstavil koncept osrednjega podatkovnega repozitorija METIS, ki omogo~a samodejno in integrirano obdelavo Len Cook metapodatkov v celotnem delovnem postopku ob statisti~nega urada iz Velike Britanije, Lena Cooka, in nato {e v posebni sekciji. Konceptualno izhodi{~e za razprave o kakovosti v statistiki je bil ve~razsènostni koncept kakovosti statisti~nih storitev Eurostata, ki ga dolo~ajo ustreznost, natan~nost, primerljivost in skladnost rezultatov, dostopnost in jasnost. Navedene razsènosti kakovosti dolo~ajo potrebe uporabnikov. Strategija uresni~evanja kakovosti zahteva spremenjeno kulturo organizacije, podporo vodstva in sodelovanje vseh zaposlenih. Najpogosteje temelji uresni~evanje strategije kakovosti na konceptu celostnega obvladovanja kakovosti (TQM). Danski prispevek pa je pokazal, da so mogo~e tudi druga~ne poti, pri katerih je izhodi{~e kakovosti posamezno ^asnik Finance o Statisti~nih dnevih 2001 Z leve: Carlo Malaguerra, Janez [u{ter{i~ 44 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2001 – Novo tiso~letje, nove teme Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja hkratnem centralnem nadzoru tega procesa drùbe znanja, pa~ pa so predvsem prou~evali, kak{ne (R. Jensterle in sodelavci). so statisti~ne mònosti ugotavljanja ~love{kega Na vpra{anje, kaj pomeni v sodobnih drùbah (J. Mala~i~) in socialnega kapitala (J. [tebe) kot usposobljenost uporabnikov za strokovno korektno klju~nih determinant drùbe znanja. Osnovno sliko o uporabo statisti~nih podatkov, je iskala odgovore statisti~nih osnovah za preu~evanja drùbe znanja so sekcija o statisti~ni kulturi, izobraèvanju in statisti~ni dali prispevki o stanju statistike izobraèvanja v pismenosti. Prispevki in razprava so pokazali, da Makedoniji (B. Novkovska) ter o statistiki opremljanje spletnih strani z metapodatki v pogojih izobraèvanja in usposabljanja v okviru {iroke dostopnosti statisti~nih podatkov, ki jo omogo~a vseìvljenjskega u~enja v Sloveniji (T. [krbec, spletna diseminacija, ni dovolj. Potrebni sta vi{ja M. Medve{ek Milo{i~). Posebne pozornosti so bili stopnja statisti~ne pismenosti in usmeritev v delèni rezultati longitudinalne analize o vseìvljenjsko u~enje. Kreativna izraba mònosti, ki jih u~inkovitosti {tudija generacije {tudentov 1991/92 in ponuja IKT, kot na primer zasnova spletne strani ali tudi sama metodologija te {tudije, ki je izhajala iz podatkovnega skladi{~a kot izobraèvalnega orodja razpolòljivih statisti~nih in administrativnih Z leve: Tatjana [eremet, Andreja Arni~, Julija Kutin, Milan Kati}, (G. Barbieri) ali pa vpeljevanje celostnega e-podatkov (M. Bevc, B. Loàr). Analiza prostorske Matjà Jug, Joà Klep izobraèvanja v pouk statistike (L. Bregar) so nakazali, mobilnosti diplomantov (D. Dolenc) je opozorila na da tudi za statistiko prihaja nova era izobraèvanja in problem notranjega bega mòganov v Sloveniji in se usposabljanja. izkazala kot primer u~inkovitega povezovanja podjetij je bila vpeljana v ESS z namenom, da priskrbi Statisti~ni dnevi 2001 so lansirali novo temo, razli~nih administrativnih in statisti~nih virov. V lu~i ~im ve~ ~im bolj podrobnih informacij o delovanju in statistika in drùba znanja. Prispevki na tem posvetu so dana{njih izrazitih sprememb na podro~ju trga dela in ekonomskih zna~ilnostih poslovnih subjektov. V se manj ukvarjali s konceptualnimi opredelitvami terciarnega izobraèvanja je na svoj na~in zanimiva prispevku je SURS predstavil rezultate projekta o (zgovorna) ocena potreb po formalnem izobraèvanju razvoju tega novega podro~ja v Sloveniji (N. Gorjan). odraslih v Sloveniji v naslednjem desetletju do leta Podobno smo se udeleènci posveta seznanili z 2010 (T. Kraigher). metodolo{kimi novostmi s podro~ja spremljanja Okrogle mize tega posveta so poleg problematike zunanje trgovine znotraj EU (sistem Intrastat) in o metapodatkov postavile v ospredje dve veliki pripravah na uvedbo Intrastata v Slovenijo (F. statisti~ni akciji, popis kmetijstva, izpeljan leta 2000, Braunsberger, M. Rant). Ministrstvo za finance pa je in za leto 2002 na~rtovani popis prebivalstva, predstavilo rezultate podrobnega raziskovanja o gospodinjstev in stanovanj. mònih izbolj{avah pri izra~unu primanjkljaja in dolga dràve (A. Jerki~). Predstavitev razvojnih dosèkov se je na tem posvetu nana{ala na poslovne statistike, finan~ne statistike ter na mednarodno menjavo. Med prispevki s podro~ja poslovnih statistik velja izpostaviti predstavitev novega podro~ja poslovnih statistik, to je Udeleènci Statisti~nih dnevov 2001 med odmorom strukturne statistike podjetij. Strukturna statistika 45 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Kak{na naj bo statistika v informacijski drùbi Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja ustvarjanju in prenosu znanja. Tako razmi{ljanje je posvet: 2002 oblikovalo jedro vsebine 12. statisti~nih dnevov z 12. izborom naslednjih tematskih sklopov: raziskovanje in Vklju~evanje in razvoj na podro~ju statistik; integracija nacionalnih in mednarodnih potreb; izzivi in prilònosti ESS in povezovanje statistike dràvnih statisti~nih uradov v okviru e-vladnih pobud; popisi prebivalstva, stanovanj in stavb. v informacijsko drùbo Na posvetu so bile izvedene tudi okrogle mize o Intrastatu, javnofinan~nih statistikah in metapodatkih. Tematsko pomeni 12. posvet nadaljevanje posvetov Predpogoj za uspe{no sodelovanje pri razvoju in prej{njih treh, {tirih let, katerih skupni imenovalec je raziskovanju na podro~ju uradne statistike ter za bil, kako naj uradna statistika uresni~uje svoje u~inkovit prenos znanja je dolo~ena raven statisti~ne in poslanstvo v sodobni informacijski drùbi. Pojavov, ki informacijske pismenosti, òjih strokovnih kompetenc in Z leve: Irena Krìman, Tomà Banovec naj jih spremlja uradna statistika v informacijski tudi ustrezna infrastruktura (L. Biggeri). Pri~a smo drùbi, je vedno ve~ in so vse bolj raznoliki, paradoksu in hkrati izzivu informacijske drùbe, da podiplomsko izobraèvanje statistikov. Z vsebino tega kompleksni in globalni. Na drugi strani so potrebe po uporaba podatkov ne sledi ~edalje ve~ji proizvodnji in izobraèvalnega programa so se udeleènci seznanili na podrobnih regionalnih podatkih ~edalje bolj pogoste, razpolòljivosti podatkov (M. Bavdà). Eden od okrogli mizi, ki jo je vodila njegova pobudnica, Anu{ka zahteve po kakovostnih in predvsem hitrih podatkih mònih pristopov je pove~evanje znanja uporabnikov z Ferligoj s FDV. Podiplomski program je vseboval tudi za pa se zaostrujejo. ustreznim statisti~nim opismenjevanjem in z vse {tudente obvezni seminar Uradna statistika. Pri izobraèvanjem. V Sloveniji je kot plod dolgoletnega, a izvedbi tega seminarja je z vsakoletnimi predavanji o Statisti~ne slùbe v dràvah kandidatkah za vstop v na koncu le uspe{nega dela leta 2002 zaìvelo aktualnih temah uradne statistike sodeloval SURS. EU so bile {e dodatno obremenjene z izpolnitvijo Marsikatere zanimive seminarske naloge, ki so jih zaveze o uskladitvi z evropskim pravnim redom do leta {tudenti pripravili kot del {tudijskih obveznosti pri tem 2002. seminarju, so bile kot samostojni prispevki Leto 2002 je bilo s tega vidika prelomno, kajti na predstavljene na Statisti~nih dnevih. posvetu v Radencih smo è vedeli, da so vse kandidatke Udeleènci posveta so se strinjali, da raziskovalni uspe{no opravile ta izpit, Slovenija z zelo visoko oceno. dosèki s podro~ja uradne statistike nasploh zastajajo za Toda ~asa za uìvanje na lovorikah ni bilo. Pripravljen je vrati raziskovalnih institucij in da niso vzpostavljeni bil è petletni program statisti~nih raziskovanj za mehanizmi za prenos tehnologije in znanja v prakso. obdobje 2003–2007. Jasno je bilo, da so za razumevanje Seznanili smo se z zasnovo projekta AMRADS novih, kompleksnih pojavov in za kakovostno (Accompanying Measures to R&D in Statistics), statisti~no spremljanje, ki naj sluì kot podpora katerega namen je ravno razviti u~inkovit mehanizem politikam in ogledalo drùbi, potrebni za prenos raziskovalnih dosèkov v delo statisti~nih multidisciplinarna znanja in novi metodolo{ki pristopi uradov (J. Lamb, D. Ramprakash). v vseh fazah dela statistike ter intenzivnej{e in Tema o integraciji nacionalnih in mednarodnih inovativne oblike sodelovanja z uporabniki, zlasti pri Z leve: Milena Zemlji~ in Ljubica Djordjevi} potreb je najprej odprla vpra{anje, kak{en bo razvoj ESS 46 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2002– Kak{na naj bo statistika v informacijski drùbi Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja in kak{na bo vloga dràvnih statistik po priklju~itvi doseèn v primerjavi s stanjem pred tremi leti, ko so bili dràv kandidatk v EU. Statisti~ni dnevi posve~eni elektronskemu poslovanju in ESS se je ob vse bolj zaostreni konkurenci, posebej z statistiki. Razprava in prispevki o informatizaciji dela ZDA, soo~al s pritiski, da se pove~a njegova fleksibilnost; dràvnih statistik iz Romunije, Litve, Bolgarije in to naj bi prispevalo k ve~ji aùrnosti objav, podobni Slovenije so pokazali, da leta 2002 tehnologija ni ve~ ameri{ki. Za ta namen je napovedal uvedbo prioritetnih poglavitni omejujo~i dejavnik. Hitrej{e uvajanje objav monetarnih in finan~nih kazalnikov na ravni EU e-poslovanja je oviralo neu~inkovito dogovarjanje o skupnih ( angl. Europe First) in tako imenovanega evropskega tehni~nih re{itvah, modelih in pravilih za izmenjavo vzor~enja ( angl. European Sampling). Pri zbiranju podatkov, pomanjkljivi metapodatki, pa tudi ponekod {e podatkov na osnovi evropskega vzorca podatki iz nedore~ena pravila, kako obravnavati zaupne podatke. majhnih dràv ne bi bili potrebni. Udeleènci 12. statisti~ni dnevi so bili tudi prilònost, da dràvni posvetovanja so se strinjali, da dràvna statistika v statisti~ni uradi (Srbija in Jugoslavija, Hrva{ka, Sloveniji ne obstaja samo zaradi pokrivanja evropskih Jugoslavija, Avstrija, Italija, Slovenija) predstavijo svoje Z leve: Enrico Giovannini, Gerrit de Bolster, Irena Krìman, potreb, pa~ pa je treba spo{tovati potrebe in interese Jana Meliskova, Jòko ^uk izku{nje pri pripravi in izvedbi popisov prebivalstva, ki so doma~ih uporabnikov ter zaradi svojih lastnih interesov potekali leta 2002 ali pa leto prej. Najbolj temeljite ustrezno podpreti tudi ta del statistik, vklju~no z intenzivna in potrebuje ve~je (torej dràje) statisti~ne obravnave je bil deleèn popis prebivalstva v Sloveniji, nekaterimi podrobnej{imi zbiranji. Zamisel evropskih vzorce.« Ravno pri re{evanju te zagate pa lahko veliko analizirane pa so bile tudi razlike med {tevilom vzorcev torej ne sme osiroma{iti nacionalne statistike. pripomore registrsko usmerjena statistika in nadaljnji razvoj prebivalstva na osnovi CRP in popisov za obdobje 1953– Prav na to je opozoril tudi Jòko ^uk, predsednik administrativnega okolja, predvsem pa sodelovanje 2002. programskega odbora 12. statisti~nih dnevov. »Statistika statistikov pri dolo~anju administrativnih vsebin in pri Udeleènci so podprli pobudo SURS-a za izmenjavo v majhnih dràvah je relativno draga in delovno postopkih standardizacije. popisnih podatkov med dràvami v regiji. Souporaba Povezovanje nacionalnih in mednarodnih ustanov je nujno tudi pri uporabi statisti~nih podatkov v politi~nih in strate{kih dokumentih o usmeritvah in politikah razli~nih podro~ij v okviru EU, pa tudi pri porabi finan~nih sredstev. Statisti~ni podatki se v teh dokumentih uporabljajo v obliki kazalnikov pri dolo~anju ciljnih vrednosti oziroma kot kriterij doseganja teh ciljev. Udeleènci posvetovanja so v prispevkih (N. Maher, I. Lavra~) izpostavili nujnost sodelovanja in usklajevanja institucij pri izboru kazalnikov, ki morajo biti vsebinsko utemeljeni, metodolo{ko primerni, ustrezno diseminirani in podprti z ustreznimi metapodatki. Prispevki sekcije o izzivih dràvnih statistik v okviru Udeleènci Statisti~nih dnevov 2002 e-vladnih pobud so ilustrirali, kolik{en napredek je bil Z leve: Jan Fischer, Jakub Fischer 47 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2002– Kak{na naj bo statistika v informacijski drùbi Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja pogovor ob robu podatkov bi lahko v prihodnosti vzpodbudila Mladi statistiki pogosto prvi~ predstavljajo svoje raziskovalne sodelovanje tudi na podro~ju usklajevanja prof. dr. Anu{ka Ferligoj, naloge prav na posvetovanju Statisti~ni dnevi. Kako ocenjujete metapodatkov in zblièvanja metodolo{kih osnov, saj njihova prizadevanja za inovativne re{itve, nakazane v teh v se s problematiko medregionalne harmonizacije Fakulteta za dru‘bene vede nalogah? mednarodne ustanove v glavnem ne ukvarjajo. Univerze v Ljubljani: »Kot veste, sem bila med pobudniki univerzitetnega Pri~akovati pa je bilo, da se bo pomen primerljivih podiplomskega {tudija statistike na Univerzi v Ljubljani. Zelo se statisti~nih podatkov med regijami za Slovenijo po trudim za ~im kvalitetnej{i program in njegovo izvedbo. Med vstopu v EU {e pove~al. Statisti~na posvetovanja so odpirala razpravo med proizvajalci prvimi na svetu smo v tem programu vzpostavili tudi modul ^etudi so bili na 12. statisti~nih dnevih bolj v uradne statistike, dajalci podatkov in uporabniki podatkov; Uradna statistika. Pri seminarju Uradna statistika, ki ga vodi ospredju institucionalni in organizacijski vidiki delovanja med nazadnje omenjenimi ste pogosto tudi profesorji statistike. prof. dr. Lea Bregar, {tudenti izdelujejo seminarske naloge. statisti~nih slùb v novih razmerah informacijske Kolik{na je vloga akademskega okolja pri razvoju statisti~ne Najbolj{e so bile ve~krat predstavljene v obliki referatov na drùbe, pa je sekcija Razvojni dosèki spet ponudila stroke? statisti~nih posvetovanjih v Radencih. Praviloma so bili {tudenti s vrsto zanimivih informacij o napredku pri razvoju »Vsekakor je vloga akademskega okolja za statisti~no stroko svojimi referati zelo dobro sprejeti in ocenjeni, in na to sem zelo posameznih podro~ij statistike ali uporabi novih izjemno pomembna in obratno. Univerzitetni u~itelji in ponosna. Na teh posvetovanjih so pogosto predstavljeni tudi oziroma izbolj{anih metod. SURS je tako predstavil raziskovalci s podro~ja statistike vzgajamo prihodnje pedago{ke deli magistrskih ali doktorskih nalog na{ih {tudentov statistike. metodolo{ko {tudijo o mònostih za merjenje teledela, in raziskovalne kadre s podro~ja statistike, ki praviloma Odziv proizvajalcev uradne statistike, dajalcev podatkov in o uporabi metode imputacije izdatkov v anketi o sodelujejo s proizvajalci uradne statistike, z dajalci podatkov in z uporabnikov podatkov na predstavljene re{itve na{ih potovanjih doma~ega prebivalstva in podatkovno uporabniki podatkov ali pa se na SURS-u in {tudentov je lahko zelo dragocen za njihovo nadaljnje delo.« skladi{~e regionalnih podatkov. Banka Slovenije nas je drugih institucijah tudi zaposlijo. Prepri~ana sem, da sodelovanje Kaj po va{em mnenju pomenijo za slovensko dr‘avno seznanila s prenovljenim sistemom desezoniranja med akademsko in uradno statistiko koristi obema. statistiko statisti~na posvetovanja v Radencih? ~asovnih serij in s harmoniziranimi denarnimi V Sloveniji smo razvili odli~no sodelovanje med statistiki obeh agregati za Slovenijo, izra~unanimi v skladu z »Vedno sem razumela strokovna in znanstvena sre~anja kot okolij – v drugih dr‘avah to ni prav pogosto. To odli~no najnovej{imi zahtevami ECB. V tej sekciji so odli~en na~in za izmenjavanje izku{enj, pogledov in znanj. Zato sodelovanje se vsa leta ka‘e tudi na statisti~nih posvetovanjih v sodelovali tudi predstavniki drugih dràv, in sicer iz so statisti~na posvetovanja izjemnega pomena za razvoj Radencih. Profesorji statistike sodelujemo na teh posvetovanjih s Hrva{ke (s kar 5 prispevki) in iz ^e{ke, Makedonije in statisti~ne stroke pri nas in v svetu. ^e ne bi bilo tako, ne bi svojimi referati, z organizacijo okroglih miz in z razpravami. Velike Britanije. na ta posvetovanja pri{lo toliko uglednih strokovnjakov s V~asih v razprave vna{amo druga~en vpogled v obravnavane podro~ja uradne in akademske statistike iz Slovenije in vseh statisti~ne problematike in predlagamo druga~ne re{itve. evropskih ter drugih dràv. Organizatorjem statisti~nih Vsekakor lahko soo~anje razli~nih pogledov in razprava o posvetovanj v Radencih lahko le ~estitam in jim èlim {e veliko njih akademski in uradni statistiki le koristita.« uspe{nih posvetovanj v prihodnosti.« 48 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Statistika – most med informacijsko drùbo in drùbo znanja Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja Ta posvet je v posebni sekciji nacionalnih ra~unov globalizaciji in statistiki nepremi~nin, nakazovali teme posvet: 2003 ponudil inventuro doseènega pri prilagajanju prihodnjih posvetov. 13. statisti~nim zahtevam za vodenje ekonomske politike v Poglejmo, kaj so prinesle novega teme, ki so Statistika kot orodje EU in za vstop v EMU. zaznamovale 13. statisti~ne dneve! Odprl pa je tudi temo »{tevilka ena« prihodnjih let in V letu pred na~rtovanim vstopom v EU je bil pravi in vir za kreiranje znanja desetletij, to je staranje prebivalstva in njegove ekonomske ter ~as, da se tudi na Statisti~nih dnevih celovito prikaè in socialne posledice. razpravlja o tem, kolik{na stopnja usklajenosti z uporabnikov Razprava o inovativnih vidikih delovanja dràvne mednarodnimi zahtevami je bila doseèna. Osnova tej statistike je bila izpeljana na {tirih okroglih mizah: razpravi je bil prispevek SURS-a, ki je glede na osnovne Leto 2003 je bilo leto pri~akovanj, uprto v prihodnost. statisti~na diseminacija na internetu; internet kot statisti~ne zahteve EU pregledno ocenil stanje v Sloveniji Priprave za vstop v EU so bile za statistiko v glavnem nestrukturiran vir informacij za potrebe dràvne in na tej osnovi zarisal akcijski na~rt za Slovenijo è kon~ane, pred njo so bile nove naloge, ki so temeljile statistike; kompromis med statisti~no zaupnostjo in (S. Marn). Statisti~ne zahteve so dolo~ali {tirje osnovni na polnopravnem ~lanstvu Slovenije v EU, v kateri bo izkazovanjem podatkov; e-uprava in statistika. To leto je dokumenti: uredba Sveta EU za kratkoro~ne statistike iz Slovenija kot aktivna ~lanica uresni~evala tudi svoje bila {e posebej vsebinsko bogata sekcija razvojni dosèki, leta 1998, glavni evropski ekonomski kazalniki ( angl. nacionalne cilje. Z novo vlogo Slovenije je odgovornost saj je zajela ve~ vsebinsko zaokroènih sklopov (na Principal European Economic Indicators – PEEI) iz leta 2001, dràvne statistike za zaznavanje prihodnjih primer, kakovost v statistiki, okoljska statistika, akcijski na~rt za ekonomske, denarne in finan~ne statisti~nih potreb po drùbeno relevantnih podatkih, statistika blagovne menjave – Intrastat, statistika dela, statistike za dràve pristopnice iz leta 2002 ter akcijski za kakovost in pravo~asnost, za za{~ito podatkov, za pla~ in ìvljenjskih pogojev). Razvojni dosèki pa so z na~rt statisti~nih zahtev za EMU. Posebej je bil razbremenjevanje poro~evalskih enot postala {e ve~ja. nekaterimi posami~nimi prispevki, na primer o pripravljen pregled o izpolnjenosti zahtev za podro~je Dràvna statistika je poti za u~inkovito in uspe{no ~etrtletnih nacionalnih ra~unov (K. Hren). obvladovanje teh izzivov iskala tudi v razpravah na Pripravljeno gradivo je potrdilo, da je Slovenija z Statisti~nih dnevih v Radencih. Prej{nji posveti, {e vidika ekonomske, poslovne in finan~ne statistike posebej posvet v letu 2002, so nakazali, da je nadaljnji dobro pripravljena za vstop v evropske povezave, in razvoj tlakovan z nenehnim izobraèvanjem in pokazalo na tista podro~ja, kjer neskladja oziroma usposabljanjem statistikov in uporabnikov, s pomanjkljivosti {e obstajajo. Primerjava z akcijskim pripravljenostjo za inovativnost v procesih proizvodnje na~rtom EMU je tako opozarjala, da morajo vse in diseminacije statisti~nih podatkov, s smotrnim institucije pospe{iti delo pri uvajanju ESA 95, posebej uvajanjem novih tehnologij, podprtih z ustreznimi glede rokov po{iljanja podatkov in razvoja finan~ne organizacijskimi re{itvami. statistike (kratkoro~ne finan~ne statistike, statistike dolga in primanjkljaja dràve in statistike finan~nih 13. statisti~ni dnevi so bili nova prilònost za {e bolj ra~unov). Primerjave doseènega z zahtevami iz na~rta poglobljeno razpravo o teh vpra{anjih. Posvet je vzel pod aktivnosti EMU so tudi opozorile na delno zaostajanje drobnogled izobraèvanje uporabnikov in statisti~ne statistike trga dela (predvsem z zagotavljanjem podatkov kazalnike, temi, ki sta vzbudili precej zanimanja in o delovnih urah in indeksih stro{kov dela), industrijske Vabljeni referenti: pustili odprta marsikatera vpra{anja na posvetu v John Pullinger, Sta{a Baloh Plahutnik, Genovefa Ruì}, Teresa Dickinson, statistike in statistike gradbeni{tva, zlasti pa na po~asen prej{njem letu. Slaven Mi}kovi}, Lea Bregar razvoj statistike storitev. 49 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2003 – Statistika – most med informacijsko drùbo in drùbo znanja Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja Udeleènci posveta so v razpravi opozorili na usklajevanje tistih podatkov, ki se zajemajo pri razli~nih Predstavitve (D. Trewin; L. Bregar in M. Bavdà) in izku{nje drugih dràv. Dobre prakse najbolj razvitih izvajalcih statistike, tako da se na dolgi rok zagotovi razprava so pokazali, da je treba pri snovanju ukrepov za statisti~nih uradov so pokazale, da je posebej pri pripravi izbolj{anje kakovosti zajemanja podatkov, zmanj{anje dvig statisti~ne pismenosti upo{tevati razlike v potrebah nacionalnih ra~unov nujno usklajeno medinstitucionalno napak pri poro~anju, manj{a obremenjenost in kompetencah med posameznimi skupinami sodelovanje. Za izbolj{anje kakovosti statistik nacionalnih poro~evalcev in v kon~ni fazi ve~ja konsistentnost uporabnikov. Dvigovanje statisti~ne pismenosti ni le v ra~unov morajo pristojne institucije razviti medsebojno makroekonomskih statistik. Posebno skrb je treba interesu statisti~nih uradov in naloga izobraèvalnih nameniti sektorizaciji in pri tem dosledno upo{tevati ustanov, pa~ pa morajo v tem procesu sodelovati merila ESA 95, posebej pri opredelitvi sektorja dràve. predstavniki civilne drùbe, predvsem statisti~na ^etudi je imela z vidika drùbene aktualnosti na tem dru{tva, kvalificirani uporabniki in druge skupine posvetu najve~jo teò razprava o usklajenosti slovenske uporabnikov, na primer mediji. statistike z zahtevami EU in EMU, pa je bilo na posvetu Na problematiko staranja prebivalstva in drugih veliko strokovne pozornosti namenjene tudi temam socialno-ekonomskih posledic zaradi padanja rodnosti v prihodnosti, to je vlogi statistike v drùbi znanja in staranju zadnjih dveh desetletjih prej{njega stoletja so opozarjali prebivalstva. è statisti~ni dnevi leta 1994. Skoraj deset let pozneje je Statistika ima v drùbi znanja posebno mesto, saj bil fenomen staranja prebivalstva vendarle deleèn lahko z ustrezno uporabo statisti~nih orodij kreiramo novo bistveno ve~je drùbene pozornosti in nesporni znanje. Pogoj za to je statisti~na pismenost. Statisti~na empiri~ni rezultati, ki niso ve~ dovoljevali nobenega pismenost je sposobnost, da uporabljamo in sporo~amo dvoma, so jo {e spodbujali. Projekcije prebivalstva statisti~ne informacije na strokovno ustrezen in Slovenije 2001–2036 so namre~ neizpodbitno opozarjale drùbeno primeren na~in. Statisti~na pismenost spodbuja na hitro napredovanje staranja prebivalstva in migracije Z leve: Janja Kalin, Karmen Hren, Janez Ko{ak, ustvarjalen dialog ter gradi zaupanje med proizvajalci in bi ga lahko omilile le v manj{i meri (J. Mala~i~). Hilkka Vahavainen, Stane Marn uporabniki statisti~nih podatkov. V informacijski drùbi se statisti~na pismenost tesno povezuje z informacijsko pismenostjo, ki je potrebna za u~inkovito pridobivanje in obdelavo ustreznih statisti~nih podatkov in za korektno uporabo podatkov s pomo~jo IKT. Posvetovanje je odprlo vpra{anje vgrajevanja minimalnih standardov informacijske pismenosti v izobraèvalni sistem. Prav tako so udeleènci posvetovanja zaradi nenehnega zastarevanja znanja in dinami~nega tehnolo{kega razvoja razpravljali o mònostih za pove~evanje statisti~ne in informacijske pismenosti z vseìvljenjskim u~enjem. Pomembna je tudi izmenjava dobrih izku{enj in dobrih praks med izvajalci statisti~nih raziskovanj in uporabniki podatkov Predstavitev razvojnih dosèkov statistike (I. Ore{nik, M. Suvorov in I. Krìman, G. Ruì~). Okrogla miza: statisti~na diseminacija na internetu 50 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2003 – Statistika – most med informacijsko drùbo in drùbo znanja Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja Raziskave, predstavljene na posvetu, so napovedovale, da bo mogo~e z è za~etimi reformami razmeroma làje obvladati stro{ke pokojninskega in invalidskega zavarovanja, mnogo teè pa bo s stro{ki zdravstvenega varstva, kajti ti se s starostjo vi{ajo (T. Kraigher). Generacijski ra~uni, kot metoda dopolnjevanja informacij osnovnih fiskalnih kazalnikov (prora~unskega primanjkljaja in javnega dolga), so pokazali, da med~asovno prora~unsko ravnotèje ni zagotovljeno in da so razlogi za alarmantno stanje v prvi vrsti demografski. Z odla{anjem ukrepov bi se drasti~nost potrebnih sprememb hitro pove~evala (J. Sambt). Z leve: Metka Zaletel, Mojca Suvorov Nizka rodnost je klju~ni dejavnik pospe{enega staranja prebivalstva Slovenije. Regionalno-geografska teàv – kljub velikemu drùbenemu pomenu in analiza je pokazala, da rezervoarjev mladega koristnosti tovrstnih raziskav. prebivalstva v Sloveniji prakti~no ni ve~. Obenem je 13. statisti~ni dnevi so dopolnili tudi razpravo o analiza pokazala, da fenomena rodnostnega vedenja ne statisti~nih kazalnikih, za~eto pred letom dni. moremo razloìti zgolj z ekonomskimi dejavniki. V Predstavljeni so bili primeri uporabe statisti~nih ospredju ukrepov demografske politike bi moral biti kazalnikov za razli~na podro~ja (trg dela, okoljski ~lovek kot posameznik in njegov na~in funkcioniranja. razvoj, regionalni razvoj, trajnostni razvoj, za Udeleènci posvetovanja smo se strinjali, da je spremljanje podpornih, predvsem strukturnih, politik zaradi nujno potrebnih sprememb in reform v EU in za spremljanje poslovanja podjetij). oblikovalcem politik treba zagotoviti dobre podatkovne Udeleènci so tudi tu opozorili na nujnost osnove, ki vklju~ujejo tudi mikropodatke za raziskovalne usposabljanja in sodelovanja med uporabniki in namene in dalj{e ~asovne serije. Za celovitej{e analize producenti podatkov, saj le to lahko zagotovi korektno bo potrebno povezovanje individualnih zna~ilnosti uporabo podatkov. Uporabniki morajo namre~ poznati posameznikov z zna~ilnostmi {ir{ega okolja, v vsebinske in metodolo{ke omejitve kazalnikov in katerem posamezniki ìvijo. Mednarodne raziskave, upo{tevati, da je razlaga dolo~enega kazalnika (v na primer panelne raziskave o rodnostnem vedenju, ki smislu: dobro, slabo) odvisna od konkretnega potekajo pod okriljem Ekonomske komisije za Evropo konteksta uporabe. Zavedati pa se moramo tudi pri Zdruènih narodih, so to è upo{tevale. Slovenija nevarnosti pristranskega izbora kazalnikov, je sodelovala v raziskavi o rodnostnem vedenju za leto prilagojenega politi~nim ciljem in èlji po dolo~eni 1995, raziskovalci (^erni~ in sodelavci) pa so opozorili interpretaciji stvarnosti (M. Ward). na slabe mònosti, da bi Slovenija v tej raziskavi sodelovala tudi v prihodnje, in sicer zaradi finan~nih 51 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Globalizacija – veliko dela tudi za statistiko Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja tujini. Vzporedno s sekcijami je bilo organiziranih pet Raziskovalci so opozorili, da moramo podatke posvet: 2004 okroglih miz: eviden~no in statisti~no spremljanje podjetij o mednarodnem poslovanju uporabljati 14. nepremi~nin; sodelovanje dràvnih institucij v procesu previdno (Jakub Fischer). Pogoste spremembe Statisti~no spremljanje priblièvanja EMU; vloga in pomen informacijsko- ra~unovodskih standa rdov in dodatne zahteve, ki jih komunikacijske tehnologije pri prenovi procesov postavljajo multinacionalne drùbe svojim podrùnicam pojavov globalizacije zbiranja, obdelovanja in izkazovanja podatkov; pri sporo~anju podatkov, namre~ oteùjejo ~asovne in statisti~na podpora regionalizaciji in ~ezmejnemu vsebinske primerjave è znotraj dràv. Primerjave in storitev – izzivi povezovanju regij; varstvo in posredovanje statisti~nih posameznih trendov med dràvami imajo zato zelo podatkov za raziskovalne in analiti~ne namene. omejeno analiti~no vrednost. Obstoje~i in nujnost Globalizacija je v prvih letih tega desetletja postajala makroekonomski pristopi spremljanja tujih neposrednih vse pomembnej{i fenomen svetovnega gospodarstva, ki nalòb in dejavnosti multinacionalnih podjetij ne Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna ~lanica se kaè s povezano mednarodno proizvodnjo, s zadostujejo za analizo determinant in posledic tujih EU. Avgusta tega leta smo praznovali tudi spremembami v virih konkuren~nosti, z ustvarjanjem neposrednih nalòb ter delovanja multinacionalnih {estdesetletnico slovenske uradne statistike. Kljub novih razvojnih àri{~ in s pospe{enim oddajanjem (angl. podjetij (A. Jakli~, M. Rojec). tem slovesnim dogodkom pa so bili Statisti~ni dnevi outsourcing) storitev. Globalizacija prina{a vrsto teàv, kot Za vsako dràvo so posebej pomembni u~inki kot vsi dotedanji delovni in z izborom dveh osrednjih so na primer neenaka razdelitev dohodka bogastva in globalizacije na nacionalno gospodarstvo in primerljivost tem, s statistiko globalizacije in s statistiko storitev, znanja, izguba delovnih mest. Za pripravo u~inkovitih teh u~inkov med dràvami. Velik korak k razvoju usmerjeni naprej. strategij in politik za izrabo prilònosti in omilitev mednarodno primerljive statistike globalizacije je negativnih u~inkov morajo dràve razpolagati s pravimi priro~nik OECD o kazalnikih ekonomske gl obalizacije, ki je Tematski sklop Razvojni dosèki je tudi tokrat informacijami, zlasti o internacionalizaciji njihovih bil v ~asu tega posveta tik pred izidom. Statisti~ni uradi zajemal najbolj sveà in vsebinsko raznolika poro~ila o gospodarstev in o zapletenih odnosih znotraj posameznih dràv so è tedaj testno uvajali spremljanje rezultatih razvojnega in raziskovalnega dela v multinacionalk. Pomembna postaja mednarodna poslovanja dejavnosti mednarodnih podjetij ( FATS statisti~nih uradih in drugih dràvnih ustanovah, na proizvodnja; uvoz in izvoz nista ve~ tako pomembna. statistics - angl. Foreign Affiliates Trade in Services). Prve univerzah, na raziskovalnih in{titutih, v Sloveniji in v Pred statistiko je tako nova naloga: kako zagotoviti podatke za spremljanje mednarodne proizvodnje – torej za dejavnosti podrùnic doma~ih podjetij v tujini in o podrùnicah tujih podjetij v doma~em gospodarstvu. V prispevkih in razpravi so bili obravnavani nekateri poglavitni vsebinski in metodolo{ki problemi statisti~nega spremljanja globalizacije. Strokovnjaki za ekonomiko mednarodne menjave so poudarili, da vklju~uje spremljanje globalizacije raznolike ekonomske povezave znotraj podjetij in med njimi ter interakcije podjetij in dràve (M. Svetli~i~). To pove~uje pomen tako imenovanih mehkih kazalnikov, vendar so ti obi~ajno Marjan Svetli~i~ zunaj domene uradne statistike (R. Korez Vide). Slovenski ~asniki o Statisti~nih dnevih 2004 52 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2004 – Globalizacija – veliko dela tudi za statistiko Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja izku{nje SURS-a so nakazovale, da je zaradi dejavnosti, novi pristopi prikazovanja statistike storitev, pogovor ob robu razpolòljivosti podatkov oziroma kriànja razli~nih na primer satelitski ra~uni za gospodinjstva, Dr. France Kri‘ani~, podatkovnih baz làje spremljati dejavnost tujih podjetij nepridobitne ustanove in za {port ter rekreacijo, na doma~em trgu kot pa dejavnosti doma~ih podjetij na statistika mednarodne menjave storitev, statistika minister za finance tujih trgih in opozarjale, da je kot infrastrukturni temelj globalizacije, statistika ekonomije in drùbe znanja, 2008–2012 za kakovostno statistiko globalizacije potreben register merjenje outputa storitev, statistika cen za storitve in skupin podjetij. produktivnost storitvenih dejavnosti. V okvir globalizacije sodi tudi mednarodna menjava Ta pregled je nudil konsistenten okvir za obravnavo Kot odli~en poznavalec statisti~nih podatkov ste sodelovali tudi storitev. Rezultati raziskave, predstavljene na posvetu, so drugih prispevkov in za razpravo o statistiki storitev. pri oblikovanju Statisti~nih dnevov v letu 2004 in 2007. Kaj pokazali, da tradicionalna obravnava storitev v okviru Najve~ prispevkov je obravnavalo metodolo{ko ponujajo taka posvetovanja najzahtevnej{im uporabnikom pla~ilnobilan~ne sheme v globalnih razmerah ne problematiko posameznih storitvenih dejavnosti, na statisti~nih podatkov? omogo~a identifikacije dejanskih trendov in merjenja primer za sektor IKT, za zdravstvene storitve, za »Statisti~ni dnevi so uveljavljen na~in stika med uporabniki in ekonomskega pomena storitev v mednarodni menjavi. nefinan~ne storitve. Obravnavna je bila tudi uredba o izvajalci statisti~nih raziskav, omogo~ajo pa tudi, da se oglasijo Statistika storitev je bila nasploh glavna tema tega statistiki kratkoro~nih dejavnosti, ki zajema statistiko tisti, ki so dol‘ni poro~ati za statisti~ne raziskave.« posveta. To je bilo pravzaprav v vsej zgodovini trgovinske dejavnosti, gostinstva in drugih storitvenih Merjenje novih pojavov in nove metodologije pri spremljanju Statisti~nih dnevov prvi~, da je bila statistika storitev dejavnosti, kot so na primer transport, po{ta, potovalne pojavov so izzivi, ki statistiko ~akajo v prihodnje. Ali slovenska delèna tolik{ne pozornosti, ~e izvzamemo leto 1994, ko agencije itd. Podana je bila tudi ocena o tem, v kolik{ni statistika ustrezno sledi potrebam uporabnikov? so bile storitve obravnavane v okviru mednarodne meri Slovenija izpolnjuje zahteve te uredbe. menjave. Opravi~ilo za to zamudo gre iskati v dejstvu, Predstavljene so bile tudi podatkovne mònosti in »Slovenska statistika prav gotovo ustrezno sledi potrebam da je razvoj statistike storitev izjemno zahtevno metodolo{ke osnove za izra~un razli~nih indeksov cen uporabnikov. Analize SURS so izvedene profesionalno in podro~je in da ga je tudi Eurostat precej dolgo pu{~al ob storitev, na primer za storitve v indeksu cen ìvljenjskih verodostojno. Analitiki SURS se ves ~as izobra‘ujejo in so v strani, Slovenija pa je na tem podro~ju pravzaprav potreb{~in (J. Auer; E. Mi{i~). Posebej zanimiv je bil stalnih stikih s svojimi kolegi v tujini, zlasti z Eurostata, pa tudi s podedovala od jugoslovanske statistike bore malo. prispevek o izra~unu agregatnega indeksa cen sredstev, ki kolegi na Ekonomski fakulteti. Od tu naprej je slovenska znanost Statisti~no spremljanje storitev je tudi metodolo{ko ga è ve~ let izra~unava Banka za mednarodne preko statisti~nih posvetov vklju~ena v oblikovanje statisti~nih zahtevno, saj zahteva druga~ne, inovativne pristope pri poravnave za priblìno dvajset dràv (S. Arthur). raziskav. zbiranju podatkov in razvoju metodologij, ki bodo Sekcija o statistiki storitev je podala jasno sliko o Sicer pa menim, da so statisti~na posvetovanja v Radencih upo{tevali specifi~no naravo storitev (glede na njihovo kompleksnosti tega slabo razvitega podro~ja statistike. strokovno in dru‘abno sre~anje, na katerem slovenski statisti~ni kompleksnost, teàve pri identificiranju enote storitev, Razkrila je podro~ja, ki jih je treba prioritetno razvijati urad pridobi osnovne informacije za odpravljanje problemov, s izvajalcev, poro~evalske enote ipd). Raziskovanje zaradi {e neizpolnjenih zahtev EU (na primer statistike katerimi se analitiki sre~ujejo pri svojem vsakdanjem delu.” statistike storitev se je intenziviralo v zadnjih letih tudi nekaterih storitvenih dejavnosti in indeksi izvajal~evih zaradi zakonodajnih zahtev EU. cen storitvenih dejavnosti). Nakazala pa je tudi mòne Kompleksnost storitev in pestrost statisti~nih metodolo{ke pristope za podro~ja, kjer Slovenija pristopov pri razvoju statistike storitev je na posvetu potrebuje kakovostne statisti~ne informacije (na primer odli~no ilustriral direktor Statisti~nega urada Avstralije, razvoj satelitskih ra~unov za zdravstvo in turizem; Dennis Trewin. Razvoj statistike storitev je obravnaval z indeksi cen nepremi~nin). naslednjih vidikov: statistika storitev posameznih 53 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Uporabnik je kralj … Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja [iritev EMU in uresni~evanje Lizbonske strategije posvet: 2005 so dràvnim statistikam prina{ale nove naloge. V 15. primeù novih zahtev, omejenih virov in vedno ve~jih Komuniciranje obremenitev poro~evalskih enot so iskale nove poti in strategije, kako ~im bolj u~inkovito uresni~evati svoje z dajalci in uporabniki poslanstvo. Prilònosti so iskale predvsem v uvajanju sodobnih pristopov pridobivanja podatkov, z statisti~nih podatkov razbremenjevanjem poro~evalskih enot ter z uvajanjem razli~nih aktivnosti za bolj{e ter podpora EMU komuniciranje z uporabniki. 15. statisti~ni dnevi so aktualna drùbena in Lizbonski strategiji vpra{anja, povezana s statistiko, zajeli v {tirih Z leve: Janez Fabijan, Andrej Flajs, Janez Ko{ak sekcijah: izzivi in merjenja na podro~ju Naslov 15. statisti~nih dni na prvi pogled malce konkuren~nosti in produktivnosti, podpora Lizbonski zapleteno, a vendar strnjeno povzema drùbeni strategiji; zmanj{evanje bremen dajalcev podatkov; trenutek sredi tega desetletja v EU in v Sloveniji ter komuniciranje z uporabniki podatkov. Sekcija vlogo statistike v njem. To je bil ~as vklju~evanja razvojnih dosèkov je bila v tem letu namenjena novih ~lanic EU v EMU, ko je Evropska centralna predvsem statistiki zdravja in statistiki nepremi~nin. V banka postala izjemno zahteven uporabnik statistike pogovorih za okroglo mizo pa smo premlevali v odnosu do nacionalnih bank, do Eurostata in do problematiko statisti~nega pokrivanja pla~ilne bilance, nacionalnih statisti~nih uradov. reforme kmetijskih statistik in internetnih storitev za Z odkritjem gr{kega primera prikrivanja pravih diseminacijo statisti~nih podatkov. fiskalnih statisti~nih podatkov so se v stroki in Izhodi{~e za razpravo o osnovnih temah posveta so Z leve: Heinrich Brüngger, Klaus Reeh, Werner Bier, med uporabniki {e okrepile zahteve po u~inkovitem bili vabljeni prispevki; ti so se v glavnem osredoto~ili Martti Hetemäki, Andrej Rant preverjanju kakovosti statisti~nih podatkov. na vpra{anje, ali ESS institucionalno in organizacijsko Tak{ni dogodki so pospe{ili pripravo Kodeksa sploh zmore izpolnjevati zahteve, povezane z EMU. ravnanja evropske statistike in pripravo statisti~nega Vabljeni prispevki in razprava so pokazali, da v ESS zakona v EU. Eno od osrednjih politi~nih in ni mehanizma za dolo~anje prednostnih nalog, strokovnih vpra{anj v tem ~asu je bilo tudi predvsem kar zadeva negativne prioritete. Politika uresni~evanje Lizbonske strategije, s katero je EU dodajanja novih zahtev k raziskovanjem, ki se è sku{ala ujeti razvojni korak z ZDA. Mehanizmi izvajajo, ni ve~ v skladu z viri, ki so na voljo v uresni~evanja Lizbonske strategije, ki so ji sledile dràvnih statisti~nih uradih in Eurostatu. tudi nacionalne razvojne strategije, so bili rast Obremenitev poro~evalskih enot, predvsem podjetij, konkuren~nosti in produktivnosti, trajnostni razvoj je {e en omejevalni dejavnik. Od tod teàve pri ter ve~ja socialna vklju~enost. pravo~asnem zagotavljanju klju~nih ekonomskih in monetarnih kazalnikov, ki so osnova za oblikovanje Z leve: Irena Krìman, Genovefa Ruì} 54 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2005 – Uporabnik je kralj … Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja ustreznih ukrepov in politik v EU. Marsikdaj je to bila statistike (B. Kodri~). Ponovno je bil poudarjen velik le zapoznela reakcija na ukrepe, ki so jih na osnovi pomen statistike storitev za kakovostne poslovne in prej dostopnih podatkov è pripravili v ZDA. makroekonomske statistike. Nezanesljivi ali Predlagani so bili novi na~ini u~inkovitega in pristranski rezultati ne izkrivljajo le slike tega pravo~asnega zagotavljanja mese~nih in ~etrtletnih sektorja, pa~ pa vplivajo zaradi velikega deleà tudi na osnovnih evropskih ekonomskih kazalnikov (PEEI), izra~un agregatnih podatkov. Uporaba neustreznih ocenjevanje evropskih agregatov na osnovi indeksov cen storitev kot deflatorjev tako vpliva na 80-odstotnega pokritja, uporaba evropskih vzorcev za izra~un BDP v stalnih cen in s tem tudi na poslovne ankete ter diferencirana politika sporo~anja produktivnost (K. Krishnan). podatkov glede na velikost dràv. Med Sekcija o podpori Lizbonski strategiji se je predvsem najpomembnej{imi ukrepi za bolj{o statistiko v EU je ukvarjala z vpra{anji ustreznosti nekaterih kazalnikov Janez Stare bila uvedba Kodeksa ravnanja evropske statistike v delo in z oblikovanjem predlogov za celovitej{e spremljanje ESS (K. Reeh; W. Bier). dolo~enega podro~ja. Pod drobnogledom raziskovalcev Andrej Rant, viceguverner Banke Slovenije, je (M. Pav{i~ in sodelavci) je bil BDP na prebivalca v udeleènce seznanil s potekom priprav v Sloveniji na PKM kot kazalec trajnostnega razvoja. Osnovni vstop v obmo~je evra in z vlogo statistike v tem problem je predvsem v vsebinski neustreznosti tega procesu. Statistika mora ob spremembi valute kazalca, saj zanemarja socialno in okoljsko zagotoviti predvsem konverzijo ~asovnih serij, skrbno komponento trajnostnega razvoja, pa tudi ekonomska spremljati gibanje cen in Zvezi potro{nikov Slovenije je zajeta preozko. Predstavljeni so bili tudi rezultati metodolo{ko pomagati pri pripravi akcije nadzora cen nekaterih projektov za bolj{e spremljanje razvoja »price watch«. nekaterih podro~ij, na primer formalnega Problematika merjenja konkuren~nosti in izobraèvanja (M. Bevc) ali regionalne politike (S. produktivnosti je bila obravnavna s treh vidikov: z Mesec). Problematika uporabe kazalnikov za Z leve: Pavle Kozjek, Matjà Jug vidika trga dela, merjenja produktivnosti in rasto~ega spremljanje uresni~evanja dolo~enih drùbenih ciljev pomena storitev v ekonomiji. Lizbonska strategija in je znova, tako kot na 13. statisti~nih dnevih, odprla strategija razvoja Slovenije predpostavljata vpra{anje usposabljanja in usposobljenosti fleksibilnost in varnost trga dela kot enega klju~nih uporabnikov za ustrezen nabor in uporabo teh pogojev za doseganje ve~je produktivnosti in kazalnikov in s tem povezane odgovornosti konkuren~nosti. Prispevek Alenke Kajzer je predstavil izobraèvalnih ustanov. Kot primer je bila navedena razli~na merila fleksibilnosti trga dela in pokazal, Ekonomska fakulteta, ki je s predmetom Ekonomska kak{ne so mònosti izra~unavanja teh meril za statistika veliko prispevala k ve~ji statisti~ni Slovenijo. Na posvetu je bila predstavljena analiza pismenosti in razgledanosti dosedanjih {tudentov in nizozemskega raziskovalca van Arka o vplivu IKT na diplomantov EF. Vendar je v novih bolonjskih rast faktorske produktivnosti v tranzicijskih dràvah, programih temu predmetu namenila obrobno vlogo prikazan pa je bil tudi poskus izra~unavanja faktorske izbirnega predmeta na drugi stopnji (J. Mala~i~) in ga Z leve: Martti Hetemäki, Enrico Giovannini produktivnosti v Sloveniji na osnovi podatkov uradne s tem prakti~no izrinila iz {tudijskega programa. 55 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2005 – Uporabnik je kralj … Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja Sekcija o zmanj{evanju bremen dajalcev podatkov je problematiki, uporabljajo nacionalni statisti~ni uradi pogovor ob robu postregla z nekaj pou~nimi primeri o tem, kako je (Poljska, Makedonija, Srbija in ^rna gora, Bolgarija, dr. Alenka Kajzer, mogo~e razbremeniti poro~evalske enote, ne da bi pri Slovenija) pri komuniciranju z uporabniki razli~ne tem trpela kakovost podatkov. Zgleden primer pristope in oblike ter tudi razli~ne mòne oblike UMAR: racionalizacije zbiranja podatkov na osnovi ugotavljanja zadovoljstva uporabnikov. Na~ini medinstitucionalnega sodelovanja z velikimi prihranki komuniciranja so odvisni tudi od institucionalnih, tako pri poro~evalskih enotah kot pri izvajalcih tehnolo{kih, finan~nih, kadrovskih in drugih pogojev statisti~nih raziskovanj je zbiranje podatkov o pla~ah delovanja statistik. Sprememba strategije Gospa Kajzer, sre~anje statistikov in dajalcev ter uporabnikov na osnovi enotnega vpra{alnika za SURS in AJPES komuniciranja z uporabniki – ta je v veliki meri podatkov – v zadnjo skupino spadate tudi raziskovalci in (M. @avbi, T. Novak). Podobne u~inke obeta tudi odvisna od razvoja IKT – vpliva na spremembo oblik analitiki – omogo~a izmenjavo mnenj, izku{enj, dobrih praks. sodelovanje med SURS in Po{to Slovenije pri komuniciranja. Vse pomembnej{a postaja uporaba Katere prednosti ima táko posvetovanje za vas, raziskovalce? posodabljanju in racionalizaciji po{tne statistike v podatkovnih baz, ki uporabnikom ponujajo nove »Na Statisti~ne dneve prihajam è vrsto let v vlogi Sloveniji (I. Hacin, D. [ara{). Medinstitucionalno mònosti in na~ine pregledovanja podatkov, in predstavnice velikega uporabnika statisti~nih podatkov, za sodelovanje med SURS in CURS je prineslo odli~ne portalov, ki omogo~ajo dostop do mnoìce podatkov z katerega je pomembno podrobno poznavanje vsebine in rezultate z zelo visoko stopnjo odgovora pri uvajanju ene vstopne to~ke. Na posvetu je SURS predstavil metodologije zbiranja in prikazovanja podatkov, ki jih objavlja statistike blagovne menjave znotraj EU (sistem nadgradnjo podatkovne baze SI-STAT v podatkovni SURS. Statisti~ni dnevi zato pomenijo pomembno neposredno Intrastat) (S. Mikù). Pripravljenost na sodelovanje portal in strategijo nadaljnjega razvoja tega portala mònost spoznavanja metodologij in vsebine podatkov, ki jih jaz poro~evalskih enot je odvisna tudi od tega, ali je (K. [nuderl in S. Pehli~). in moji sodelavci uporabljamo pri svojem delu, prav tako tudi vzpostavljen povratni mehanizem informiranja, kot Pomembna pa je tudi promocija uporabe za naj{ir{i navezovanje osebnih stikov s pripravljavci podatkov in z drugimi kaè izku{nja Banke za mednarodne poravnave pri krog uporabnikov in za posebne skupine uporabnikov, uporabniki podatkov.« sodelovanju s centralnimi bankami (S. Arthur). kot so na primer knjìni~arji (D. Dolenc). Osnovni Pou~na je bila tudi informacija podjetja kot pogoj za u~inkovito komuniciranje z uporabniki je Katero posvetovanje vam je ostalo najbolj v spominu in zakaj? poro~evalske enote o teàvah, s katerimi se spoprijema zaupanje v kakovost dela statistike. Bistven »Zaradi velike raznolikosti in zanimivosti obravnavanih tem v pri izpolnjevanju okoljskih statisti~nih poro~il instrument za pove~evanje zaupanja pomeni Kodeks zadnjih 20 letih bi se tèko odlo~ila za eno posvetovanje, ki (nepoznavanje okoljske zakonodaje, nezavedanje ravnanja evropske statistike, katerega sprejetje leta mi je ostalo najbolj v spominu. Vendar ker prvega ne pozabi{ zaposlenih o pomenu zbranih podatkov, obremenitev 2004 je bilo logi~na posledica vse ve~je vloge statistike nikoli, bi vendarle izpostavila Statisti~ne dneve leta 1996; v nepravem ~asu, nizke kazni, ni preverjanja to~nosti in vse ve~je prepletenosti in vzajemne povezanosti takrat sem se jih prvi~ udeleìla. Udelèba na posvetovanju mi poslanih podatkov) (A. Grube{i~). dela statisti~nih institucij, poobla{~enih za zbiranje je dala veliko novih znanj in osebnih poznanstev. 15. statisti~ni dnevi so nesporno postavili v statisti~nih podatkov, na ravni posameznih dràv in Po mojem mnenju so ta posvetovanja pomembna predvsem ospredje zanimanja statistikov uporabnike. Novo na evropski ravni. zato, ker so mednarodna in statistikom zagotovo pomenijo paradigmo odnosa do uporabnikov najbolje opisuje dobro mònost za izmenjavo izku{enj, uporabniki podatkov pa vpra{anje, kako vzpostaviti ustrezne pogoje pogosto dobimo relevantne informacije o prihodnjem razvoju (diseminacijo), da bodo uporabniki zadovoljni s statistike v okviru EU oz. Eurostata in o razpolòljivih podatkih statisti~nimi storitvami. Ustvarjanje teh pogojev se in analizah v drugih dràvah.« pravzaprav skriva za novim terminom »komuniciranje z uporabniki podatkov«. Kot je pokazala sekcija o tej 56 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Dràva v lu~i statistike Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja povezanimi nujnimi reformam v dràvah EU. Ta posvetovanje: 2006 vpra{anja so se v glavnem nana{ala na zagotavljanje 16. strukturnih kazalnikov za neposredno merjenje Merjenje razvojne u~inkov te strategije in glavnih evropskih ekonomskih kazalnikov (PEEI) za analizo evroobmo~ja, na vloge in u~inkovitosti spremljanje ekonomije znanja (posebej izobraèvanja in vseìvljenjskega u~enja) ter sektor storitev. javnega sektorja Dràve ~lanice EU so cilje prenovljene Lizbonske strategije na~eloma vgradile v nacionalne programe in politik reform. Za pripravo ustreznih ukrepov in za simuliranje u~inkov teh ukrepov pa je bilo treba Za statisti~ne dneve je bilo zna~ilno, da so vedno znali pripraviti ustrezne podatkovne podlage, za nekatere pritegniti zelo ugledne goste, predvsem iz tujine. 16. analize in simulacije tudi na osnovi povezovanja Novinarska konferenca; z leve: posvet pa je dejansko gostil resni~ni vrh (’crème de la mikrostatisti~nih podatkov. Genovefa Ruì}, Gregor Virant, Irena Krìman, Enrico Giovannini, crème’) evropske in svetovne uradne statistike. Steven Keuning Posvetovanja so se med drugimi udeleìli tudi Hervé Seveda pa operativno uresni~evanje Lizbonske Carré, generalni direktor Eurostata, in Marie Bohata, strategije ni edini vidik delovanja dràve, pri katerem njegova namestnica, Enrico Giovannini, direktor ne gre brez statistike. Vloga statistike pri merjenju statisti~nega direktorata na OECD, Steven Keuning, razvojne vloge in u~inkovitosti dràve kot direktor direktorata za statistiko ECB, ter Lidia pomembnega dejavnika konkuren~nosti gospodarstva Bratanova, namestnica direktorja statisti~nega oddelka je bistveno ve~ja. Zagotavljati mora ustrezne podatke, UNECE. Kot bomo videli v nadaljevanju, njihov obisk ki omogo~ajo verodostojno spremljanje ukrepov dràve na ni bil vljudnostne narave, ali da bi nam pri{li povedat, razli~nih podro~jih njenega delovanja. Ne glede na kako dobro je slovenska statistika pripravljena za raven obravnave – EU ali posamezna dràva – pa je vstop v EMU, ali, da je postala stalna opazovalka v temeljni pogoj zanesljivega spremljanja u~inkov Odboru za statistiko pri OECD. Ugledni gostje so na dràve kakovostna statistika. posvetu sodelovali kot aktivni udeleènci z vabljenimi Osnovna tema posveta je bila obravnavana v {tirih prispevki in v razpravah in tako pomembno obogatili sekcijah: razvojna funkcija dràve, u~inkovitost vsebino posveta. javnega sektorja, prenovljena Lizbonska strategija in reforme, uvedba Kodeksa ravnanja evropske statistike Osrednja tema 16. statisti~nih dnevov je bila in drugi vidiki kakovosti. Na posvetu je bilo namenjena merjenju razvojne vloge in u~inkovitosti predstavljenih okrog 20 prispevkov o razvojnih javnega sektorja in politik na dveh ravneh: na ravni dosèkih s podro~ja socialnih, makroekonomskih in EU in na ravni posameznih dràv. poslovnih statistik ter statistik kmetijstva in prostora. Na ravni EU gre predvsem za vpra{anja podatkovne Posvet so popestrile okrogle mize o uvedbi prenovljene podpore prenovljeni Lizbonski strategiji in z njo ^asnik Finance, 7. 11. 2006: pogovor z generalnim direktorjem Eurostata klasifikacije dejavnosti (NACE Rev. 2), o standardih za 57 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2006 – Dràva v lu~i statistike Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja posredovanje in izmenjavo podatkov in metapodatkov Standard Cost Model), s ciljem, da se administrativna med institucijami, o staranju prebivalstva in o bremena zmanj{ajo za 25 %. Ta model je bil na delovno aktivnem prebivalstvu ter o varni hrani. Statisti~nih dnevih tudi predstavljen (W. Jansen). Problematiko razvojne funkcije dràve in vlogo Poleg merjenja administrativnih bremen je statistike je v uvodnem nastopu razgrnil Gregor pomembno {e merjenje kakovosti javnih financ. Virant, tedanji minister za javno upravo. Predstavil je Kakovost javnih financ se na~eloma kaè z u~inkovito usmeritev slovenskega javnega sektorja v stalne in uspe{no porabo, ki dolgoro~no pove~uje rast izbolj{ave; to naj bi vplivalo na urejanje evidenc in na gospodarstva ali pa prina{a druge drùbeno sprejete bolj{e vire za statistiko. Slovenska dràva se zaveda koristne u~inke (na primer rast zaposlenosti, rast pomena statisti~nih podatkov, ki so nujna osnova za blaginje). Osnovni problem seveda je, kako te u~inke podporo pri odlo~anju. S tem v zvezi je ocenil stanje v meriti. Najenostavnej{i pristop, a z mnogo slovenski statistiki kot odli~no, vendar je poudaril, da pomanjkljivostmi, je uporaba kazalcev na makro ravni mora biti tudi statistika sestavni del naporov za (P. Sicherl, Jakub Fischer in J. Sixta). V drùboslovju se ^asnik Ve~er o Statisti~nih dnevih 2006 zmanj{evanje administrativnih ovir, ne glede na to, da izra~unavajo razli~ni subjektivni indikatorji (na statisti~ne zahteve po podatkih pomenijo manj{i del primer razumevanje vloge dràve) na osnovi medresorski projekt izdelave zdravstvenih ra~unov. zahtev do podjetij in posameznikov. Minister je mnenjskih anket dràvljanov (Malnar in sodelavci). Na posvetu so bili predstavljeni prvi rezultati za leto napovedal {e bolj sistemati~en pristop k merjenju Mogo~i pa so tudi druga~ni, podatkovno in 2004. Izpostavljen je bil tudi pomen teh ra~unov za administrativnih bremen, ki naj bi temeljil na metodolo{ko zahtevnej{i pristopi, ki sku{ajo izmeriti izdelavo projekcij prebivalstva (S. Marn in sodelavci). nizozemskem standardnem modelu stro{kov ( angl. u~inke dràve bolj neposredno. Mednje sodi merjenje Udeleènci posveta so po dobrem desetletju, ko je u~inkovitosti industrijskih politik, ki je v literaturi bila na statisti~nih dnevih leta 1995 obravnavana znano è dalj ~asa, v praksi pa se je uveljavilo v statistika delovnih pogojev, znova ugotavljali, da zadnjih letih po sprejetju Lizbonske strategije. Slovenija {e vedno ne izpolnjuje zahtev za podro~je Uporabo tega pristopa v Sloveniji oteùjejo zdravja in zdravstvenega varstva, vklju~no s kazalniki pomanjkljive evidence o ukrepih industrijske politike, s podro~ja varnosti in zdravja pri delu. saj so na voljo le evidence o dràvnih pomo~eh, pa Problematika Lizbonske strategije je bila na tudi neizdelan metodolo{ki instrumentarij (A. Murn). statisti~nih posvetih obravnavana è ve~krat, V okviru razvojne funkcije dràve je bila posebna predvsem z vidika kazalnikov, s katerimi spremljamo pozornost namenjena u~inkovitosti javnega sektorja njihovo uresni~evanje. V tem smislu pomeni za podro~je zdravstva; to na Statisti~ni dnevih dotlej {e kontinuiteto in prikaz razvoja nekaterih {e ni bilo delèno posebne obravnave v okviru neobravnavanih podro~ij, predvsem kazalcev drùbe posamezne sekcije. Staranje prebivalstva namre~ terja znanja. Vsekakor pa je nov, bolj poglobljen vidik o vedno ve~ sredstev in vpra{anje u~inkovite in smotrne statistiki in politiki v drùbi znanja prispeval direktor izrabe teh sredstev je ob vseh bolj omejenih virih statisti~nega oddelka OECD, Enrico Giovannini. Na neizbèno. Snovanje u~inkovite zdravstvene politike posvetu so bili predstavljeni tudi novi dosèki s in reform potrebuje ustrezno podatkovno in podro~ja drùbe znanja, na primer prikaz Lidia Bratanova analiti~no podlago. S tem namenom se izvaja metodologije in rezultatov raziskovanja o emigraciji 58 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2006 – Dràva v lu~i statistike Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja slovenskih raziskovalcev v obdobju 1995 – 2004 (M. nacionalnimi statisti~nimi uradi in Eurostatom, pogovor ob robu Bevc in sodelavci), o okoljskih kazalcih (N. Kova~ in aktivnosti za poenostavitev in zmanj{evanje Anne Harrison, sodelavci; M. ]erani}), ter kazalcih za spremljanje administrativnih bremen, predvsem z intenzivnej{o stanja kmetijstva in okolja v Sloveniji. Posebno uporabo administrativnih evidenc, z bolj{im procesom strokovnjakinja za nacionalne ra~une, pou~en in vreden posnemanja je bil prispevek Alwyna programiranja in ugotavljanja potreb uporabnikov; OECD Pritcharda o merjenju outputa in produktivnosti stro{ki delovanja celotnega statisti~nega sistema pa se dràvnega sektorja v Veliki Britaniji. Znamenito morajo zmanj{ati z upo{tevanjem ekonomije obsega. Atkinsonovo poro~ilo o pomanjkljivostih merjenja Marie Bohata, namestnica direktorja Eurostata, je javnega sektorja je nacionalni statisti~ni urad podrobneje razloìla nastanek in vsebino kodeksa. »Številni statisti~ni uradi povabijo uporabnike, da sli{ijo, kaj je spodbudilo, da so output dràve izmerili v skladu z Kodeks izhaja iz osnovnih na~el delovanja uradne novega v uradih, in jih prosijo za povratne informacije, vendar Atkinsonovimi priporo~ili, to je z obsegom storitev in statistike, ki jih je sprejela Statisti~na komisija so Statisti~ni dnevi v Sloveniji veliko ve~. Pritegnejo uporabnike z upo{tevanjem kakovosti. Nova metodologija je Zdruènih narodov leta 1994, upo{teva pa tudi iz javne uprave in tudi druge uporabnike, tako da jih prosijo, naj bistveno spremenila sliko o rasti BDP in o nekatere elemente iz pravnega reda EU, na primer pripravijo prispevke in tudi da poslu{ajo prispevke delavcev produktivnosti v Veliki Britaniji. zaupnost. Kodeks temelji na skupni definiciji statisti~nega urada. Ta dvosmerni proces je bil predvsem Generalni direktor Eurostata, Hervé Carré, je v kakovosti in vsebuje 15 na~el, ki se nana{ajo na pomemben v zgodnji fazi, ko je Slovenija za~ela sprejemati uvodnem prispevku predstavil vlogo Kodeksa ravnanja institucionalno okolje, na statisti~ne procese in na zahodnoevropske statisti~ne prakse. Nadaljnje sodelovanje evropske statistike v ESS kot del {ir{ih prizadevanj za statisti~ne rezultate. Kodeks ravnanja evropske udeleèncev, ki niso zaposleni na statisti~nem uradu, pa pri~a o izbolj{anje strukture upravljanja v ESS. Med statistike je za dràve ~lanice priporo~ilo, ne pa vrednosti posvetovanja. poglavitne ukrepe za bolj{e delovanje ESS po obveza. Ker posvetovanje traja nekaj dni in ker poteka v spro{~enem njegovem mnenju sodijo krepitev sodelovanja med SURS je pojasnil, kako se je lotil uresni~evanja vzdu{ju, omogo~a cvetenje neformalnih stikov in je odli~na na~el kodeksa. Temelj tega je posebej pripravljena prilònost za zabavo, saj tudi zabavo organizira Statisti~ni Strategija celostnega obvladovanja kakovosti; ta urad prav tako uspe{no kot svoje statisti~no delovanje. Tem in povezuje Kodeks s Srednjero~nim programom prihodnjim Statisti~nim dnevom èlim vse najbolj{e, v upanju, da statisti~nih raziskovanj in temelji na petih strate{kih bodo {e naprej spodbujali plodno sodelovanje med Statisti~nim ciljih, ki jih konkretizirajo podcilji in aktivnosti. uradom in uporabniki, ki s sodelovanjem na teh posvetovanjih Dokument se v praksi izvaja s konkretnimi postajajo tudi prijatelji in sodelavci.« zadolìtvami zaposlenih (operativnimi nalogami), povezanimi s kakovostjo in ustrezno kontrolo (M. Zaletel). Podoben strate{ki program za uvajanje kakovosti v delo statisti~nega urada so sprejeli tudi na Madàrskem (K. Szep). Na posvetu je bil predstavljen tudi model merjenja porabe ~asa v zavodu za statistiko Srbije, ki bi lahko bil dobro orodje za ocenjevanje stro{kov statisti~nega urada (Z. Jan~i} in D. Vukmirovi}). Druàbni ve~er 59 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Ali je statistika res samo breme? Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja regionalne statistike na Eurostatu. Kranjec je pohvalil posvet: 2007 opazen razvoj statisti~ne funkcije evro sistema v 17. Zmanj{evanje prvem desetletju obstoja evropske valute, ki se kaè s {irokim naborom harmoniziranih in kakovostnih administrativnih statistik. K temu je pripomogla tudi Banka Slovenije s sodelovanjem drugih in{titucij (SURS, Ministrstvo za bremen zbiranja finance, AJPES in drugih). Inna [teinbuka je predstavila rezultate analize harmoniziranega indeksa podatkov v statisti~nih cen ìvljenjskih potreb{~in za Slovenijo, ki jo je opravil Eurostat, za leti 2006 in 2007. Ta analiza je raziskovanjih pokazala, da je bil vpliv prevzema evra na inflacijo v Sloveniji podoben kot v drugih dràvah, ki so uvedle evro pred Slovenijo. Analiza je izpostavila pomen 17. Statisti~ni dnevi so prinesli nekaj novosti. sodelovanja statisti~nih uradov z drugimi ustanovami Stalnima organizatorjema, SURS-u in Statisti~nemu in obve{~anja javnosti o cenovnih u~inkih v obdobju dru{tvu Slovenije, se je tokrat pridruìl UMAR. po spremembi valute, kar lahko pripomore k Poslovili smo se od tiskanih zbornikov. [estnajst zmanj{evanju inflacijskih pri~akovanj in obsènih publikacij, ki so skupaj premogle ve~ kot zmanj{evanju razkoraka med zaznano in dejansko 7000 strani, zavzema kar lep del prostora na na{ih stopnjo inflacije. knjìnih policah in omogo~a udobno listanje po dveh desetletjih razvoja uradne statistike. Leta 2007 ^asnik Delo o Statisti~nih dnevih 2007 je torej tradicionalni na~in tiskanja prispevkov Centralna tema tega posveta je bila zmanj{evanje zamenjala spletna diseminacija; dokumentarno administrativnih bremen zbiranja podatkov v statisti~nih gradivo od leta 2003 dalje tako zdaj najdemo na raziskovanjih. Za udeleènce statisti~nih dni ta tema strani http://www.stat.si/statisticnidnevi/. ni bila nova, saj je bilo vpra{anje, kako ~im bolj Namesto zajetnih zbornikov pa lahko zdaj vzamemo racionalno priti do podatkov s tega ali onega vidika è v roke le zbornik povzetkov. ve~krat obravnavano. Ampak januarja 2007 je to vpra{anje dobilo politi~no teò, saj je Evropska Leto 2007 nam bo ostalo v spominu po tem, da komisija dolo~ila, da se morajo administrativna smo tolar zamenjali za enotno evropsko valuto, z bremena v EU do leta 2012 zmanj{ati za eno ~etrtino. evrom. Vstop Slovenije v EMU ni bil brez posledic za Statisti~ni dnevi 2007 so bili tako skoraj v celoti statistiko, a ve~ino dela je bilo opravljenega è pred namenjeni vpra{anju, kako olaj{ati breme zbiranja vstopom. Prevzemu evra so 17. statisti~ni dnevi podatkov v statisti~nih raziskovanjih. Posvet namre~ izkazali strokovno pozornost z vabljenima referatoma ni ve~ vklju~eval sekcije »Razvojni dosèki«, ki je bila Novinarska konferenca, Marka Kranjca, guvernerja Banke Slovenije, in Inne z leve: Janez [u{ter{i~, Rainer Muthmann, Irena Krìman, Marko Kranjec, vse od leta 1997 stalnica Statisti~nih dnevov. Od [teinbuka, direktorice Direktorata za ekonomske in Andrej Blejec drugih tem je bila na posvet uvr{~ena le uporaba 60 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2007 – Ali je statistika res samo breme? Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja statisti~nih podatkov za modeliranje, a tudi ta je bila z upravo, Nata{a Pirc Musar, informacijska politiki dostopnosti in objavljanja statisti~nih osnovno temo povezana posredno. poobla{~enka, in France Kriàni~, tedaj direktor podatkov med dràvami EU. Zavzel se je, da bi Osnovna tema posveta je bila tako rde~a nit Ekonomskega in{tituta Pravne fakultete. Razprava je statisti~ni uradi ponudili zainteresiranim vabljenih prispevkov, panelne razprave o konfliktih osvetlila temeljno protislovje med nizko stopnjo raziskovalcem podrobnej{e makro- in mikropodatke v interesov na podro~ju statisti~nega poro~anja in niza razumevanja in pripravljenosti za poro~anje in “varnih sobah” ali prek varnega oddaljenega dostopa. vsebinsko prepletenih sekcij (o zmanj{anju neizogibnostjo poro~anja v dolo~enih okoli{~inah. Marko Kranjec je pokazal na problem obilice administrativnih ovir, o razli~nih vidikih kakovosti v Poro~anje se v glavnem razume tudi kot nepotrebno uporabnih, a neizkori{~enih podatkov, s katerimi statisti~nih raziskovanjih, o administrativnih administrativno breme, zbiranje individualnih razpolagajo dràvni organi, na primer ministrstva, a evidencah, o povezavah statisti~nih in informacij pa ogroànje zasebnosti. Pozablja pa se, da so nedostopni. administrativnih virov, o prenovi statisti~nih procesov je dolo~en obseg poro~anja nujen za zagotavljanje Udeleènci posveta so nato v nadaljevanju z in standardizaciji, o uporabi evidenc za uradne in kakovostnih informacij o dogajanju v drùbi in obravnavo primerov dobrih praks, s prikazom resorne statistike). gospodarstvu, ki jih potrebujemo pri odlo~anju na inovativnih pristopov ter z nekaterimi teoretsko Izhodi{~e posveta je pravzaprav dala panelna razli~nih ravneh. Prav tako se marsikdaj spregleda, da usmerjenimi prispevki iskali poti in orodja za ~im bolj razprava, v kateri so sodelovali Samo Hribar Mili~, je zbiranje informacij nujno za u~inkovito delo racionalno pridobivanje statisti~nih podatkov, ne da bi ob generalni direktor gospodarske zbornice Slovenije, nadzornih in{titucij. tem trpela njihova kakovost. V razpravi je bila Renata Zatler, predstavnica Ministrstva za javno Ugotovitve panelne razprave so raz{irili vabljeni in posebna pozornost namenjena praksi dostopa do drugi prispevki. statisti~no za{~itenih podatkov na SURS in vlogi Direktorica SURS Irena Krìman je opozorila, da so Odbora za varstvo podatkov. dajalci podatkov za statisti~ne analize hkrati tudi Prispevki in razprava so pokazali, da je breme uporabniki teh podatkov. Njihovo nezadovoljstvo s poro~anja mogo~e zmanj{ati na razli~ne na~ine, poro~anjem bi bilo zato manj{e, ~e bi se zavedali koristnosti informacij, ki jih dajejo. Predstavila je aktivno politiko SURS-a pri zmanj{evanju administrativnih obremenitev, ki je sestavni del Srednjero~nega programa statisti~nih raziskovanj 2008 - 2012. Usmeritev v zmanj{evanje obremenitev pa za SURS ni novost ali odgovor na politi~ne zahteve Evropske komisije, saj je tak{no usmeritev uresni~eval è prej. To kaè ve~ uspe{nih primerov nadome{~anja statisti~nih raziskovanj z administrativnimi viri ali kombinirane uporabe obeh (na primer statistika pla~, anketa EU SILC, promet v trgovini na drobno). Direktor direktorata Eurostata za statisti~ne metode in orodja ter diseminacijo Pedro Diaz Muñoz je izpostavil problem velikega razkoraka med obsegom Inna [teinbuka zbranih in objavljenih statisti~nih podatkov in razlik v Razprava: Prenova statisti~nih procesov in standardizacija 61 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2007 – Ali je statistika res samo breme? Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja poglavitna pristopa k zmanj{anju pa sta dva. vsebinsko povezane evidence; to bi poenostavilo tudi virov iz razli~nih podro~ij dela na SURS-u (uporaba Naju~inkovitej{e je, ~e statisti~nim uradom podatkov medsebojno povezovanje podatkov v teh evidencah. razli~nih virov za izra~un hedoni~nega indeksa cen ni treba zbirati, ker lahko pridobijo potrebne Administrativni registri kot posebna oblika stanovanjskih nepremi~nin in gradbenih zemlji{~ v informacije iz è zbranih administrativnih podatkov. administrativnih evidenc so za dràvno statistiko Sloveniji; uporaba registrov v kmetijski statistiki; ^e pa administrativnih podatkov ni na voljo, je treba izjemnega pomena, kajti prav registri kot osnova mòne uporabe evidenc v izobraèvanju za statisti~no izbolj{ati orodja za zbiranje podatkov, uvesti vzor~nim okvirom in kot vir podatkov lahko bistveno poro~anje; uporaba podatkov dav~ne uprave za elektronske alternative, nove tehni~ne re{itve in prispevajo k zmanj{evanju bremen poro~evalskih statistiko pla~ zaposlenih pri zasebnikih). Skupno razli~ne druge na~ine za zmanj{anje bremena v enot, k ve~ji u~inkovitosti in k bolj{i kakovosti sporo~ilo teh primerov je, da je treba najprej vlagati in posameznih raziskovanjih, na primer izbolj{anje statisti~nega sistema nasploh. Izku{nje pri uporabi prestrukturirati statisti~ne procese in zagotoviti osve{~enosti poro~evalskih enot o koristnosti njihovih registrov v statisti~ne namene v Sloveniji (B. Trnov{ek infrastrukturne pogoje (na primer institucionalni poro~il (M. Bavdà). in sodelavci) ter na Norve{kem (Ø. Olsen) so sporazumi, zakonodaja, tehnolo{ka kompatibilnost), Kot so pokazali predstavljeni prispevki, omogo~ajo pokazale, da lahko potenciale (prednosti) registrov potem pa je mogo~e zmanj{ati administrativne zdaj{nje administrativne evidence velike prihranke in udejanjimo le, ~e so izpolnjeni finan~ni, kadrovski, obremenitve. poenostavitve dela najprej na posameznih strokovnih organizacijski, tehnolo{ki in pravni pogoji. Uporaba Administrativne obremenitve poro~evalskih enot podro~jih (na primer evidentiranje in spremljanje administrativnih virov in povezovanje z anketnimi se torej lahko precej zmanj{ajo, vendar se to lahko podatkov o izvajanju regionalne politike, zdruèvanje podatki pa je izziv tudi statisti~ni teoriji, saj prihajajo v zgodi samo po obdobju dokaj zahtevnega podatkov o prepovedanih drogah na na~in brez ospredje v primerjavi s tradicionalno statisti~no prestrukturiranja procesov in vlaganja v razkritja identitete posameznika, celostno spremljanje teorijo druga raziskovalna vpra{anja, na primer {tudij modernizacijo statisti~nih metod in pristopov. podatkov o porabi zdravil, prenova informacijskega nevzor~nih napak. Temu pa mora slediti tudi razvoj Osnovni pogoj uspe{ne prenove statisti~nih procesov sistema in uvajanje podatkovnega skladi{~a na ZPIZ-u). harmoniziranih metodologij (R. Muthmann). je standardizacija postopkov in opreme. Te izbolj{ave pa prispevajo k bolj kakovostnim virom Na posvetu smo spoznali vrsto prakti~nih Prizadevanja proizvajalcev statistike, da bi podatkov tudi za dràvno statistiko (na primer celostno primerov povezovanja administrativnih in statisti~nih izbolj{ali kakovost svojih proizvodov in storitev, spremljanje podatkov o porabi zdravil je velikega prispevajo k ve~jemu zaupanju v statistiko, to pa pomena za satelitske ra~une zdravstva). na~eloma vodi k ve~ji uporabi statisti~nih podatkov. S Poseben izziv za zmanj{evanje administrativnih tem je ob~utek obremenitve zaradi izpolnjevanja bremen predstavljajo evidence za uradne in resorne poro~il za statistiko relativno manj{i in pripravljenost statistike. Razli~ne institucije, med njimi predvsem za sodelovanje ve~ja. Kakovost statisti~nih storitev in poobla{~eni izvajalci statisti~nih raziskovanj, vodijo zaupanje uporabnikov sta torej pri naboru ukrepov za namre~ veliko {tevilo zbirk podatkov, ki se uporabljajo razbremenjevanje poro~evalskih enot upo{tevanja tudi za statisti~ne namene. V teh zbirkah podatkov se vredna dejavnika. Seveda pa je uporabnikom treba na velikokrat vodi vsaj del podatkov, ki se pojavljajo tudi primeren na~in sporo~iti, s kako kakovostnimi podatki v drugih zbirkah podatkov in v razli~nih uradnih se sre~ujejo na njihovih spletnih straneh. Nekateri evidencah. Udeleènci posveta so se strinjali, da bi bilo nacionalni uradi in mednarodne organizacije (ECB, mogo~e zmanj{ati stro{ke zbiranja podatkov in Eurostat) so è naredili prve korake v smeri pove~ati uporabnost zbranih podatkov z obeleèvanja kakovosti statisti~nih storitev. Na vzpostavitvijo enotnih metodolo{kih izhodi{~ za ^asnik Delo o Statisti~nih dnevih 2007 posvetu pa smo se seznanili z razmi{ljanjem SURS-a, 62 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2007 – Ali je statistika res samo breme? Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja da bi uporabnike obve{~ali o kakovosti na tri na~ine: z pogovor ob robu Ali tradicionalno statisti~no posvetovanje v Radencih lahko opisom profila kakovosti, z oznakami (certifikati) dr. Marko Kranjec, prispeva tudi k bolj komplementarnemu delu institucij pri kakovosti in s tradicionalnimi, è uveljavljenimi proizvodnji uradne statistike? poro~ili o kakovosti (M. Zaletel). guverner Banke Slovenije: »Banka Slovenije vidi kot poobla{~ena izvajalka programa statisti~nih raziskovanj v sodelovanju s Statisti~nim uradom RS {e Kon~no, problem administrativnih bremen oziroma posebno vlogo na ekonomskem in finan~nem podro~ju. Radenci stro{kov zagotavljanja statisti~nih podatkov je treba so prilònost, da proti koncu leta pogledamo realizacijo presojati primerjalno, v lu~i njihove izkori{~enosti kot Na sre~anju leta 2007 z naslovno temo Zmanj{evanje dogovorjenih aktivnosti in sodelovanja ter dosèke tudi podlage za sprejemanje drùbeno pomembnih administrativnih bremen ste udeleèncem predstavili statistiko predstavimo. Vsekakor je to mogo~e trditi tudi za druge odlo~itev in s tem povezane drùbene koristnosti. evrosistema in velike potrebe po statisti~nih podatkih. Smo po poobla{~ene izvajalce programa statisti~nih raziskovanj, zlasti pa Raziskovalci iz Norve{ke, Francije in Slovenije so va{em mnenju institucije v sistemu slovenske dràvne statistike je pomemben tudi vidik uporabnikov dràvne statistike, da predstavili uspe{ne primere, kako je mogo~e iz naredile dovolj za razbremenitev dajalcev podatkov, hkrati pa podajo svoja mnenja. Pri tem mislim tako na akademsko sfero, administrativnih virov oblikovati velike podatkovne priskrbeli dovolj podatkov? in{titute kot tudi na posamezne analitike.« baze mikropodatkov kot osnove za oblikovanje »Takrat sem govoril o strategiji oziroma viziji razvoja statisti~ne Kaj po va{em mnenju pomenijo za slovensko dràvno mikrosimulacijskih modelov. Posvet ni mogel mimo funkcije evrosistema, ki smo jo v dvanajstih priporo~ilih tudi statistiko statisti~na posvetovanja v Radencih – vse od leta opozorila, da zahtevajo tak{ne podatkovne podlage potrdili na Svetu guvernerjev ECB. To je pravzaprav bila tudi 1994 tudi mednarodna? teko~e aùriranje in stalne vire. prva strategija razvoja katere koli funkcije evrosistema in je danes, v ~asu, ko ~utimo posledice finan~ne krize, {e kako »Ta posvetovanja so zelo pomembna. Banka Slovenije tudi aktualna. Banka Slovenije je aktivno sodelovala pri njenem sponzorsko podpira tradicionalne statisti~ne dneve v Radencih. oblikovanju. Eno od osrednjih priporo~il vizije je tudi, da naj S tem sku{a poudariti pomen statisti~ne stroke v celotnem bo podatek od poro~evalcev zajet tako, da sluì ve~ namenom procesu analiziranja pojavov do sprejetja odlo~itev. Evrosistem hkrati. Pri tem moram povedati, da je Banka Slovenije ves ~as postavlja statisti~no funkcijo ob bok osnovnim funkcijam (npr. tudi aktivno udejanjala sprejeto strategijo v tej smeri, zlasti v monetarni politiki), in je nima za podporno funkcijo. Tak{no relaciji do bank in institucij finan~nega posredni{tva. Razvili smo vlogo statistike èlimo podpreti tudi v Sloveniji. Izvajanje te u~inkovit sistem t. i. matri~nega poro~anja, ki omogo~a natan~ne funkcije pomeni visoko strokovno zahtevnost – podatke za potrebe statistike, nadzora in finan~ne stabilnosti interdisciplinarnost znanj in tudi veliko potrpèljivosti pri delu z hkrati. V evrosistemu je v tem trenutku veliko zanimanja za na{e obsènimi bazami podatkov. Rezultati so praviloma plod Razgovor med odmorom: re{itve. Podobno si skupaj s Statisti~nim uradom RS dolgotrajnih in vztrajnih naporov, zato je prav, da se enkrat letno Boris Tka~ik, SURS: “Dr. Mala~i~, kaj ste po izobrazbi?” prizadevamo centralizirati poro~anje za nefinan~ne drùbe preko tudi zaposleni v tem pomembnem delovnem procesu zberejo v Dr. Janez Mala~i~: “ Pravzaprav ne vem, diplomiral sem na Ajpesa, ki hkrati zagotavlja tudi aùrnost poslovnega in drugih Radencih in predstavijo svoje dosèke, povezane z vsakokratno ekonomski fakulteti in na geografiji.” registrov. Pred seboj imamo nalogo celovitih in konsistentnih aktualno temo.« Bogdan Grmek: “Zadeva je jasna - diplomirani ekonomist sektorskih ra~unov na ~etrtletni ravni za podporo ekonomski z geografskim poreklom.” politiki pri njenih odlo~itvah.« 63 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Statistika v funkciji medgeneracijske solidarnosti Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja zastavljena problematika seveda presega vidike Du{ana Kidri~a, ekonomskega in socialnega analitika, posvet: 2008 obravnave staranja prebivalstva na prej{njih posvetih. se v ekonomskem smislu pojem solidarnosti povezuje 18. Za statistike in analitike iz uradov, raziskovalnih z menjavo in prerazdelitvijo. Menjava se kaè v tem, Medgeneracijska ustanov in univerz iz Slovenije in iz drugih evropskih da v zameno za vpla~ano premijo dobimo zavarovanje dràv prina{a ta problematika izziv, na kak{nih za dolo~ena tveganja, prerazdelitev pa v tem, da solidarnost – izziv konceptualnih in metodolo{kih osnovah se spoprijeti s obveznosti pla~il (premij) niso sorazmerne statisti~nim spremljanjem pojavov, ki spremljajo pri~akovanim dobrobitim, pa~ pa dohodku. Kadar za sodobne drùbe fenomen solidarnosti med generacijami, in kateri pla~niki niso so~asno prejemniki dobrobiti, govorimo statisti~ni podatki so potrebni za vodenje in o medgeneracijski solidarnosti. Izmed politik, Ocene in projekcije spreminjanja demografskih in oblikovanje politik v novih drùbenih okoli{~inah. To povezanih z medgeneracijsko solidarnostjo, sta bili na socialnih struktur in z njimi povezane ekonomske in so vpra{anja, na katera smo iskali odgovore na 18. posvetu obravnavani demografska politika in politika socialne posledice so bile na Statisti~nih dnevih è statisti~nih dnevih. zavarovalni{tva. Demografska politika lahko po pred letom 2008 ve~krat predmet resnih razprav. Delo je bilo organizirano v sedmih sekcijah: mnenju Mala~i~a bistveno spreminja razmerja med Spomnimo se samo opozoril o ekonomskih politike, odgovorne za medgeneracijsko solidarnost; starostnimi skupinami prebivalstva in s tem vpliva na posledicah staranja prebivalstva na posvetih leta socialna varnost; podatki za podporo politikam; trg medgeneracijsko solidarnost. V sedanjih razmerah je 1995 in 2003! Konec prvega desetletja novega dela; socialno-demografski vidiki; izobraèvanje in {e povsem nejasno, ali bo mogo~e vzpostaviti tiso~letja pa je problematika staranja zaradi nizke pismenost; zdravje. u~inkovit sistem solidarnosti in kak{na bo pri tem rodnosti in dalj{anja ìvljenjske dobe katapultirala Prva tema posveta o politikah, odgovornih za vloga prebivalstvene politike. Zavarovalni{tvo vpra{anja o vzdr`nosti pokojninskega sistema, o medgeneracijsko solidarnost, je predvsem osvetlila zagotovo ~akajo velike spremembe, saj bo moralo stro{kih zdravstvenega varstva in oskrbe starih, o konceptualna vpra{anja o solidarnosti. Po mnenju svojo ponudbo zavarovalnih storitev prilagoditi socialnem bremenu, ki ne omogo~a primerne gospodarske rasti, na sam vrh zanimanja politikov, strokovnjakov, medijev in javnosti. Ob demografskih trendih ve~anja deleà starega prebivalstva in nizke rodnosti ni mogo~e mimo vpra{anja, kak{na je lahko v drùbi 21. stoletja medgeneracijska solidarnost. Nekateri drùbeni pojavi, ki spremljajo te demografske trende, kot na primer po~asno vklju~evanje mladih v zaposlitev in samostojno ìvljenje, podalj{evanje aktivne delovne dobe in vse bolj pròno zaposlovanje, nara{~anje {tevila starej{ih, ki potrebujejo pomo~, so pravzaprav è del na{ega vsakdanjika. Spremenjene drùbene okoli{~ine zahtevajo tudi prilagoditve v sistemih izobraèvanja, zdravstva, socialnega varstva. Tako Udeleènci Statisti~nih dnevov 2008 Ali @erdin, Dnevnikov Objektiv 64 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2008 – Statistika v funkciji medgeneracijske solidarnosti Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja potrebam starej{ega prebivalstva ([. Ivanjko). Na delovni sili, z registrom delovno aktivnega posvetu smo se seznanili tudi z metodologijo prebivalstva in z mònostjo povezovanja podatkovnih ocenjevanja vpliva starajo~ega se prebivalstva na rast baz zagotavlja dobre podatkovne podlage za BDP in na sestavine javne porabe, povezane s poglobljene analize trga dela. Seveda pa morajo starostjo. Metodologijo so razvili na Odboru za raziskovalci za nekatere specifi~ne analize pridobiti ekonomsko politiko Direktorata za ekonomske in primarne podatke. finan~ne zadeve pri Evropski komisiji (G. Carone). Ali so razpolòljivi statisti~ni podatki skladni s Problematiko trga dela je obravnavalo sedem potrebami politik, povezanih z medgeneracijsko prispevkov; ti so z razli~nimi metodolo{kimi pristopi solidarnostjo, pa je bilo obravnavano v posebni sekciji. in z uporabo razli~nih statisti~nih virov osvetlili Prispevki in razprava so prinesli jasno opozorilo, da {tevilne implikacije, ki jih ima staranje prebivalstva za dràvne in resorne statistike ne sledijo dovolj dobro trg dela. Vsebina prispevkov in razprav je potrdila skrb potrebam politik (T. Banovec). Podatkovni problemi se vzbujajo~o situacijo na trgu dela v Sloveniji in pojavljajo tako pri pripravi kratkoro~nih strategij kot osnovne usmeritve za izbolj{anje stanja (prilagoditev tudi pri na~rtovanju in spremljanju ukrepov razli~nih pokojninskega sistema s spodbujanjem dalj{e delovne politik. Sedanji sistem nacionalnih ra~unov prikaza Okrogla miza: aktivnosti, vklju~evanje starej{ega prebivalstva v pokojninskih shem ne daje dovolj iz~rpnih informacij Zbiranje, obdelava in izkazovanje ob~utljivih podatkov statisti~nih raziskovanj vseìvljenjsko u~enje, uvajanje ve~generacijskega o obveznostih dràve, zato se bo v novi verziji managementa v podjetja). Prispevki in razprava so nacionalnih ra~unov obravnava pokojninskih shem podatkov so ilustrirali prispevki o podatkovnih bazah pokazali, da uradna statistika predvsem z anketami o precej spremenila (M. Klinar). Razpolòljivost na ZPIZ-u in o posebej izpeljanih anketah starej{ega prebivalstva o pomo~i na domu in preìvljanju prostega ~asa mladih. Razprava je potrdila, da so tovrstne ankete koristne, posebej panelne, ker omogo~ajo longitudinalno raziskovanje, vendar ob strokovno korektnih metodolo{kih osnovah. Prispevki o socialno demografskih vidikih so poleg znanih dejstev odprli nekatere nove poglede na medgeneracijsko solidarnost. Z demografskimi in drùbenoekonomskimi spremembami se spreminjajo tudi socialne in demografske zna~ilnosti druìne; te spremembe se kaèjo z zmanj{anjem deleà tradicionalnih druìn star{ev z otroki na ra~un {irjenja drugih, zelo pestrih oblik druìne. To zagotovo vzpostavlja nova razmerja v uresni~evanju medgeneracijske solidarnosti (P. Vertot). Dejavnik medgeneracijske solidarnosti je rev{~ina, ki jo SURS Besedni oblak: najpogostej{e besede iz zaklju~kov posvetovanj, 2001–2009 spremlja po harmonizirani metodologiji s pomo~jo 65 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2008 – Statistika v funkciji medgeneracijske solidarnosti Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja podatkov iz Ankete o dohodkih in ìvljenjskih pogojih utemeljena na konceptu vseìvljenjskega u~enja. prebivalstva EU-SILC. Za prihodnost je zanimiv Vseìvljenjsko u~enje naj bi ob naglem tehnolo{kem fenomen nara{~anja {tevila stoletnikov; to se med razvoju in hitrem zastarevanju znanja omogo~ilo prebivalstvom Slovenije izrazito pove~uje od sredine vklju~enost v drùbo vsem skupinam prebivalstva, devetdesetih let (A. Oblak Flander). Prispevki te tudi starej{im. Vseìvljenjsko u~enje naj bi omogo~ilo sekcije so pokazali, da obstaja za demografske analize pridobivanje klju~nih kompetenc, med katerimi so po solidna podatkovna osnova, ki jo sestavljajo predvsem pomenu v ospredju digitalne kompetence oziroma popisni podatki, podatki iz CRP, ter podatki iz ankete digitalna pismenost in informacijske kompetence SILC. Na voljo je {e vrsta drugih specialnih oziroma informacijska pismenost. Finan~na kriza je {e statisti~nih raziskovanj in administrativnih virov posebej izpostavila pomen finan~ne pismenosti. To podatkov. Vsekakor pa je treba kakovost in problematiko je na posvetu ilustriralo ve~ zanimivih zanesljivost teh podatkov stalno spremljati, tako, kot prispevkov o medgeneracijski razsènosti v EU in se je v prikazanem primeru preverjalo {tevilo Sloveniji, o vlogi statistike pri finan~ni pismenosti, o stoletnikov s povezovanjem podatkov iz CRP in vplivu IKT na samostojno ìvljenje starostnikov ter o Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, evidence o prejemnikih pokojnin. predstavitev v preddverju spremembah izobrazbene ravni ter kakovosti teh Prispevki v sekciji o socialni varnosti so zgovorno sprememb v tranzicijskih dràvah. pokazali, katera orodja za spremljanje socialne Posvet je ponudil udeleèncem prilònost za varnosti “v metodolo{kem in analiti~nem smislu“ razli~nih ukrepov, namenjenih blaìtvi posledic izmenjavo mnenj o {e nekaterih aktualnih temah. Na imamo v Sloveniji è na razpolago. Na SURS-u so bili staranja prebivalstva. Raziskovalci Ekonomske okroglih mizah je bilo tako govora o evropski morski po enotni evropski metodologiji ESSPROS zbrani fakultete pa so predstavili mikroekonometri~ni model strategiji in statistiki, o problematiki povezovanja podatki o izdatkih in virih financiranja za programe upokojevanja v Sloveniji v obdobju tranzicije. mikropodatkov za raziskovalne namene ter o zbiranju, socialne za{~ite za obdobje 1996–2006. V okviru Udeleènci posveta so se zavzeli, da rezultati tak{nih obdelavi in izkazovanju ob~utljivih podatkov iz sistema satelitskih ra~unov za zdravstvo je bila na {tudij ne smejo ostati za zidovi strokovnih ustanov, statisti~nih raziskovanj. Aktualna tema o inovativnih SURS-u razvita metodologija za ocenjevanje izdatkov pa~ pa je treba z njimi seznaniti {ir{o javnost, saj to pristopih v komuniciranju z razli~nimi skupinami za zdravstvene storitve glede na zna~ilnosti bolnika lahko prispeva k bolj kakovostnemu drùbenemu uporabnikov pa je bila predmet panelne razprave, v (po spolu, starosti in bolezni). UMAR je pokazal dialogu in k razre{evanju drùbenih vpra{anj. kateri so sodelovali ugledni evropski statistiki (Enrico rezultate modela za dolo~anje meja (razponov) Na posvetu so bili predstavljeni prvi rezultati Giovannini – direktor direktorata za statistiko OECD, raziskave o kazalniku “leta zdravega ìvljenja” za EU Klaus Reeh – svetovalec generalnega direktorja na in Slovenijo na osnovi Ankete o delovnih in Eurostatu, in Olav ten Bosch z nizozemskega Iz druàbne kronike: ìvljenjskih pogojih prebivalstva za leto 2005 statisti~nega urada), doma~i uporabniki statistike Z leti tradicionalnih tekmovanj na plesnem ve~eru »kdo bo (D. Moravec Berger in sodelavci). Ta kazalnik je eden (@iga Turk – Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo ter zdràl dlje« med SURS in UMAR (sam sem seveda glavnih kazalnikov za spremljanje u~inkovitosti tedanji minister za razvoj, Marko Krevs s Filozofske “pripadal” SURS) smo pri{li do pomembne strate{ke politik, usmerjenih k zagotavljanju kakovostnega fakultete Univerze v Ljubljani, novinar Dnevnika Ali tehnike: zmaga namre~ tisti, ki ima ob treh pono~i na zalogi staranja, posebej zdravstvenih politik. @erdin) ter predstavnici SURS-a, Ida Repovìn Katja dovolj — vode. Ena od klju~nih politik vzpostavljanja [nuderl. dr. Andrej Blejec, predsednik Statisti~nega dru{tva Slovenije medgeneracijske solidarnosti je izobraèvalna politika, 66 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Statistika v kriznih ~asih: ve~je zahteve, manj sredstev; kje so rezerve? Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja prebivalstva. Med finan~no, ekonomsko in socialno krizo posvet: 2009 se slab{ajo pogoji za uresni~evanje dolgoro~nih 19. drùbenih ciljev v smislu zagotavljanja trajnostnega Vloga statistik, razvoja. Globalna ekonomska kriza torej za statistike ne analiz in napovedi zaostruje zgolj vpra{anja sposobnosti zagotavljanja kakovostnih kratkoro~nih statistik, pa~ pa terja pri obvladovanju razmislek o prilagojenosti in prilagodljivosti statistike za zaznavanje sprememb na vrsti drugih podro~ij in o globalne ekonomske krize uporabnosti statisti~nih podatkov za analize in napovedi sprememb. 19. statisti~ni dnevi so problematiko Globalna ekonomska kriza je navrgla kar nekaj statistike v kriznih razmerah obravnavali v devetih vpra{anj v razmislek tudi statistikom. Ali je bilo za sekcijah: odzivnost ESS in Evropskega sistema centralnih pravilno napovedovanje sprememb in merjenje bank; merjenje u~inkovitosti politik; novi statisti~ni Lynne Billard njihovih posledic na voljo dovolj informacij? Ali so bila pristopi; mònost uporabe podatkov iz gospodinjskih tveganja dobro ocenjena? Kateri so tako imenovani anket; podatki kot podpora politikam; odraz recesije na strokovni dokumenti, na primer poro~ilo Stiglitzeve vodilni kazalniki, ki dovolj zgodaj nakazujejo smer trgu dela; vidik trajnostnega razvoja; novi popisi. komisije o merjenju drùbenega razvoja, in nedavni razvoja in dovolj zgodaj opozarjajo na prihajajo~e Na posvetu sta bili organizirani dve okrogli mizi: o dogodki napovedujejo bistvene premike v statistiki v spremembe v drùbi? S temi vpra{anji sta podatkovni podpori za ~lanstvo Slovenije v OECD in o smeri {e ve~jega priblièvanja dejanskim potrebam organizatorja, SURS in Statisti~no dru{tvo Slovenije, informacijski varnosti. uporabnikov in krepitve aktivnosti za ve~jo izrabo vabila na 19. statisti~ne dneve. V uvodnem govoru je direktorica SURS, Irena statisti~nih podatkov z intenzivnej{im sodelovanjem Krìman, opozorila, da nekateri nedavno objavljeni z akademskim okoljem, raziskovalci in analitiki. Globalna ekonomska kriza je potisnila v teàvno Zadnji Statisti~ni dnevi (predvsem leta 2008 in 2009) situacijo tudi uradno statistiko. Prevzeti je morala del so è korak v tej smeri. Anu{ka Ferligoj, predsednica odgovornosti za neto~ne in nepravo~asne napovedi programskega sveta tega posveta in predsednica poslab{anja gospodarskih razmer, saj ve~ina teh Statisti~nega sveta Republike Slovenije, je poudarila, napovedi temelji v veliki meri prav na kratkoro~nih da so novi statisti~ni pristopi, ki temeljijo na kazalcih uradne statistike. Hkrati pa je potek krize porazdelitvah posameznih spremenljivk in ki napovedoval potrebe po novih kazalcih, {e bolj podatkovno temeljijo na velikih bazah raz~lenjenih in hitreje dosegljivih. Tak{ne zahteve pa so mikropodatkov, prava spodbuda in izziv za okrepljeno seveda v konfliktu z èljami o razbremenjevanju sodelovanje med uradno statistiko in raziskovalci. poro~evalskih enot in po ~im bolj var~ni uporabi virov, ki Tematika najbolj aktualnih statisti~nih pristopov so se v ~asu krize {e okrepile. je bila obravnavana {e v posebni sekciji v nadaljevanju Posledice globalne ekonomske krize ne ~utita le posveta. V njej sta ugledna raziskovalca Lynne Billard, finan~ni in realni sektor, pa~ pa se njeni u~inki kaèjo profesorica z univerze Georgia v ZDA in predsednica prek trga dela na ìvljenjsko raven in kakovost ìvljenja Udeleènci Statisti~nih dnevov 2009 Ameri{kega zdruènja za statistiko ( angl. American 67 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2009 – Statistika v kriznih ~asih: ve~je zahteve, manj sredstev; kje so rezerve? TTretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja Statistical Association) ter Edwin Diday s francoske mogo~e prepoznati z zgodovinskimi podatki in opisati z Univerze Dauphine, predstavila metodo simbolne enotnimi modeli. Z vidika sodelovanja s producenti analize podatkov kot u~inkovito orodje za obdelavo podatkov so analitiki izpostavili predvsem problem velikih baz podatkov. Dosèke v smeri prilagajanja revizije preteklih podatkov. Razprava je izpostavila klasi~nih metod multivariatne analize mònostim, ki jih potrebo po neodvisnosti napovedovalcev in po ponudbi ponujajo velike podatkovne baze, so predstavili {e konkuren~nih napovedi. Podan je bil predlog za raziskovalci z Univerze v Ljubljani (S. Korenjak ^erne in oblikovanje sinteznega kazalca gospodarske aktivnosti sodelavci). Raziskovalno delo se vse bolj razvija tudi na na mese~ni ravni, ta je po mnenju predstavnice SURS-a SURS-u, saj statistiki SURS-a sodelujejo v dveh projektih uresni~ljiv. Podoben kazalec è izra~unavajo na srbskem 7. okvirnega programa (s podro~ja kazalcev kakovosti – statisti~nem uradu po metodologiji OECD za izra~un RISQ in razvoja metodologije Laekenskih kazalnikov in sestavljenih kazalcev. socialne povezanosti – AMELI). Skupaj z Ekonomsko Sekcija o odzivnosti ESS in ECB na gospodarsko krizo fakulteto pa so vklju~eni v projekt BLUE – ETS, ki je se je bolj kot na iskanje vzrokov za prepo~asen odziv na namenjen zmanj{evanju poro~evalskih bremen podjetij krizo usmerila k vpra{anju, katere informacije so in izbolj{anju kakovosti poslovnih statistik (B. Niki} in Z leve: razpolòljive, katere so mòne in katere so potrebne v sodelavci). Timotej Jagri~, Karmen Hren, Janez [u{ter{i~, Bo{tjan Vasle razmerah globalne krize. Tudi institucionalni sistem Uvodna razmi{ljanja o vlogi statistike v gospodarski mora biti odporen na spremembe v ekonomiji, hkrati pa krizi sta prispevala generalni direktor Eurostata, Walter na~rtovanje in spremljanje razvoja EU, saj obvladuje dovolj prilagodljiv. Predstavljene so bile nekatere Radermacher, in strokovnjak OECD, David Brackfield. glavnino informacij o ekonomskih, okoljskih in socialnih konkretne aktivnosti, s katerimi se sku{ajo kompenzirati Radermacher je pod~rtal izjemno vlogo ESS za dejavnikih drùbenega razvoja. S tega vidika ima ESS posebno drùbeno odgovornost za zagotavljanje kakovostnih statisti~nih storitev, {e posebej v turbulentnih kriznih ~asih. David Brackfield pa je podrobneje analiziral, kak{ne so implikacije ekonomske krize za statistiko, in predstavil konkretne pobude mednarodnih organizacij, na primer ustanovitev posebne skupine ( angl. Horizontal Group), ki i{~e re{itve za bolj u~inkovito diseminacijo è razpolòljivih podatkov. Dobro osnovo za razpravo v sekcijah je dala panelna razprav o napovedovanju gospodarskih gibanj in statistiki. V panelni razpravi so sodelovali ekonomisti s treh slovenskih univerz, s SURS-a, z Banke Slovenije in z UMAR-ja. Kot poglavitni teàvi za napovedovanje gospodarskih gibanj so navedli pomanjkljivo teorijo ^asnik Delo, 19. 11. 2009: Tim Davis poslovnih ciklov in enkratnost dogodkov, ki jih ni pogovor z generalnim direktorjem Eurostata 68 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2009 – Statistika v kriznih ~asih: ve~je zahteve, manj sredstev; kje so rezerve? Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja pomanjkljivosti statisti~nega sistema, ki jih je razkrila kazalnikov je pokazal, kako je mogo~e brez dodatnih ekonomska kriza, na primer pomanjkanje monetarnih zbiranj, torej na osnovi è razpolòljivih podatkov, mikropodatkov. ECB je tako uvedla dve novi anketi, oblikovati nove, vsebinsko zanimive in za uporabnike anketo o financah in potro{nji gospodinjstev in koristne kazalce. kvalitativno anketo malih in srednje velikih podjetij o Sekcija o odrazu recesije na trgu dela je naprej potrebah, preferencah in dostopnosti financ (S. Pérez-prispevala zanimivo empiri~no raziskavo o trajanju Duarte in sodelavci). Gospodarska kriza je izpostavila brezposelnosti v Sloveniji za obdobje 2004–2008, tudi vpra{anje zadolènosti gospodinjstev. To podro~je je izdelano na osnovi analize preìvetja z uporabo namre~ po raziskovanjih Banke Slovenije metodolo{ko in Coxovega modela sorazmernih tveganj. Za analizo je bila podatkovno prakti~no nerazvito (B. Ferk). Korak v smeri uporabljena podatkovna baza Zavoda Republike ve~je prilagodljivosti ESS je tudi sprejetje nove uredbe o Slovenije za zaposlovanje (A. Kavkler in sodelavci). evropski statistiki leta 2009. Ve~jo prònost ESS naj bi Podan je bil tudi empiri~ni prikaz, kako se recesija odraà omogo~ali novi ukrepi: evropski pristop k statistiki, na razli~nih kazalnikih trga dela v evropskih dràvah Z leve: Iztok Jamnik, Milan Kaji~, Matjà Gorenc izmenjava zaupnih podatkov in làja izvedba za~asnih (M. Divjak). neposrednih statisti~nih aktivnosti (G. Ruì~ in bolj racionalno usmerjanje javnih sredstev tako Pri spremljanju u~inkov krize na blaginjo in kakovost K. Hren). imenovani razvojni prora~un. Na posvetu je bila ìvljenja ter s tem povezanimi ukrepi socialne politike so Gospodarska kriza ob~utno zniùje javnofinan~ne predstavljena zamisel, kako naj bi bila po zgledu nepogre{ljivi podatkovni vir ankete o porabi prihodke in hkrati pove~uje potrebe po izdatkih za sistemov OECD in Mednarodnega denarnega sklada gospodinjstev (APG) in ankete o dohodkih in ìvljenjskih blaìtev njihovih posledic. V takih okoli{~inah je zasnovana metodologija za spremljaje u~inkov porabe pogojih (EU - SILC). Dolgoletne izku{nje In{tituta za u~inkovita izraba razpolòljivih sredstev {e javnofinan~nih sredstev pri kon~nem porabniku (A. ekonomska raziskovanja pri uporabi podatkov iz APG in pomembnej{a. Slovenija razvija kot instrument za ~im Murn). Prikazan je bil proces na~rtovanja razvojnih iz novej{e ankete EU - SILC so potrdile kakovost in politik in identifikacije ter opredelitve dejavnikov u~inkovitosti (K. Lautar in F. Kluèr). Oba pristopa sta v prakti~ni realizaciji z vidika podatkovnih potreb zelo zahtevna in ju ni mogo~e uresni~iti brez premi{ljenega povezovanja podatkovnih baz. Na posvetu so bile obravnavane nekatere konkretne analize o uporabnosti razpolòljivih statisti~nih podatkov kot podpore znanstvenorazsikovalni politiki, makroekonomski politiki in zdravstveni politiki. Splo{na ugotovitev je bila, da je izkori{~enost teh podatkov skromna glede na njihovo razpolòljivost, da je za njihovo korektno uporabo treba upo{tevati metodologije in da iz metodolo{kih zna~ilnosti izvirajo nekatere omejitve uporabnosti teh podatkov. Primer Anu{ka Ferligoj nizozemskega statisti~nega urada o razvoju kratkoro~nih Okrogla miza: Podatkovna podpora za ~lanstvo Slovenije v OECD 69 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 2009 – Statistika v kriznih ~asih: ve~je zahteve, manj sredstev; kje so rezerve? Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja Kriza ogroà trajnostni razvoj na razli~nih ravneh in na pogovor ob robu razli~nih segmentih Na 19. statisti~nih dnevih je bil Walter Radermacher, trajnostni razvoj v kriznih razmerah obravnavan z vidika posameznika. In{titut za varovanje zdravja je generalni direktor Eurostata: predstavil prve rezultate raziskav o tem, kako vpliva kriza na zdravje prebivalstva, in sicer v lu~i podatkov o Statistiki se zavedamo potreb uporabnikov v bolni{kih odsotnostih. S prikazom povezovanja dveh ~asu gospodarske in finan~ne krize in smo podatkovnih baz (evidence o za~asni in trajni odsotnosti seznanjeni z novimi izzivi merjenja napredka z dela in perinatalnega informacijskega sistema) pa je drùbe ali blaginje in trajnostnega razvoja. Toda ali so evropski statisti~ni uradi usposobljeni za hitre spremembe v proizvodnji opozoril na izjemen podatkovni potencial te ustanove, evropske statistike? vendar je ta zaradi nepoznavanja, nesodelovanja in »Evropski statisti~ni sistem (ESS) je pod velikim pritiskom; na metodolo{kih problemov slabo izkori{~en (M. Omerzu eni strani so zahteve po novih statistikah, na drugi pa, kot rezultat in sodelavci). SURS je opozoril, da javnost ni ustrezno Panelna razprava: Podatki kot podpora politikam gospodarske in finan~ne krize, velika zmanj{anja denarnih sredstev obve{~ena o vsebini in na~inu merjenja trajnostnega in velik pritiska glede zmanj{anja obremenitev. Potrebne so uporabnost podatkov iz obeh virov za raziskovanje razvoja, kar povzro~a poenostavljeno in povr{no izbolj{ave, bodisi glede novih proizvodov, ki bodo zadostili razli~nih drùbenih vpra{anj, tudi v kriznih razmerah. razumevanje trajnostnega razvoja, saj ga ve~ina ljudi {e novim potrebam, bodisi glede kakovosti. Pravna podlaga {tevilnih Upravi~enost obeh virov podatkov potrjuje njuna vedno ena~i z varovanjem okolja. Predstavljeni so bili statisti~nih akcij je dobra stran evropske statistike, vendar hkrati vsebinska komplementarnost, ve~jo uporabo pa rezultati pobude SURS-a, kako je mogo~e s tudi ovira, ko so potrebne zelo hitre spremembe. ESS je sprejel v prepre~ujejo metodolo{ke razlike, zato je izkori{~enost sodelovanjem uporabnikov prikazati kazalnike svojem delovnem programu ukrepe za dolo~anje prednostnih podatkov iz obeh dragih anket precej skromna. trajnostnega razvoja na bolj poljuden na~in (M. nalog, da bi se prilagodil obravnavanju novih potreb. V Uporabniki podatkov so se na posvetu zavzeli, da se Suvorov). kombinaciji s prenovo procesa statisti~ne proizvodnje bo to baza mikropodatkov EU - SILC dopolni z ustrezno Pomemben vir podatkov za spremljanje trajnostnega zagotovilo sistemu dovolj prònosti, da se bo lahko stalno metodolo{ko dokumentacijo. razvoja in seveda tudi drugih podro~ij so popisi. Na 19. prilagajal potrebam uporabnikov.« statisti~nih dnevih smo se seznanili z na~rti SURS-a za Statisti~ni dnevi v Sloveniji sku{ajo ponuditi prilònost za V odmevni panelni razpravi o napovedovanju gospodarskih izvedbo popisa kmetijskih gospodarstev leta 2010 in odprto razpravo tudi drugima dvema partnerjema, tj. gibanj so razpravljavci opozorili na pomanjkljivo teorijo popisa prebivalstva leta 2011. Pri izvedbi obeh popisov je uporabnikom in dajalcem podatkov. Kak{en je va{ vtis o taki poslovnih ciklov in na enkratnost dogodkov, ki jih ni mogo~e na~rtovana uporaba administrativnih evidenc. Pri popisu prepoznati z zgodovinskimi podatki in opisati z enotnimi vrsti razprave na Statisti~nih dnevih leta 2009? kmetijstva bodo administrativni viri delno nadomestili modeli. Dodatna omejitev pa so revizije è objavljenih »Statisti~ni dnevi so tako na dràvni kot tudi na mednarodni tradicionalni na~in zbiranja podatkov, popis prebivalstva podatkov. Podan je bil predlog za oblikovanje sestavljenega ravni pomemben dogodek za izmenjavo mnenj med uporabniki in kazalnika gospodarske aktivnosti na mese~ni ravni. Mag. pa naj bi bil izpeljan kot registrski popis, torej naj bi bili dajalci podatkov. Tak{ni dogodki – organizirani so v {tevilnih Karmen Hren je idejo ocenila kot uresni~ljivo, hkrati pa vsi podatki pridobljeni iz administrativnih virov. dràvah kot tudi na evropski in mednarodni ravni – zagotavljajo hudomu{no pristavila: “Napovedovati je tako, kot bi vozila Slovenija se s tem pridruùje redkim evropskim stalen dialog z glavnimi delèniki. Radenci so se zaradi svoje naprej in pri tem gledala nazaj.” Dober poznavalec statistike dràvam, ki so è uspe{no izvedle registrske popise. zasnove in sodelovanja {tevilnih visokih predstavnikov iz drugih neko~ in danes, Tomà Banovec, upokojeni direktor Na~rte za izvedbo registrskega popisa je na posvetu slovenskega statisti~nega urada, pa je dodal: “Cesta pa je {e dràv z leti dokazali kot dogodek, ki je deleèn veliko pozornosti predstavila tudi Slova{ka. polna razpok in lukenj.” in ima mo~no podporo v mednarodni statisti~ni skupnosti.« 70 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Statistika za ljudi in o ljudeh Tretje obdobje (2001–2010) • Statistika v drùbi tretjega tiso~letja drùb« in priporo~ila vrhunskih znanstvenikov, posvet: 2010 Nobelovih nagrajencev Josepha Stiglitza in Amartya 20. Sene. ESS se je na te dogodke odzval s pobudo za Merjenje ustanovitev strate{ke skupine za merjenje napredka, blaginje in trajnostnega razvoja. blaginje Tema jubilejnih, 20. statisti~nih dnevov je torej merjenje blaginje in napredka drùbe. Vsebina in napredka drùb programa in napovedani prispevki obetajo spet strokovno zanimivo sre~anje, ki bo v panelni razpravi in v sekcijah obravnavalo razli~ne poglede na Temo jubilejnih, 20. statisti~nih dnevov je zarisal è pojmovanje blaginje, na razsènosti blaginje in na posvet v prej{njem letu, ko smo razglabljali, kak{na na~ine merjenja blaginje. Obravnavani bodo tudi je vloga statistike v kriznih razmerah in kako lahko kakovostni in {tevil~ni kazalniki kot eno glavnih statistika pomaga pri iskanju poti za ~imprej{nji orodij za spremljanje blaginje in predstavljeni na~ini, izhod iz krize. kako je mogo~e izbolj{ati njihovo uporabnost v analizah blaginje. Posvet bodo tudi tokrat spremljale Usmeritev statistike k spremljanju drùbenega okrogle mize, namenjene izkazovanju desezoniranih razvoja z vidika kakovosti ìvljenja dana{njih in podatkov in dvigu ravni statisti~ne pismenosti v jutri{njih generacij so v zadnjih letih napovedovale Sloveniji. Z razvojnimi dosèki z razli~nih podro~ij tudi nekatere pomembne strokovne konference (»BDP statistike pa se bomo seznanili na posebnih in ve~«), svetovni projekt OECD »Merjenje napredka predstavitvah. 71 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 [e na mnoge Statisti~ne dneve! Statisti~ni dnevi v Radencih torej praznujejo lansirali to, kar predstavlja danes pod sloganom dvajseti jubilej, {e vedno sveì, vedoèljni, ’komuniciranje z dajalci in uporabniki’ statisti~nih pripravljeni sprejemati medse nove prijatelje, s podatkov eno vodilnih strate{kih usmeritev dràvnih pogledom, uprtim naprej, letos s temo o blaginji in o statistik v Evropi in v svetu. drùbenem napredku. Ve~ sto prispevkov nam na razli~ne na~ine zgovorno pritrjuje, kako pomembno vlogo so imeli Od kod Statisti~nim dnevom ta vitalnost, kajti v statisti~ni posveti za razvoj uradne statistike vse od mednarodnem okviru ni ravno veliko – po zasnovi in prvih sre~anj dalje. Statisti~ni dnevi so bili tisti forum, udelèbi – primerljivih strokovnih posvetov s podro~ja kjer so se izgrajevale, dopolnjevale in preverjale uradne statistike, ki bi se lahko pona{ali s skoraj zamisli o razvoju dràvne statistike v Sloveniji, pa naj ~etrtstoletno tradicijo? je {lo za oblikovanje temeljnih razvojnih konceptov, Zagotovo imata za uspeh Statisti~nih dnevov za strategijo vstopa v EU in druge mednarodne velike zasluge oba organizatorja, Statisti~ni urad povezave, za razvoj novih podro~ij v okviru Republike Slovenije in Statisti~no dru{tvo Slovenije, programov statisti~nih raziskovanj ali za postavitev Druàbni ve~er ki s svojimi sodelavci in ob pomo~i gostitelja institucionalnih, infrastrukturnih in zakonodajnih poskrbita, da vse te~e gladko. Udeleènci doìvljamo temeljev. ta sre~anja ve~inoma kot prijetno in koristno Aktivno sodelovanje drugih poobla{~enih primer analize posledic staranja prebivalstva), hkrati strokovno druènje prijateljic in prijateljev, kolegic in izvajalcev statisti~nih raziskovanj na Statisti~nih pa so z modeli za napovedi in analize opozarjali na kolegov, ki nas povezuje zanimanje za statistiko. dnevih (AJPES-a, Banke Slovenije, IVZ-ja, Ministrstva razvojne mònosti in dileme. Z uporabo statisti~nih Navadno niti nimamo ob~utka, da so za temi posveti za finance, ZPIZ-a in Zavoda RS za zaposlovanje) in podatkov v zahtevnih analizah in modelih se je na skrbne priprave, premi{ljena organizacija, veliko dela drugih dràvnih ustanov (CURS, DURS in drugih) je celosten na~in potrjevala koristnost teh podatkov in ter osebna zavzetost ljudi iz organizacijskega odbora zagotovo prispevalo k bolj{emu medsebojnemu razkrivale njihove pomanjkljivosti. in njihovih òjih sodelavcev. poznavanju in s tem tudi pospe{ilo razvoj pri uporabi Tudi tuji udeleènci so na{li v Radencih A tudi {e tako odli~na organizacija ni zagotovilo za administrativnih evidenc za statisti~ne namene. marsikateri odgovor na strokovna vpra{anja ali dobili uspe{no strokovno posvetovanje! Pri pregledovanju in Statisti~na sre~anja so spodbujala komunikacijo marsikak{no zamisel, kako naprej. Statistikom iz prebiranju obsène dokumentacije se nam je ni~ tudi z raziskovalci z univerz, z drugih dràvnih drugih statisti~nih uradov so Statisti~ni dnevi ponujali kolikokrat potrjevalo, da je posebnost statisti~nih uradov (na primer z UMAR-ja) in z raziskovalnih odli~no prilònost, da preverijo svoje dosèke in v Radencev pravzaprav v tem, da ves ~as delujejo kot in{titutov, pa naj je {lo za uporabo statisti~nih neposrednem stiku s predstavniki Eurostata ali s u~inkovit mehanizem za tkanje povezav (ali s podatkov za raziskovalne namene ali za sámo kolegi iz drugih uradov razjasnijo strokovne dileme ali sodobnim izrazom za ’mreènje’) in kot domiselna raziskovanje in razvoj na podro~ju uradne statistike. poglede. Ta prilònost je bila posebej dragocena za oblika komunikacije in prenosa znanja. Zagotovo moramo na tem mestu omeniti statistike z Zahodnega Balkana. Predstavnikom Uspeh statisti~nih sre~anj gre torej iskati v konstruktivne pobude raziskovalcev pri uvajanju Eurostata in drugih mednarodnih ustanov pa so preprostem dejstvu, da so ta sre~anja è prav od sodobnih pristopov do mikropodatkov. V svojih Statisti~ni dnevi omogo~ali, da od blizu spoznajo, kaj za~etka zasnovana kot aktivno strokovno druènje analiti~nih {tudijah, obravnavanih na statisti~nih pomeni harmonizacija statistike in uresni~evanje strokovnjakov za dràvno statistiko z uporabniki in sre~anjih, so ob pomo~i podatkov uradne statistike drugih njihovih zamisli v konkretnih razmerah, ki se dajalci podatkov. Radenci so pred ~etrt stoletja vnaprej razkrivali vrsto resnih drùbenih vpra{anj (na med dràvami precej razlikujejo. 72 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 [e na mnoge Statisti~ne dneve! Statisti~na sre~anja so torej na {tevilne na~ine in po {tevilnih poteh prispevala k razvoju uradne statistike v Sloveniji, pa tudi zunaj njenih meja. Z opozarjanjem na drùbena vpra{anja in s spodbujanjem institucionalnega povezovanja pa je njihov vpliv segel tudi prek meja statistike. In {e mimo ene ugotovitve ne moremo ob koncu tega pregleda: skoraj 900 dokumentiranih prispevkov razkriva izjemno vsebinsko raznolikost in bogastvo podro~ij, ki jih pokrivajo sodobne statisti~ne slùbe, tudi dràvna statistika v Sloveniji. Uradna statistika je danes zagotovo eden najve~jih svetovnih ponudnikov podatkov, to je {tevil~nih Lea Bregar, podatkov, ki so v glavnem brezpla~ni, ~edalje bolj avtorica strokovnega pregleda in vsebinske analize posvetov kakovostni, metodolo{ko usklajeni in dostopni. Kot v tej jubilejni publikaciji taki predstavljajo mogo~o osnovo za univerzalno sporazumevanje in za ustvarjanje znanja v posamezni dràvi in globalno. A teàva je v tem, da sta zavedanje o tem bogastvu in njegovo poznavanje preskromni glede na vloèna sredstva in potenciale. Verjamem, da bodo Statisti~ni dnevi zavzeto nadaljevali iskanje poti, kako usposobiti {ir{i krog uporabnikov za kvalificirano uporabo podatkov in kako pove~ati izkori{~enost razpolòljivih virov in è zbranih podatkov. Statisti~na sre~anja v zadnjih letih è obetajo premik v tej smeri. 73 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 Avtor Naslov prispevka Avtor Naslov prispevka Abad Pedro Implementation of the statistical framework for the compilation of money and banking statistics Banovec Tomà Statistika in prihodnost dràve - poslovne in druge statistike, 1996 in Spain, 1998 Banovec TomaÈlementi za pripravo plana za prevzem statisti~ne ureditve Evropskih skupnosti Ah~an Ale{, Polanec Sa{o Socialna varnost in upokojevanje med tranzicijo: mikroekonometri~ni dokazi iz Slovenije, 2008 Slovenian statistical acquis 1998-2002, 1998 Albreht Tit Razvoj kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva kot podpora spremljanju odlo~itev Banovec Tomà, Klanj{~ek Mirko Statistika parametrov informacijske drùbe, 1998 zdravstvene politike, 2003 Banovec TomaÌnformacijska drùba – makroekonomska dolo~itev in uradna statistika, 1999 Alsaleh Mohammed Ahmed Ali On forecasting exchange rate : a time series analysis, 2002 Banovec Tomà Kooperativna administrativna baza povezanih podatkov treh registrov (KABPP3R), 1999 Anton~i~ Vojko Indikatorji neekonomskih aspektov drùbenega razvoja, 1989 Banovec Tomà The use of administrative sources for statistics and international comparability: Anton~i~ Vojko, Gnidovec Meta Zaposlitvena pot z vidika samostojnosti, 1995 Slovenia-records and national statistics, 2000 Apostolovska Biljana, Bogov Dimitar Implementation of the data warehouse and automation of the national accounts, 2000 Banovec Tomà Statistika in administrativno okolje : pojavi - dogodki zna~ilni zanje, njihovo administrativno Arnè Marta, Belak Eva, Natan~nost ocen v uradnih anketah, 1994 spremljanje, omrèja, javnopravne in druge evidence in dràvna statistika, 2001 Vehovar Vasja Banovec TomaÈ-poslovanja, dràva in njena statistika, 2002 Arnè Marta, Novak Tatjana, Geo-informacijski sistem za na~rtovanje vzorcev, 1996 Banovec Tomà Razmislek o majhnih dràvah in evropski statistiki, o hedonskih metodah in omrèjih Vehovar Vasja, Zaletel Metka za e-poslovanja, 2002 Arnè Marta, Belak Eva, Juki} Nina Imputacije izdatkov na primeru ~etrtletne ankete o potovanjih doma~ega prebivalstva, 2002 Banovec Tomà Resorne in uradne statistike na primeru nepremi~nin in zemlji{ke politike, 2003 Arni~ Andreja, [eremet Tatjana Analysis of procedures and experiences with the implementation of the classification server, 2002 Banovec TomaÀli imamo v Sloveniji preve~ ali premalo stanovanj?, 2005 Artenjak Janez, Tominc Polona Enterprise input-output modelling in the cost-volume-profit analysis, 2003 Banovec TomaÙpravljanje staranja, oprto na izkazana dejstva ter na urejene in povezane evidence Arthur Stephan Experience with constructing composite asset price indices, 2004 in na napovedane spremembe, 2008 Arthur Stephan V. Stephan Data sharing between central banks - recent developments in the Bank Barba Jana, ^emaàr Andreja, Statistika upravi~encev do druìnskih prejemkov, 1995 for International Settlements, 2005 ^epar Drago, Kurin~i~ Irena, Pal~i~-Likar Zdenka Artnik Barbara, Vidmar Gaj, OLAP for health statistics : how to turn simple spreadsheet into a powerful analytic tool, 2002 Javornik Jana S Barbieri Giovanni Statistical web sites from dissemination to learning tools, 2001 Astin John Measuring EU inflation : the harmonised indices of consumer prices, 1998 Bavdà Mojca, Ograjen{ek Irena, Primerjalna analiza spletnih strani izbranih ponudnikov statisti~nih podatkov, 1999 Bregar Lea Astin John Structural funds allocation formula : the calculation of GDP in purchasing power standards, 1998 Bavdà Mojca, Agovi} Almira Primerjava {tevila prebivalcev po popisu 2002 in Centralnem registru prebivalstva Atanasovska Slavka, Enlargement of the system of national accounts in the Statistical Office na ravni ob~in, 2004 Georgievska Sneàna, Hrisafova Maja of the Republic of Macedonia, 1996 Bavda‘ Mojca Respondenti v anketah podjetij in njihov pogled na statistiko, 2006 Auer Josef Producer price indexes (PPI’S) for services industries, 2004 Bavdà Mojca Razkorak v konceptih – razlog za ali proti anketam podjetij?, 2007 Babi~ Marjan Varovanje individualnih podatkov in raziskovalno delo, 1994 Bazler-Madàr Marta Globalna produktivnost proizvodnih ~inilaca u jugoslovenskoj privredi, 1989 Babi~ Marjan Elektronsko poslovanje v pla~ilnem prometu, 1997 Beesley Richard Joined-up data - finding the best data source for your needs, 2002 Bader Erich Austria’s integration into the European system of territorial breakdown (NUTS), 1994 Belak Eva, Zaletel Metka Anketa o porabi energije in goriv v Sloveniji v letu 1997, 1997 Bahovec Vlasta, Valdevit Mirna Netipi~ne vrijednosti u vremenskim serijama, 1989 Belak Eva, Ingli~ Rihard Tomà Poskusna anketa o porabi ~asa, 1998 Balassone Fabrizio, Franco Daniele, Fiscal rules : indicators and underlying statistical frameworks, 2002 Zotteri Stefania Belak Eva, [kafar Boì~ Alenka Statistika turizma - anketa o potovanjih doma~ega prebivalstva, 1999 Baloh Plahutnik Sta{a Kazalniki trga dela, 2003 Bel~i~ Franc Koli~ina in struktura dela ter zaposlenost v javnem zavodu, 2006 Bandelj Andreja [tudija izvedljivosti za oblikovanje skupin podjetij, 2006 Bele Igor Merjenje in analiza sodnih zaostankov, 2006 Banovec Tomà Drùbeni sistem informiranja in statistika, 1987 Benedik Boà Statisti~no spremljanje kratkoro~nih gibanj investicij v dràvah ~lanicah EU, 1997 Banovec Tomà Slovenska dràvna statistika v mednarodnem okolju : izziv in sredstvo za mednarodna Benedik Boà Statistika osnovnih sredstev v Sloveniji in uvedba ESA 95, Evropskega sistema povezovanja, 1993 nacionalnih ra~unov, 2000 Banovec Tomà Nove ob~ine, administrativni registri, dràvna statistika in statisti~ne regije tudi v Sloveniji, 1994 Benedik Boà Statistika osnovnih sredstev v Sloveniji, 2001 Banovec Tomà Registrska orientacija dràve in dejavnost dràvne statistike, 1994 Benesch Thomas Electronic commerce - effort potential in small and middle enterprises in Austria, 1999 Banovec Tomà Model podatkov v Republiki Sloveniji – potrebe po povezovanju in ve~namenski uporabi Benesch Thomas A way to measure internet craze, 1999 statisti~nih in eviden~nih podatkov za potrebe socialne politike, 1995 Benesch Thomas The CLICK ON model, 2000 Banovec Tomà Geografske (teritorialne) statisti~ne ~lenitve teritorija Evrope in Slovenije, 1996 Benesch Thomas Electronic commerce in the emerging markets of Central and Eastern Europe (CEE), 2000 74 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 Avtor Naslov prispevka Avtor Naslov prispevka Bernard Vukadin Barbara, Mednarodna izmenjava okoljskih podatkov Bregar Lea, Ograjen{ek Irena, Uporabnost statisti~nih podatkov iz bilance uspeha za analizo stro{kov dela, 1995 Kova~ Nata{a, Ku{ar Ur{ka, Rovan Joè Zupan Nika Bregar Lea, Rovan Joè, Analiza stro{kov dela v Sloveniji na osnovi zaklju~nih ra~unov za leto 1995, 1996 Bernot Baebler Tea Pomembni podatki evidence dela Slovenije - oznake vrste in zahtevnosti dela in poklicev, 1994 Ograjen{ek Irena Bevc Milena, Loàr Breda U~inkovitost {tudija v Sloveniji v 90. letih - merjenje in rezultati, 2001 Bregar Lea Ocenjevanje realne dodane vrednosti s pomo~jo nadomestnih kazalcev, 1996 Bevc Milena, Stanovnik Tine, Analiza porazdelitve javnih izdatkov za izobraèvanje med razli~ne socialnoekonomske skupine Bregar Lea Informacijska in telekomunikacijska tehnologija in razvoj statistike : Prevolnik Rupel Valentina prebivalstva v Sloveniji ob koncu 90. let, 2002 nekatera organizacijska in vsebinska vpra{anja, 1997 Bevc Milena Indikatorji na znanju temelje~e (slovenske) drùbe s poudarkom na indikatorjih formalnega Bregar Lea, Ograjen{ek Irena, Nove tehnologije kot sredstvo za inovativno uporabo podatkov uradne statistike, 1998 izobraèvanja (za Slovenijo) ter vlogi Lizbonske strategije, 2005 Pusti{ek Matev` Bevc Milena, Komun Klemen, Emigracija slovenskih raziskovalcev v obdobju 1995-2004 - metodologija prou~evanja in glavni Bregar Lea Informacijska drùba in statistika : nekateri razvojni izzivi in dileme, 1999 Murovec Nika rezultat, 2006 Bregar Lea, Bavdà Mojca Structural business statistics and the role of meta database in its development, 2000 Bier Werner Economic Statistics for a Single Monetary Policy - Objectives, Achievements, Important Gaps, 2005 Bregar Lea, Ograjen{ek Irena, E-izobraèvanje in statistika, 2001 Billard Lynne Analysis of Distributions Using Copulas Bavdà Mojca Bizjak Danica Environmental expenditure in the EU member states and environmental expenditure data Bregar Lea, Bavdà Mojca Statistical literacy and statistical training in Slovene municipalities, 2002 gathered by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, 2000 Bregar Lea, Bavdà Mojca Survey on students’ attitude to statistics : lessons for educators and producers of statistics, 2003 Bizjak Danica Samostojna raziskava o okoljskih izdatkih v Republiki Sloveniji - pilotni projekt, 2003 Bregar Tone Nekatera metodolo{ka vpra{anja in viri statistike menjave storitev s tujino, 1994 Bizjak Milica Vpliv izvoznih in uvoznih cen na rezultate blagovne menjave SFRJ s tujino, v obdobju Bregar Tone Metodolo{ke podlage in viri statisti~nega spremljanja enot s kapitalsko udelèbo tujih oseb, 1996 1970-1986, 1987 Bretschneider Alfred Management of government programs – a neglected working field for statisticians?, 2001 Björkqvist Sven I. Co-operation as a key to successful electronic data collection, 1999 Bricelj Mitja Nova morska strategija Evropske unije in statistika, 2008 Blejec Andrej Statisti~no izobraèvanje na biolo{kem oddelku Biotehni{ke fakultete, 1994 Brüngger Heinrich A major function of official statistics in the information society : certification of data, 2000 Blejec Andrej, Kramberger Anton Pregled statisti~nega izobraèvanja na Slovenskem, 1994 Bucevska Vesna Improving survey quality through broadening of its definition, 2000 Blejec Andrej EDA in sodobna statisti~na grafika, 1995 Buder Elisabeth The 2001 combined census in Austria, 2002 Blejec Meta Uporaba poslovnega registra za statisti~ne namene, 1994 Bugarin Radislav Marini} Medjuzavisnost li~nih dohodaka, produktivnosti rada i drugih kvalitativnih elemenata ekonomije Blejec Meta, Hlavaty Marija Uporaba evropske osrednje klasifikacije proizvodov v slovenski statistiki, 1997 poslovanja u industriji Vojvodine u periodu od 1976. do 1986. godine, 1987 Bobnar Polona Makroekonomski informacijski sistem kot podlaga za odlo~anje poslovodstva in lastnikov, 1994 Buhmann Brigitte, Comparability of labour force data from different sources : the first step towards a labour Bohata Marie Izvajanje Kodeksa ravnanja evropske {tatistike: pot do visokokakovostne statistike Skupnosti, 2006 Achermann Yvonne, Martinovits Alex accouting system, 1995 Bole Veljko Konsistentne ocene deflatorjev komponent kon~nega povpra{evanja, 1989 Bull Peter Statistical requirements for monetary union as seen from the European monetary institute, 1997 Bole-Kosma~ Da{a Ve~ o enotni klasifikaciji znanosti v Republiki Sloveniji, 1996 Butina Vida Statistike okolja in njihov vpliv na gospodarski razvoj, 1996 Bole-Kosma~ Da{a Initiatives of certain so-called transsectorial research fields to be better placed in research Butina Vida Environmental accounts and related future work at the Statistical Office of the Republic Slovenia, 2000 field classificatioos, 2001 Butina Vida NAMEA - model matrike nacionalnih ra~unov z vklju~itvijo okoljskih ra~unov, 2003 Borko Mitja Evropska kompatibilnost Slovenije na podro~ju predpisov in standardov, 1994 Butina Vida Vodni ra~uni, 2004 Boì~ Katja Obrestne mere, 1997 Cajhen Janica, Jereb Puhar Vitja, Strènik za statisti~ne klasifikacije – opis prototipne re{itve, 1999 Boì~ Tomà, Katni~ Nika, Harmonizacija statistike energetike, 1999 Kav{ek Ale{, Klep Joìca, Suvorov Mojca [eremet Tatjana, Vesel Andreja Brackfield David Short term economic statistics and the current crisis -The OECD perspective Caprirolo Gonzalo Reconciling deficits and changes in debt and consequences of inflation-indexation Braunsberger Frida Vzpostavitev sistema Intrastat v Sloveniji v okviru {iritvenega projekta za statistiko in the debt accumulation process, 2000 zunanje trgovine, 2001 Carré Hervé Co-operation among statistical offices in the European Union, 2006 Braunsberger Frida, Mikù Stanislav Uvajanje Intrastata v Republiki Sloveniji kot skupni projekt SURS-a in CURS-a, 2003 Carone Giuseppe Assessing the economic and budgetary impact of an ageing population: the EU approach, 2008 Bregar Anton Dràvni primanjkljaj in dràvni dolg po metodologiji Evropske Unije - analiza agregatov, 1997 Chantraine Alain Statistics, European integration and countries in transition, 1994 Bregar Lea Nekatera vsebinska in metodolo{ka vpra{anja indeksov cen kot indikatorjev stopnje inflacije, 1987 Cimperman Feliks, Koàr Anton Medvalutni odnosi in blagovni tokovi Slovenije s tujino, 1994 Bregar Lea Konjunkturni indikatorji - svetovne izku{nje za slovensko statistiko, 1993 Cimperman Feliks, Kotar Tomà, Bregar Lea Statistika v tranziciji – problematika kontinuitete, 1994 Koàr Anton, Strojan Kastelec Andreja Ocena cen in koli~in v blagovni menjavi Slovenije po 1991. letu, 1996 Cook Len The impact of technology on the quality of statistics, 2001 75 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 Avtor Naslov prispevka Avtor Naslov prispevka Crowley J. Paul Izbolj{anje vodenja in sodelovanja v Evropskem statisti~nem sistemu, 2009 Diday Edwin New Data Mining Model by Symbolic Data Analysis, 2009 Cunder Tomà, Pajntar Neva Tipologija kmetij in nastavitev knjigovodstva, 1994 Dimovski Vlado Od teoreti~nega konstrukta do kakovostnega vpra{alnika, 1994 ^erk Anka, Gorjan Nata{a Podjetje - na{ partner. EDI-FIN – prehajanje na elektronsko poro~anje za potrebe statistike, 2000 Dimovski Vlado, Zager Miran, Pove~evanje konkuren~ne sposobnosti slovenskih regij z vidika podpornih in{titucij ^erk Anka, Krìman Irena, Project “Electronic collection of raw data from enterprises” (e-core), 2002 Perdan Aleksander, Smole Joè, in in{trumentov s posebnim ozirom na vlogo dràve, 1998 Klanj{~ek Mirko Garantini Tomo ^erne Andrej Evropa regij - nove meje, stara merila, 1998 Dimovski Vlado, Zager Miran, Vloga elektronskega poslovanja v sodobnem svetu, 1999 Mirnik Tina ^erne Slavica Publikacija o prometnih statistikah v dràvah srednje in vzhodne Evrope, 1997 Divjak Matej, Svetin Irena Vstopne in izstopne ovire trga delovne sile, 2008 ^erni~ Isteni~ Majda, Socio-ekonomski kontekst kot pojasnjevalni dejavnik razlik v rodnostnem vedenju, 2003 Kveder Andrej, Perpar Anton Divjak Matej Odraz recesije v kazalnikih trga dela, 2009 ^ernigoj-Sadar Nevenka Prosti ~as, 1995 Djordjevi} Ljubica, [tuhec Sneàna Volitve ´92 - analiza volilne populacije v povezavi z drugimi kooperativnimi bazami podatkov, 1993 ^ernigoj-Sadar Nevenka, Kakovost ìvljenja v razli~nih ìvljenjskih obdobjih, 1995 Djordjevi} Ljubica Stanje in priprave za prehod na poslovni register Slovenije, 1994 Bre{ar-Iskra Alenka Doktorikova Viera, Moncman Miroslav Popis prebivalstva kot vir zanesljivih podatkov za upravljanje svetovne gospodarske krize, 2009 ^ernigoj-Sadar Nevenka, Vpliv socialnega poloàja na zdravje, 1995 Dolenc Danilo Strate{ka vpra{anja statisti~nega spremljanja selitev in regionalni vidik notranje migracijske Bre{ar-Iskra Alenka (ne)povezanosti Slovenije, 1998 ^ertanec Barbara, Kozina Lea, Zaznavanje gospodarske krize v anketah o poslovnih tendencah in mnenju potro{nikov, 2009 Dolenc Danilo Delovne migracije v Sloveniji, 2000 Remec Matija Dolenc Danilo Prostorska mobilnost diplomantov, 2001 ^esen Tanja Mednarodne primerjave nacionalnih ra~unov, 1993 Dolenc Danilo, Lipov{ek Boris Popis 2002 - nov pristop in inovativnost pri procesiranju podatkov, 2002 ^esen Tanja Statisti~ni podatki za kvartalno ocenjevanje bruto doma~ega proizvoda s proizvodne strani, 1994 Dolenc Danilo Nova paradigma diseminacije statisti~nih podatkov in odziv uporabnikov nanjo, 2005 ^esen Tanja ^etrtletni nacionalni ra~uni v makroekonomski analizi in prognozi, 1996 Dolenc Danilo, Boì~ Ana Zbiranje, obdelava in izkazovanje ob~utljivih podatkov statisti~nih raziskovanj, 2008 ^esen Tanja ^etrtletno ocenjevanje dodane vrednosti v finan~nem posredni{tvu, 1997 Dolenc Danilo Registrski popis prebivalstva v letu 2011 - nov izziv slovenske dràvne statistike, 2009 ^ibej Joè Andrej Statistika kot element splo{ne izobrazbe, 1994 Dolni~ar Vesna Informacijske tehnologije in samostojno ìvljenje starostnikov, 2008 ]erani} Milijana Collection and use of environmental data, 2003 Domadenik, Irena Merjenje brezposelnosti, 1994 ]erani} Milijana Use of statistical data in environmental projects, 2005 Domadenik Irena Problematika merjenja stro{kov dela pri pri vklju~evanju v Evropsko unijo z vidika podjetij, 1998 ]erani} Milijana Okolje kot rezultat razvoja, 2006 Domijan Sa{o Evidence po vertikali v {olskem prostoru, 1999 ]erani} Milijana, Stojiljkovi} Dragi Harmonizacija okoljskih raziskav in zmanj{anje bremena poro~evalskih enot, 2007 Domijan Tanja Zna~ilnosti in uporaba Standardne klasifikacije poklicev, 1997 ]irjakovi} Jelena Globalni izzivi na digitalnem trgu: primer glasbenih del, 2005 Domijan Tanja Novi pristop k pripravi nacionalne standardne klasifikacije izbraèvanja, 2000 ]irjakovi} Jelena Vpliv globalizacije na nacionalne ra~une: vloga multinacionalnih podjetij, 2009 Domijan Tanja Klasifikacijski sistem izobraèvanja in usposabljanja - nov konceptualni pristop, 2006 Damjan Maru{ka, Kutin Julija Standardi SDMX – obveza ali prilònost?, 2007 Domijan Tanja, [krbec Tatjana, Problematika uporabe evidenc na podro~ju izobraèvanja za statisti~no poro~anje in predlogi Damjan Maru{ka, Kutin Julija Uvajanje standardov sdmx v evropski statisti~ni sistem, 2008 Damjan Maru{ka za njeno razre{evanje, 2007 De Bolster Gerrit The TELER project, a short description, 1997 Dominku{ Davor Soìtje in solidarnost med generacijami, 2008 De Bolster Gerrit Primary EDI : an architecture, 1998 Dovàn Irma, Ljubi} Biljana Mònosti za elektronsko prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje, 1999 De Bolster Gerrit The electronic data reporter, 2002 Dra~a [terman Gordana SLO-EXPORT, izvozno/uvozni direktorij Gospodarske zbornice Slovenije na disku CD-ROM De Bolster Gerrit The opportunities and challeenges for NSI’s and other data collectors, 2002 in v knjìni obliki, 1996 De Vet Bas Data for regional economic policy : forty years of regional accounts in the Netherlands, 1998 Drápal Stanislav Statistical monitoring of globalisation and services - a chalenge and necessity, 2004 Del Fabro Delevi} Snjeàna, Harmonizirani denarni agregati za Slovenijo, 2002 Dremelj Barbara Spremljanje strukture in povpra{evanja po poslovnih storitvah, 2004 Progar Zupan Renata Drenovec Fran~ek Tabela finan~nih tokov Slovenije, 1996 Delfar Nata{a, Kofol Bric Tatjana, Spremljanje zdravja v gospodarski krizi na primeru bolni{ke odsotnosti, 2009 Drobè Katja Finan~ne storitve v pla~ilni bilanci, 1997 Omerzu Mojca, Nadrag Petra Drobni~ Sonja Dinamika na trgu delovne sile: dejavniki prehoda iz stanja brezposelnosti, 1995 Dernulc Simona, Kutin Julija Statisti~ni register kmetijskih gospodarstev, 2004 Drobni~ Sonja Metodolo{ki vidiki prou~evanja kvalitete ìvljenja, 1995 Dernulc Simona Uporaba administrativnih virov podatkov na podro~ju statistike kmetijstva, 2007 Duji} Slobodan Vidiki neodvisnosti nacionalne statistike, 1994 Devjak Sre~ko Statisti~ni predmeti na oddelku lesarstvo Biotehni{ke fakultete v Ljubljani, 1994 Duji}, Slobodan Pozitivnopravni vidiki za{~ite osebnih in tako imenovanih neosebnih podatkov, 1994 Diaz Muñoz Pedro Pridobivanje mikropodatkov za raziskovalni namen v Evropski Uniji, 2007 Dumi~i} Ksenija, Dumi~i} Sr|an Kontrola i pokazatelji kvalitete podataka u statisti~kim istraìvanjima, 1989 76 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 Avtor Naslov prispevka Avtor Naslov prispevka \or|evi} Aleksandra Izvozne i uvozne cene i devizni kurs u statisti~kom pra~enju spoljne trgovine, 1987 Gjeorgievska Violeta Statistics and orientations for using administrative registers and evidences, 2000 Erjavec Tom Distribucija relevantnih nacionalnih podatkov, 1994 Gjorgjevi} Ilija Statistical information system for decision support, 2000 Erjavec Emil, Kniepert Martin Tr`no-cenovna kmetijska statistika v Sloveniji: pregled stanja, potreb in razvojnih mònosti, 1994 Glatzel Dieter Financial accounts in the European Union, 1996 Erèn Ivo Statistika obnovljivih virov energije, 1994 Glatzel Dieter Statistical co-operation in the European Monetary Union, 2000 Fabijan Janez Finan~ni sektor - finan~no posredni{tvo, 1996 Globevnik Lidija, Vidmar Andrej Vzpostavljanje celovitega sistema informacij o vodah, 2001 Fabijan Janez Statistika sodobnih pla~ilnih in{trumentov in vplivi razvoja elektronskega denarja, 1997 Gmeiner Pavle Zasnova za merjenje in rezultati nacionalne konkuren~ne sposobnosti Slovenije, 1999 Fabijan Janez Pomen izpolnjevanja novih zahtev Mednarodnega denarnega sklada v okviru posebnih Gojevi} Marija Educational and economics structure of Croatian population by counties : census of population, standardov objavljanja podatkov, 2000 households and dwellings, 2002 Feldmann Berthold Harmonised business statistics in Europe, 1996 Golob Simon Upravljanje z dokumenti kot sistem za kvalitetnej{e upravljanje z znanjem, 2003 Ferk Barbara Kazalniki in merjenje (pre)zadolènosti posameznikov oz. gospodinjstev, 2009 Gorjan Maja Compilation of input-output tables for Croatia using RAS method, 2001 Ferligoj Anu{ka, Vehovar Vasja Statistika na Fakulteti za drùbene vede, 1994 Gorjan Nata{a Elektronski vpra{alnik EDI-FIN, 1999 Ferruzza Angela The population and housing censuses : the Italian 2001 experience, 2002 Gorjan Nata{a Vloga strukturne statistike podjetij pri spremljanju poslovanja slovenskega gospodarstva, 2001 Fischer Jakub Estimates and revisions of gross domestic product in the Czech Republic, 2003 Gosar, Lojze Usklajevanje razvojnih interesov v novih lokalnih skupnostih, 1993 Fischer Jakub Data from enterprises and their using for statistical purposes : risks and challenges Gosar Lojze Prilagodljive podatkovne baze za lokalno upravo, 1994 in the time of globalisation, 2004 Granner Franz Intrastat - impacts on quality and methodological aspects, 2003 Fischer Jakub, Sixta Jaroslav Who Profits from the Czech Economic Growth?, 2006 Gr~ar Dimitrij, Zupan~i~ Samo Elektronska trgovina : storitev ali blago, 1999 Fischer Jakub, Mazouch Petr The Housing nad Population Census: an Anachronism or a Neccessity Gregor~i~ Lucija, Koùh Anica, Finan~no premoènje, ki ga je upravljala vlada Republike Slovenije v obdobju 1993 - 1996, 1997 Flajs Andrej Sistem drùbenih ra~unov in ekonomska statistika, 1989 Rebrica Nevenka, Radi Ven~eslav, Flajs Andrej Ra~uni dràve v sistemu nacionalnih ra~unov, 1993 Nikoli~ Du{an Flajs Andrej Bruto doma~i proizvod in skrita ekonomija, 1994 Gregori Nina Nova normativna ureditev prijave prebivali{~a - nove mònosti pretoka podatkov z vidika prijavno-odjavne obveznosti, 1999 Flajs Andrej Realni bruto doma~i dohodek in realni neto razpolòljivi nacionalni dohodek, 1996 Griffin Tom The relationship of the United Nations, 1994 Flajs Andrej Bruto doma~i proizvod, nacionalni ra~uni in ESA 95, 1998 Groznik Ana Elektronsko poslovanje v slovenskem zdravstvu s sistemom kartice zdravstvenega zavarovanja, 1999 Flajs Andrej Revision policy and national accounts data, 2000 Grube{i~ Ana Mòni viri napak pri izkazovanju okoljskih podatkov podjetij, 2005 Flajs Andrej, Vajda Jana Merjenje nezajetih dejavnosti : vrste popravkov zajetja bruto doma~ega proizvoda 2002 po Eurostatovi klasifikaciji in tabelah, 2004 Guli~ Andrej Regionalni razvoj in regionalizacija Republike Slovenije : nekateri socialni, ekonomski, prostorski in politi~ni vidiki, 1998 Frank Simona Inovacijska dejavnost v predelovalni dejavnosti, 1999 Hacin Igor, [para{ Denis Statistika v lu~i priprave predloga nove po{tne direktive, 2005 Frank Tanja, Pe~ari~ @uni~ Mateja Prenova dostopa do statisti~nih podatkov – projekt »Statisti~ne obdelave in direktorski informacijski sistem«, 2007 Harrison Anne Accountant or national accountant?, 1996 Franz Alfred Austrian official statistics in transition : experience and prospects in European perspective, 1993 Harrison Anne Research and development in the national accounts, 2002 Franz Alfred Europäische Anforderungen an die Sozialstatistik : die ÕSTAT-Antwort, 1995 Hastings Patrick Regional statistics, 2000 Franz Alfred Is statistical Europe a machine? : limits to the use of data in contexts requiring macro Høgeland Torbjørn Using Administrative Data for Research Purposes, 2007 comparability, demonstrated on some Austrian examples, 1996 Hette{ Miloslav Kako smo primerjali medgeneracijsko solidarnost v evropskih dràvah in mòne re{itve?, 2008 Franz Alfred, Mavec Bojan Towards a system of regional accounts of the Republic of Slovenia (RASORS) : Hladnik Milan Pouk statistike v okviru {tudija ra~unalni{tva in informatike na Fakulteti za elektrotehniko starting concepts and implementation, 1998 in ra~unalni{tvo Univerze v Ljubljani, 1994 Frkovi~ Nina Raziskovanje o pla~ah zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, 2007 Hlavaty Marija Gozdarstvo in statistika, 1994 Garibovi} Lejla, Lali} Leposava Uticaj promene cena na nivo, dinamiku i strukturu li~ne potro{nje doma~instava na teritoriji Hoffmann Eivind Collecting statistics on imbalances in the demand for labour, 1995 SR Srbije van teritorija SAP u periodu od 1983. do 1986. godine, 1987 Hoffmann Eivind Statistics on public sector employment : a review of quality issues, 2001 Gazvoda Tatjana Marija, Horvat Joèf Ergonomija dela - zdravje delavcev, 1995 Hoven Leendert Statistics Netherlands initiatives in the context of the financial and economic crisis, 2009 Georgescu Nicolae Mihail Databases as a tool for statistical data dissemination, 2003 Hren Karmen Usklajevanje, desezoniranje in revizije ~etrtletnih nacionalnih ra~unov, 1996 Germek Vera, Juvanc Angelca, Statistika kmetijstva, 1994 Hren Karmen Zahteve Evropske unije in ~etrtletni nacionalni ra~uni, 2003 Krznar Joìca, Sluga Marija Hren Karmen Ocenjevanje agregatov nacionalnih ra~unov v stalnih cenah predhodnega leta, 2004 Giovannini Enrico Statistics and Politics in a “Knowledge Society”, 2006 77 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 Avtor Naslov prispevka Avtor Naslov prispevka Hrisafova Maja, Boshkovska Dushica International and inter-institutional cooperation in statistics with special accent on Jerki~ Alenka Maastrichtski kriteriji : primanjkljaj in dolg dràve, 2001 the euro-integration processes - new strategies/new phenomena : (State Statistical Office of the) Jesenko Joè, Andrej~i~ Radovan Statistika na Fakulteti za organizacijske vede Kranj, 1994 Republic of Macedonia experiences), 2001 Jeskanen-Sundström Heli, Role of official statistics in EU accession negotiations : the Finnish experience, 1998 Ignjatovi} Miroljub, Kramberger Anton Fleksibilizacija slovenskega trga dela, 2000 Pohjola Antero Ingli~ Rihard TomaÀnketa o mnenju potro{nikov kot vir kratkoro~nih ekonomskih kazalcev, 1997 Jevti} @ivojin, Koètinac Gradimir Monetarna politika i kretanje inflacije u Jugoslaviji, 1989 Ingli~ Rihard, Belak Eva Anketa o porabi ~asa - 2000/01, 2001 Josipovi~ Damir Predlog mònih izbolj{av spletne ponudbe uradnih statisti~nih podatkov na podro~ju Ingli~ Rihard, Remec Matija Pomen in vloga administrativnih podatkov v prenovljenem procesu SILC, 2007 demografske statistike, 2002 Ingli~ Rihard Tomà SILC kot vir podatkov za raziskovalne namene, 2009 Josipovi~ Damir Razvoj rodnosti v Sloveniji v zadnjih desetih letih in njen vpliv na staranje prebivalstva, 2003 Intihar Andreja Indeksi cen storitev pri proizvajalcih - nov evropski ekonomski kazalec Jovanovi} Predrag, Davidovi} Zoran New approach to quality issues in the Statistical Office of the Republic of Serbia, 2003 Intihar Stanka, Arnè Marta Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2001 Jovanovi} Slobodan V. Jedna teorijska koncepcija revalorizovanja sredstava, 1987 Intihar Stanka Stopnja tveganja rev{~ine, 2008 Jovi~i} Milena Problem deflatora u jugoslovenskoj statistici, 1989 Ivancikova Ľudmila Drùbena udelèba starej{ih na Slova{kem, 2008 Jug Matjà Dostop do statisti~nih podatkov v podatkovnem skladi{~u : poizvedovanje, analiza, tabeliranje, 2000 Ivanjko [ime Medgeneracijska solidarnost v zavarovalni{tvu, 2008 Jug Matjà Metodologija izgradnje statisti~nih podatkovnih skladi{~, 2001 Jacovi} Anita Sistem socialne za{~ite v Sloveniji od leta 1996 do leta 2006, 2008 Jug Matjà, Klep Joìca, Kutin Julija Metadata quality / the quality of official statistics?, 2002 Jagodnik Jasmina, Ograjen{ek Irena Statistika kulture v Sloveniji in izzivi njene evropeizacije, 2004 Jug Matjà, [nuderl Katja Podatkovne tabele na spletnih straneh SURS : spremembe v na~inu priprave in uporabe Jakli~ Andreja, Rojec Matija Monitoring FDI and MNEs; research needs and limitations, 2004 statisti~nih podatkov, 2003 Jakopi~ Jure Pristop do banke statisti~nih podatkov v intranetu, 1997 Jug Matjà, Slatnar Bo{tjan, Baza odpadkov kot produkcijsko podatkovno skladi{~e, 2004 Zaletel Mojca Jako{ Aleksander Statistika in evidence odprtega tr`nega gospodarstva : samo milijon nas {e ìvi ..., 1993 Jug MatjaÌT organiziranost in upravljanje s procesi pri implementaciji strategije transformacije Jako{ Aleksander Brezposelnost in selitve, 1994 poslovnega modela, 2007 Jan~ar-Vidmar Mojca Agencija republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), 1999 Juki} Nina The usage of time series in the data analysis of the statistical office surveys, 2000 Jan~i}, Zoran, Stankovi} Vladimir Some experiences in preparation and realization of the 2002 census of population, households Juki} Nina Uporaba spektra pri desezoniranju ~asovnih vrst, 2001 and dwellings in the Republic of Serbia, 2002 Ka~i~ Andreja Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in podjetjih, 2004 Jan}i} Zoran, Vukmirovi~ Dragan Merjenje porabe ~asa v Zavodu za statistike Srbije, 2006 Ka~i~ Andreja Strategija i2010, 2006 Jankovi} Miroslav, Stojiljkovi} Dragi Purchasing power parities as the tool for data users in international comparisons : (Serbia and Montenegro case), 2003 Kaji} Milan, Klep Joìca Slovenski informacijsko-dokumentacijski splet in model dokumentacijskega sistema za produkcijo in uporabo statistik Statisti~nega urada Republike, 1998 Jankovi} Miroslav, Stojiljkovi} Dragi Grafi kot priljubljeno orodje za izkazovanje statisti~nih podatkov, 2005 Kaji} Milan, Pincoli~ Andreja, Mehanizmi varovanja podatkov pri elektronskem poslovanju Statisti~nega urada RS, 1999 Jansen Wim Administrative burdens in the Netherlands, 2006 Tomkiewicz Marjan Javor Anka The implementation of structural business statistics in distributive trade statistics Kajzer Alenka Fleksibilnost trga dela - problem defmicije in merjenja, 2005 of the Republic of Croatia, 2001 Kalan Zala, No~ Razinger Mojca, Prenova procesov zbiranja, obdelave in objavljanja statisti~nih podatkov Javor Anka Labour productivity and earnings in distributive trades, 2003 Zaletel Metka na Statisti~nem uradu RS, 2007 Javor Anka Updating the address list for the short-term surveys on distributive trades, 2004 Kalin Janja, Lavra~ Ivo Usklajevanje statisti~ne podlage za input-output tabelo kot orientacija za izbolj{anje programa Jemec Zalar Bojana Sodelovanje statistike pri pristopu Slovenije v Evropsko Unijo, 1998 statisti~nih raziskovanj, 2000 Jemec Zalar Bojana Program statisti~nih raziskovanj, 2002 Kalin Janja Tabele ponudbe in porabe ter input-output tabela v okviru nacionalnih ra~unov, 2003 Jenkinson Graham Quarterly integrated economic accounts – the United Kingdom approach, 1996 Kardaun Jan Defing e-commerce : making simpler by making it more complex, 1999 Jensterle Rado, Klep Joìca, Metis - osrednji metapodatkovni repozitorij, 2001 Kasesnik Karin Zdravila in starej{i ljudje, 2008 Mikli~ Erna Katni~ Nika Kratkoro~ni ekonomski indikatorji – uvajanje poslovnih anket, 1994 Jeran Matjà Zajemanje podatkov v pogojih elektronskega poslovanja, 1999 Katni~ Nika Poslovni trendi v predelovalnih dejavnostih, 1996 Jerki~ Alenka Prilagajanje spremljanja gospodarskih odnosov Slovenije s tujino priporo~ilom Katni~ Nika Zanesljivost kvalitativnih rezultatov anket o poslovnih tendencah, 1997 Mednarodnega denarnega sklada in praksi evropskih dràv, 1993 Katona Tamás The role of international relations in the development of statistical methods, 1997 Jerki~ Alenka Zbiranje podatkov o neposrednih nalòbah v Sloveniji, 1994 Kava{ Damjan, Kukar Stanislava Teze za strategijo regionalnega razvoja Slovenije in problemi podatkovne osnove, 1998 Jerki~ Alenka Stanje mednarodnih nalòb Slovenije, 1996 Kavkler Alenka, Bor{i~ Darja, Trajanje brezposelnosti v Sloveniji v obdobju 2004-2008: uporaba analize preìvetja, 2009 Jerki~ Alenka, Knapi~ Barbara Statistika javnih financ v Sloveniji, 2000 Kajzer Alenka 78 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 Avtor Naslov prispevka Avtor Naslov prispevka Keller Wouter, Willeboordse Ad Statistical processing in the Internet Era: the Dutch view, 2000 Kova~ Nata{a, Rejec Brancelj Irena Vloga trajnostnega razvoja pri omreèvanju na podro~ju varstva okolja v Sloveniji, 2004 Kern Alenka Nov pristop SSRS pri pripravi javnih razpisov za prodajo tr`nih stanovanj, 2009 Kova~ Nata{a, Plevnik Aljà, Onesnaèvanje okolja zaradi prometa v RS, 2006 Keuning Steven The Further Development of Euro Area Statistics, with Special Reference @upan Nika to Government Finance Statistics, 2006 Kova~i~ Sa{a Neenakost pla~ v Sloveniji in po regijah, 2000 Kidri~ Du{an Socialna varnost in statistika, 1995 Kozjek Pavle, Kalan Zala Vnos in urejanje podatkov kmetijskega popisa 2000, 2000 Kidri~ Du{an Solidarnost – institucionalizirana, vendar ne samo medgeneracijska, 2008 Kozlev~ar Nata{a Evropska socialnoekonomska klasifikacija, 2006 Klan~ar Rado Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, 1998 Kozmelj Andreja Vseìvljenjsko u~enje v lu~i statistike, 2006 Klanj{~ek Mirko, Krìman Irena Podjetje - na{ partner : uvajanje ra~unalni{ke izmenjave podatkov, 1998 Koùh Novak Mateja Predstavitev projekta starej{i za starej{e, za vi{jo kakovost ìvljenja doma, 2008 Klanj{~ek Mirko, Banovec Tomà, SAJPI - skupno administrativno jedro povezanih identifikatorjev, 1999 Kraigher Tomà Primer uporabe metode demografskih ra~unov za potrebe makroekonomskih in socialnih analiz Cimperman Franc ter projekcij, 1993 Klep Joìca Eurovoc kot oblika komunikacije z Evropsko unijo, 1993 Kraigher Tomà Tendence razvoja socialno-ekonomske sestave prebivalstva Slovenije - problemi, Klep Joìca Some notes on the availability and comparability of the data required for the accession ki se è nakazujejo, 1995 of Slovenia in the European Union, 1996 Kraigher TomaÒcenjevanje in projekcija izobrazbene sestave prebivalstva po bilan~ni metodi, 2000 Klep Joìca Podpora urejanju statisti~ne terminologije, 2004 Kraigher TomaÒcene potreb po formalnem izobraèvanju odraslih v Sloveniji v naslednjih desetih letih, 2001 Klinar Marjana Evropski sistem statistike socialne varnosti, 1995 Kraigher Tomà Vpliv razli~nih mònosti demografskega razvoja na ekonomsko vzdr`nost staranja prebivalstva Klinar Marjana Socialna varnost v Republiki Sloveniji, 2000 v Sloveniji, 2003 Klinar Marjana Izdatki dràve po namenu, 2006 Kraigher Tomà Meje razli~nih ukrepov v zvezi z blaìtvijo ekonomskih posledic staranja prebivalstva Slovenije, 2008 Klinar Marjana Pokojnine v sistemu nacionalnih ra~unov, 2008 Kralj Joè Opredelitev potreb po podatkih bank, 1997 Kluèr Franci Aktivna politika zaposlovanja : (teoreti~no), 1998 Kramberger Anton Zakon vrednosti v informacijski dobi in transformacijski problemi, 1989 Kocjanc Damjana, Internet v slovenskih podjetjih, 1996 Kramberger Anton Administrativna, statisti~na in znanstveno-raziskovalna raba poklicev, 1994 Lozar Manfreda Katja Kramberger Anton Dopolnilni delovni statusi ljudi, 1995 Kocjanc Damjana, Vehovar Vasja, Vzor~ni okvir podjetij - pogled uporabnikov, 1996 Kramberger Anton, Vehovar Vasja Periodizacija merjenja informacijske drùbe, 1999 Zaletel Metka Kranjec Marko Izzivi in razvoj statistike Evro sistema, 2007 Kodri~ Borut Metodolo{ka problematika izra~una indeksa ve~faktorske produktivnosti na primeru dejavnosti Krevs Marko Topofilija in geografski stereotipi: dva poskusa merjenja in predstavljanja “nemerljivih” pojavov, 2008 proizvodnje elektri~ne energije v TE in JE, 2005 Krishnan Kamala Razvoj indeksov cen ponudnikov storitev na [vedskem, 2005 Kofol Bric Tatjana Statistike zdravja in varnosti pri delu v lu~i pri~akovanja Eurostata, 2006 Krìman Irena Statistika v pripravah na Evropo 92, 1989 Kogov{ek Tina, Ferligoj Anu{ka, Kakovost merjenja osebnih omreìj socialne opore, 2001 Hlebec Valentina Krìman Irena Dolo~anje prioritet v slovenski dràvni statistiki, 1994 Kolenc Tadeja, Gnidovec Meta Varnost ìvljenja v Sloveniji, 1995 Krìman Irena Slovenska statistika na prehodu v 21. stoletje: nekateri predlogi za podro~je socialnih statistik, 1995 Komadina Dominik, Prenova zdravstvenega statisti~nega sistema v Republiki Sloveniji, 1993 Krìman Irena Izzivi za nove komunikacijske strategije v Evropskem statisti~nem sistemu, 2004 Cedilnik Volkar Silva Krìman Irena, Blejec Meta Podjetja in dràvna statistika : predlog projektne naloge: Podjetje-na{ partner, 1997 Komprej Irena Desezoniranje ~asovnih vrst, 2000 Krìman Irena, Jemec-Zalar Bojana, Usklajevanje statisti~ne zakonodaje z zahtevami Evropske Unije, 1999 Komprej Irena Prenova sistema za desezoniranje v Banki Slovenije, 2002 Zrnec Tja{a Komprej Irena, Jeran MatjaÌndeks cen nepremi~nin, 2005 Krìman Irena, @nidar{i~ Erika Register nepremi~nin - ve~namenska baza podatkov na podro~ju nepremi~nin, 2005 Korez-Vide Romana Mònosti in prilònosti merjenja globalizacije, 2004 Krìman Irena Nadaljnje zmanj{evanje administrativnih bremen - pomemben cilj slovenske dràvne statistike, 2007 Kosec Barbara Informiranje na podlagi podatkov pla~ilnega prometa, 1998 Kujovi} Neboj{a Revalorizacija dru{tvenih sredstava i njen uticaj na obra~un dru{tvenog proizvoda, 1987 Ko{ir Franc, Mar~un TomaÈlektronsko poslovanje - izku{nje in prilònosti, 1999 Kukar Stanislava Ocena obsega in tendence v razvoju sive ekonomije v Jugoslaviji, 1989 Ko{melj Blaènka Ob prvi izdaji slovenskega statisti~nega terminolo{kega slovarja, 1993 Kukar Stanislava Statisti~ne osnove za ukrepe regionalne politike, 1993 Ko{melj Katarina Pou~evanje statistike na oddelku za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani, 1994 Kukar Stanislava Siva ekonomija v Sloveniji v obdobju tranzicije, 1994 Kostic Miroljub Varovanje podatkov v statisti~nih bazah podatkov, 2007 Kukar Stanislava Medgeneracijski transferji dohodkov v Sloveniji, 1995 Kotar Marijan Informacija o izvajanju izobraèvanja iz predmeta statisti~ne metode na oddelku za gozdarstvo Kump Nata{a, Stropnik Nada, Uporaba podatkov APG in EU-SILC za raziskovalne namene, 2009 Biotehni{ke fakultete, 1994 Stanovnik Tine 79 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 Avtor Naslov prispevka Avtor Naslov prispevka Kunc Mateja, Miklav~i~ Aleksandra Uprava Republike Slovenije za javna pla~ila, 2000 Macur Mirna Evalvacijske {tudije, 1995 Kunzler Uwe Standardisation of statistical data collection and exchange - the current transition from Madàr Ljubomir Medjuzavisnost dimenzija dru{tvenog razvoja i kvalitativna analiza kao pretpostavka EDIFACT to XML, 2002 kvantificiranja, 1989 Kustec Tanja Standardno poro~ilo o kakovosti za primerjalno {tudijo “Dnevna rutina v vrtcu in {oli”, 2004 Madàrevi}-[ujster Sanja Croatian public finance - an overview, 1997 Kutin Julija, Jereb Puhar Vitja, Analiti~no informacijsko okolje SURS v lu~i popisa prebivalstva 2002, 2002 Maher Neva Sistem informiranja za spremljanje nalog, ki jih opravlja sodobna javna uprava, 1997 Jug Matjà Maher Neva Zunanje revizija v kontekstu Evropske unije, 1998 Kutin-Slatnar Barbara, Kranjc Ale{, Uporaba administrativnih podatkov v popisu kmetijskih gospodarstev 2010 Maher Neva, Skuber Betka, Indikatorji u~inkovitosti in uspe{nosti kazalniki in statistika s posebnim ozirom na Evropski Stele Ale{ Mati} Boìca, Tratar Kristina socialni sklad, 2002 Kuzma Igor, Danijela [abic Sistem hierarhi~nih mrè - nova dimenzija v prikazovanju, analizi in diseminaciji statisti~nih Maher Neva Statistika, podatki, indikatorji in storitve v kontekstu Evropske unije, 2004 podatkov na Statisti~nem uradu Republike Slovenije, 2006 Maher Neva, Cvikl Marta Statistika in investiranje v ~love{ke vire, 2006 Labus Miroljub Statisti~ka osnova za kvazi dinami~ki strukturni model jugoslovenske privrede, 1989 Maher Neva Nov pristop pri obravnavanju ìvljenjskega cikla in vrednotenje vseìvljenjskega u~enja Laczka Eva The Hungarian agricultural statistics the preaccession phase, 2000 zaposlenih po 45. letu starosti, 2008 Lakovi~ Joà Klasifikacija poklicev v Sloveniji, 1994 Majcen Boris Problemi merjenja zunanjetrgovinske liberalizacije gospodarstva v tranziciji, 1996 Lamb Joanne, Ramprakash Deo AMRADS: R&D in statistics : how can we better transfer the technology, know-how Majcen Boris, Repoto~nik Zdenka, Indeks izvoznih cen v predelovalnih dejavnostih, 2001 and good practices, 2002 Sre{ Simona Lamel Joachim CEIES : its role in the European statistical system, 2001 Majcen Boris Problematika priprave podatkovnih osnov za modelska orodja, 2006 Lancetti Marco, Frising Romaine The intra community trade statistical information system Intrastat – a challenge Majcen Boris Priprava in redno vzdrèvanje povezanih baz podatkov za strokovno podporo nosilcem to the statistician a new users’ information source, 2003 ekonomske politike, 2007 Lapënienë Vilija Zmanj{anje bremen zbiranja podatkov, 2007 Mala~i~ Janez O definiciji in ugotavljanju (merjenju) brezposelnosti, 1995 Lasnibat Jure Procesne tabele kot orodje zagotavljanja celovitega zajetja BND, 2006 Mala~i~ Janez Novo gospodarstvo, produktivnost in statistika, 2000 Lautar Katja, Franci Kluèr Definiranje dejavnikov za ocenjevanje u~inkovitosti politik - v procesu na~rtovanja Mala~i~ Janez Statisti~no ugotavljanje obsega ~love{kega kapitala, 2001 in vrednotenja razvojnih politik, 2009 Mala~i~ Janez Prebivalstvo Slovenije po popisih in Registru prebivalstva, 2002 Lavallée Pierre Frame update problems with panel surveys, 1996 Mala~i~ Janez Staranje prebivalstva Slovenije po projekcijah prebivalstva 2001-2036 : naravna rast nasproti Lavra~ Ivo Izra~un narodnogospodarskih agregatov in inflacija, 1987 celotni rasti prebivalstva, 2003 Lavra~ Ivo Matrika nacionalnih ra~unov Slovenije za potrebe projekcij, 1993 Mala~i~ Janez Trg dela in zaposlenost v javnem sektorju v Sloveniji Lavra~ Ivo, Lavra~ Vladimir Slovenija in izpolnjevanje Maastrichtskih konvergen~nih kriterijev, 1996 Mala~i~ Janez Ekonomska statistika in bolonjski {tudijski programi na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, 2005 Lavra~ Ivo Podatki in kazalniki za odlo~anje ob~in - neizkori{~eno bogastvo, 2002 Mala~i~ Janez Demografska realnost v 21. stoletju in izzivi prebivalstvene politike: Slovenija v Evropi in svetu, 2008 Lavtar Darja, Tina Zupani~ Medgeneracijska dimenzija informacijske pismenosti, 2008 Malaguerra Carlo The federal statistical system of Switzerland and its relations with the international community, 1994 Lazuki} Spasoje, Schlamberger Niko Poslovni register Slovenije - koristen partner, 1999 Malevski Slobodan Management in statistical institution : (with) concrete review of the management in the state Ledi} Blaèvi}, Predstavitev integriranega statisti~nega informacijskega sistema, 2008 statistical office), 2000 Gordana Ho~ur{}ak Maja Mali Franc Nekateri problemi mednarodne standardizacije slovenske statistike znanosti, 1993 Lesjak Du{an, Nunes Hugo, Small Slovene firms and (strategic) information technology usage, 1999 Malnar Brina, Hafner Mitja, Zmònosti mednarodnih anketnih drùboslovnih primerjalnih raziskav za oblikovanje subjektivnih Santos Miguel Fink Janez [tebe indikatorjev razvitosti, 2006 Le{njek Aleksandra Razvoj statisti~nega poslovnega registra, 2005 Mancini Tomà Statistika zavarovalne dejavnosti Slovenskega zavarovalnega zdruènja, 1997 Le{njek Aleksandra Projekt PECO, 1996 Mandi~ Srna Stanovanjski parametri kakovosti ìvljenja in spremembe v zadnjem desetletju, 1995 Le{njek Aleksandra, Schlamberger Niko On quality of register data, 2000 Markelevi~ius Jonas Usage of administrative data in the Lithuanian Official Statistics, 2002 Letini~ [tempihar Alenka Poskusna anketa o stro{kih delovne sile, 1995 Markota Mladen, Ruì~ Boris, Obdelava podatkov o nezgodah pri delu v skladu z ESAW metodologijo Eurostata Lievesley Denise Sharing and preserving data for the social sciences, 1999 Oven Marjan, Rosa Marjan - izku{nje In{pektorata Republike Slovenije za delo, 2005 Lipov{}ak Mirjana Organisation and implemantation of the 2001 census in the Republic of Croatia, 2002 Marn Stane Nekatera pravila, kategorije in problemi sektorizacije institucionalnih enot v statisti~nem Lon~arevi} [tuhec Snjeàna Moda imen – v razli~nih ~asovnih obdobjih, 1995 poslovnem registru, 1996 Loàr Breda Za~etki mednarodne izmenjave podatkov na podro~ju izobraèvanja, 1998 Marn Stane, Vencelj Stane Prispevek k sektorizaciji zunajprora~unskih skladov in nekaterih agencij v poslovnem registru Slovenije, 1997 Macur Mirna Varstvo osebnih podatkov v primeru individualnih in agregiranih podatkov, 1994 Marn Stane Evaluation of 1993 SNA development in Slovenia, 2000 80 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 Avtor Naslov prispevka Avtor Naslov prispevka Marn Stane Osnovne statisti~ne zahteve EU – akcijski na~rt za Slovenijo, 2003 Morganti Enrica, Pascucci Carmela The business register on enterprise groups in the framework of new statistical tools Marn Stane, Zver Eva, Turk Eva Razvoj nacionalnih zdravstvenih ra~unov za Slovenijo, 2005 to measure globalisation, 2004 Marn Stane, Morovi~ Barbara, Nacionalni zdravstveni ra~uni za slovenijo - izdatki za zdravstvo glede na karakteristike bolnika, 2006 Moss Ole Osvald Reforming Agricultural Statistics – The Norwegian Experience, 2005 Pe~ar - ^ad Silva, [tok Janko Moè Andreja Anketa o uporabnikih spletnih strani Statisti~nega urada RS, 1999 in Kel{in Nevenka Murn Ana Statistika subvencij v Sloveniji, 1997 Marn Stane, Truden Dobrin Polonca, Raz~lemba podatkov iz zdravstvenih ra~unov, glede na glavne karakteristike bolnika, Murn Ana Evidence dràvnih in strukturnih pomo~i po standardih Evropske unije, 1998 Zupanc Irena, Pe~ar-ad Silva, za Slovenijo, 2006, 2008 [tok Janko Murn Ana Evidence kot osnova transparentne ekonomske politike dràve, 1999 Marolt Klavdija, Rudi Seljak Uporaba administrativnih virov kot sredstvo za hitro in u~inkovito zagotavljanje kratkoro~nih Murn Ana Na~rtovanje dràvnih pomo~i v okviru industrijske in javnofinan~ne politike, 2000 statistik - indeksi prihodka v trgovini na debelo, 2006 Murn Ana Merjenje u~inkovitosti finan~nih ukrepov industrijske politike, 2006 Mavec Bojan, Pavlin Branko, Regionalna bruto dodana vrednost in statisti~ni indikatorji v Sloveniji, 1997 Murn Ana Enotna evidenca razvojnih politik vlade kot ukrep zmanj{evanja stro{kov dràve, 2007 Marn Stane Murn Du{an Sistem statistike vladnih financ Mednarodnega denarnega sklada, 1997 Mazouch Petr, Fischer Jakub, Rising of educational attainment in transitive European countries; is not the catching up Murn Du{an Slovenska denarna in ban~na statistika in statisti~ne zahteve Evropske centralne banke, 2000 too rapid ?, 2008 Finardi Savina Murn Du{an Statisti~ne zahteve v okviru prenove ban~nega poro~evalskega sistema, 2004 Medved Mirko Pomen statisti~nih raziskav za spremljanje gospodarjenja z zasebnimi druìnskimi gozdovi Murn Karmen Mulc, kaj bi rad? (posnetek mladosti v Trbovljah), 2008 v Sloveniji, 2005 Murnc Irena FIPO, finan~ni podatki gospodarskih drùb, 1998 Medve{ek-Milo{evi~ Metka Raziskovalno-razvojna dejavnost v poslovnem sektorju, 1998 Muthmann Rainer Integration of survey and administrative data, 2007 Medve{ek-Milo{evi~ Metka Izobraèvanje in usposabljanje zaposlenih - predstavitev rezultatov mednarodno poenotene Narat Tomo Statistika finan~nih trgov, 1997 raziskave (CVTS2), 2001 Nared Janez Vloga statisti~nih kazalnikov pri spremljanju in vrednotenju regionalnega razvoja, 2003 Mencinger Joè Inflacija, medvalutne spremembe in prikazovanje zunanjetrgovinskih tokov, 1987 Nastav Bojan Merjenje dela kot komponente blaginje prebivalstva, 2004 Merk Hans Gunther Experiences of German Official Statistics in co-operation with international institutions, 1994 Nastav Bojan Hedonski indeksi cen: primer novih osebnih vozil, 2005 Mesec Sta{a Metode in uporabnost spremljanja izvajanja regionalne politike - izku{nje v Sloveniji Nedeljkovi} Ranko, Filippi Dragana Development of regional statistics - in the spirit of cooperation, 2004 na primeru EPD, 2005 Nemec Joè Pou~evanje statistike na Visoki kmetijski {oli v Mariboru, 1994 Mesec Sta{a Metodolo{ke novosti spremljanja izvajanja regionalne politike – zahteve Evropske komisije in na{a realnost, 2007 Niemi Iiris Towards harmonised time use surveys, 1995 Niki} Boro, @avbi Miran Izra~un indeksov stro{kov dela in avtomatizacija procesa, 2004 Mi}kovi} Slaven Spremljanje dolga Republike Slovenije, 1997 Miklav~i~ Aleksandra, Mramor Vanja Evidence javnofinan~nih prihodkov za potrebe dràve in na~rtovano preoblikovanje le-teh v smislu Nikoli} Miodrag Podsetnik za diskusiju o sadràjima statisti~kih istraìvanja, 1989 uvedbe enotnega ra~una dràvne blagajne, 1998 No~ Matjà Denarna statistika, 1996 Mikù Stanislav Carinska slùba v funkciji zajema intrastatovih podatkov in sodelovanja z zunanjim okoljem, 2005 No~ MatjaÒdraànje gospodarske krize v finan~nih ra~unih Slovenije, 2009 Milenkovi} Aleksandar Urbana obmo~ja in prikazovanje podatkov o njih v statisti~nem sistemu republike Slovenije, 1998 Nogelainen Maie Harmonisation of statistics in Estonia, 1998 Milenkovi} Aleksandar Statisti~ni registri kot sekundarni viri podatkov v statisti~nem sistemu, 1999 Nogelainen Maie Problems of understanding statistics by the professional and general public, 2001 Milenkovi} Aleksandar Vpliv novih zakonov na posodobitev evidentiranja nepremi~nin, 2000 Novak Ana Statisti~ni kazalniki kot podpora evropskim politikam s poudarkom na strukturnih kazalnikih, 2003 Milisavljevi} Nadèda Neki aspekti razli~ite strukture li~ne potro{nje posmatrani kroz primenu indeksa tro{kova ìvota, 1987 Novak Mojca Konceptualna vpra{anja prou~evanja kakovosti ìvljenja, 1995 Milo{ Ksenija Demografska in izobrazbena struktura ènskega prebivalstva v Republiki Hrva{ki, 2002 Novak Mojca Siroma{tvo: dejstva in subjektivna presoja, 1995 Mi{i~ Ema Storitve z vidika indeksov cen, 2004 Novak Tatjana, Smrekar Tomà, Metodolo{ke spremembe statisti~nega spremljanja delovno aktivnega prebivalstvain pla~ Missov Ivan Organization of Bulgarian census of population, housing and agricultural farms @avbi Miran ob prelomu tiso~letja, 1999 -1-14 March 2001, 2000 Novak Tatjana, Polanec-Strnad Ivanka Merjenje delovne aktivnosti z uporabo administrativnih virov - statisti~ni register delovno aktivnega prebivalstva, 2001 Mlinar Zdravko Sociolo{ka teorija drùbenega razvoja ter njeno navezovanje na empiri~no raziskovanje in statistiko, 1989 Moravec Berger Da{a, Roga~ Mitja Prilagajanje zdravstvene statistike in evidenc mednarodnim standardom: Novak Tatjana, Robin{ak Matjà, Measuring information society in Slovenia: the case of telework, 2002 Vehovar Vasja primer 10. revizije mednarodne statisti~ne klasifikacije bolezni, 1993 Novkovska Blagica Reconstructing the labour force in the Republic of Macedonia, 1995 Moravec Berger Da{a Mesto in vloga posvetovalne mreè za podro~je zdravsvtenih informacij evropskega Programa javnega zdravja pri Evropski komisiji, 2004 Novkovska Blagica Statistics as analytical base for suport of the educational system’s changes and reforms, 2001 Moravec Berger Da{a, Zupani~ Tina, Novi kazalnik zdravja: “leta zdravega ìvljenja” (“healthy life years” – hly), 2008 Novkovska Blagica The particular position of the unpaid family work, 2008 Lavtar Darja 81 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 Avtor Naslov prispevka Avtor Naslov prispevka Oblak Flander Apolonija Popis 2002: priprave, izvedba in popopisne aktivnosti, 2002 Petrá{ová Alexandra ESSPROS – pomemben informacijski instrument v prehodu iz socialnega sistema zavarovanja Oblak Flander Apolonija Stoletniki v Sloveniji, 2008 na Slova{kem, 2008 Ograjen{ek Irena Uveljavljanje statisti~ne kontrole kakovosti v sistemu celovitega obvladovanja kakovosti, 1998 Pfajfar Lovrenc Statisti~ni predmeti na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, 1994 Ograjen{ek Irena Analiza podatkov kupcev : izzivi obvladovanja kakovosti storitev, 2002 Piatkowski Marcin, van Ark Bart ICT and Productivity Growth in Transition Economies: Two-Phase Convergence and Structural Reforms Gaps, 2005 Ograjen{ek Irena, @abkar Vesna Vpliv prodajnega osebja na zaznano kakovost storitev v trgovini na drobno, 2004 Pikec Danica, [aki} Korana Intraduction of new statistical survey on carriage of goods by road, 2001 Ograjen{ek Irena, Redek Tja{a, Stali{~a delodajalcev do zaposlovanja starej{ih delavcev: primer Slovenije, 2008 Domadenik Polona Pintar Emil Milan Statistika drùbene inovativnosti zahteva bistveno inoviranje statistike, 1989 Olsen Øystein Administrativni viri in kvaliteta statisti~nih podatkov, 2007 Pirc Velkavrh Anita, Bernard Barbara Informacije o okolju na internetu : (priklju~itev k evropskemu omrèju za prenos okoljskih informacij EIONET in) implementacija v Sloveniji), 1999 Omerzu Mojca, Lavtar Darja, Prispevek k racionalizaciji in vi{ji kakovosti podatkov zdravstvene statistike, 2007 Nadrag Petra, Budin Mateja Pirher Sonja Priprave na sodelovanje v omrèju EURES, 2000 Omerzu Mojca, Bolni{ka odsotnost med nose~nostjo - izku{nje s povezovanjem dveh zbirk podatkov, 2009 Piskar Sebastijan Pomo~ statistike pri premagovanju gospodarskih kriz, 2009 Mihevc Ponikvar Barbara Plav~ak Gregor E-poro~anje podatkov na Ministrstvu za gospodarstvo, 2007 Omerzu Mojca, Albreht Tit Uporabnost podatkov obstoje~ih podatkovnih zbirk s podro~ja zdravstva kot podpora reformi Ple{ec Bo{tjan Uporaba kvartalnega modela slovenskega gospodarstva v planiranju, 1996 zdravstvenega varstva, 2009 Ple{ec Bo{tjan Ekonometri~na analiza slovenske inflacije od 1993 do danes, 2000 Ore{nik Irena Nastavitev registra kmetij v Sloveniji, 1993 Pocajt Jasna Kako Slovenci preìvljamo prosti ~as, 1995 Ore{nik Irena Funkcije administrativnega in statisti~nega registra kmetij, 1994 Podlogar Mateja, Pucihar Andreja Mònosti uporabe interneta za anketiranje, 1999 Ore{nik Irena Kako do bolj{ih podatkov o slovenskem kmetijstvu, 1997 Podmanická Zuzana Demografsko staranje – osrednji pogled na sedanji demografski razvoj, 2008 Ore{nik Irena, Rojc Mateja, Adaptation of agriculture statistical system in Slovenia to meet national and EU reqirements, 2000 Poga~ar Janez Program {tudija Biometrije na BF, Oddelku za zootehniko in raz{irjenost uporabe biometri~nih Zaletel Metka, Dernulc Simona, metod v ìvinoreji, 1994 Puc Helena, Sluga Marija, Krznar Joja, Juvanc Angela Popovi} Bojan Simulaciona analiza interakcije me|urepubli~kih migracija i ekonomskog razvoja, 1989 Pajntihar Tatjana Staranje delovne sile – izzivi in re{itve z vidika delodajalcev v {estih dràvah srednje Popovska-Tosheva Ljubinka Quality in statistics : an important feature in the statistical institutions strategies appliance in the in vzhodne Evrope, 2008 statistical system of the State Statistical Office of Macedonia (SSORM), 2000 Pangerc Pahernik Zvonka O evropskih kazalnikih in ciljnih vrednostih procesa Izobraèvanje in usposabljanje 2010, 2006 Poto~nik Janez Statistika na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani, 1994 Papazoska Helena, Karandziski Goran Spatial statistical data on a map : first steps in GIS implementation Poto~nik Janez Model splo{nega ravnotèja slovenskega gospodarstva temelje~ na matriki drùbenih ra~unov in the state statistical office, 2000 za leto 1993, 1996 Pattinson Bill The measurement of the ICT sector and electronic commerce - work underway in the OECD, 1999 Premk Peter, Hren Kristian Zakonski okvir in mònosti statisti~nega spremljanja podatkov centralnega registra klirin{ko depotne drùbe, 1997 Pavlin Branko Podpora Statisti~nega urada RS na~rtovanju regionalnega razvoja v Sloveniji in bodo~i uporabi strukturnih skladov Evropske Unije, 1998 Primoì~ Stanislav, Mrhar Ale{ Statistika v izobraèvalnih programih farmacije : pomen statistike v farmacevtski znanosti in stroki, 1994 Pavlin Branko Podatkovno skladi{~e regionalnih statisti~nih podatkov SURS RDB in njegova uporaba, 2002 Pritchard Alwyn Measurement of government output and productivity: Recent developments in the UK, 2006 Pavlin Branko Hedonska analiza cen stanovanj v Sloveniji v obdobju 2003 - 2006, 2006 Proki} Milutin Difficulties and contradictions in application of methodological concepts suggested in Pavlin Branko Indeksi cen stanovanjskih nepremi~nin in gradbenih zemlji{~ v Sloveniji, 2007 recommendations for 2000 census of population - Yugoslav experiences from census 2000, 2002 Pav{i~ Matija, Rovan Joè, Bregar Lea Kje so meje uporabe bruto doma~ega proizvoda na prebivalca v paritetah kupne mo~i?, 2005 Pullinger John E-business in the UK Office for National Statistics, 2003 Pe~ar Janja Kriteriji za dolo~itev obmo~ij s posebnimi razvojnimi problemi v Sloveniji, 1998 Pybus Leah Transforming statistical systems in former communist states : the UK experience as a guide, 2000 Pe~ar Silva, Kasesnik Karin Pogoji in namen celostnega spremljanja podatkov o porabi zdravil, 2007 Radermacher Walter Quality management in the Federal Statistical Office of Germany, 2000 Pérez-Duarte Sébastien, The collection of specific micro-data on financing conditions for the ECB’s monetary policy making Radojevi} Gordana Vloga makroekonomskega modeliranja in nacionalnih ra~unov pri upravljanju svetovne Sanchez Munoz Carlos, gospodarske krize Willeke Caroline Rainer Norbert The implementation of the European classification system; some experience from Austria, 1996 Perman Mihael Misli o pou~evanju statistike, 1994 Ramprakash Deo Statistics on European social policy, 1995 Perpar Tomà, Verbi~ Joè, Babnik Drago, Logar Betka, Sadar Mija Centralna podatkovna zbirka GOVEDO kot vir podatkov za statistiko v kmetijstvu, 2006 Randaru Ülo, Buttel Vadim The new generation of IT in Statistical Office of Estonia - achievments and problems, 1999 Petek TomaÈlektronsko poslovanje s prostorskimi podatki in direktiva INSPIRE, 2005 Rankovi} Mirjana Primena medjunarodnih standarda i klasifikacija u statistici spoljne trgovine SFRJ, 1989 Petkovi} Aleksandar Prevzem novih tehnolo{kih re{itev na Statisti~nem uradu, 2007 Rant Majda Teoreti~ni in prakti~ni vidik zrcalne analize zunanjetrgovinskih podatkov na primeru blagovne menjave z Makedonijo, 1998 82 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 Avtor Naslov prispevka Avtor Naslov prispevka Rant Majda Spremembe na podro~ju statistike zunanje trgovine po vstopu v EU, 2001 Roànec Marko Ilegalna ekonomija : ocena ilegalnih dejavnosti za Slovenijo za obdobje 1995-2002, 2003 Rant Majda Merjenje ekonomske globalizacije – novi pogledi na statistiko, 2003 Rus Matej, Rebernik Miroslav Problematika zbiranja, analiziranja in vklju~evanja podatkov o slovenskem malem gospodarstvu v Rant Majda Razvoj mednarodnih standardov pri spremljanju ekonomske dejavnosti mednarodnih podjetij, 2004 “The European Observatory for SMES”, 2000 Ravbar Marjan Razporeditev delovnih mest v funkciji oblikovanja trga delovne sile, 1998 Rutar Katja, Niki} Boro, Seljak Rudolf Sodelovanje SURSa v raziskovalnih projektih evropskega sedmega okvirnega programa, 2009 Rednak Miroslav, Volk Tina, The agricultural statistics in Slovenia and negotiating position on agriculture, 2000 Ruì} Genovefa Anketa o porabi gospodinjstev kot vir za analizo rev{~ine v Sloveniji, 1994 Erjavec Emil Ruì} Genovefa Socialni indikatorji za Slovenijo, 1995 Reeh Klaus The role of official macro-economic statistics in the European Union political process : Ruì} Genovefa Statisti~ni podatki kot vir za analizo in ukrepanje na podro~ju socialnih transferjev, 2003 what are the consequences for official statisticians, what official statisticians in accession Ruì} Genovefa, Hren Karmen Nova uredba o evropski statistiki - ve~ja fleksibilnost Evropskega statisti~nega sistema, 2009 countries could and should do and what accession countries’ statistical and political authorities shold be aware of, 1998 Sambt Joè Javnofinan~ni sistem v lu~i demografskih gibanj, 2003 Reeh Klaus Meeting EMU statistical requirements: A big challenge for official statisticians Saraìn Lovre~i~ Ines The role of statistics from the financial planing viewpoint, 1994 in the European union, 2005 Saraìn Lovre~i~ Ines, Burja Janja Statisti~ni podatki ZPIZ in spremljanje u~inkov zakonodaje obveznega pokojninskega Regor{ek Darja Povpra{evanje po hrani v Sloveniji, 2005 in invalidskega zavarovanja, 2008 Rejec Brancelj Irena, Pov{e Ur{ka Izku{nje in prihodnost poro~anja o okolju, 2002 Satora Artur Komunikacija z uporabniki v Poljskem dràvnem statisti~nem uradu, 2005 Rejec Brancelj Irena, Ku{ar Ur{ka Kazalci kot orodje za spremljanje okoljskega razvoja, 2003 Savova Iliyana Dobre prakse bolgarskega dràvnega statisti~nega urada na podro~ju izkazovanja statisti~nih informacij, 2005 Rejec Brancelj Irena Vzpostavitev kazalcev za spremljanje stanja kmetijstva in okolja v RS, 2006 Schlamberger Niko Trgovalni center - koncept, implementacija in praksa, 1994 Rejec Brancelj Irena Trajnostna naravnanost potro{nje slovenskih gospodinjstev, 2009 Schlamberger Niko Statisti~ni poslovni register, 1996 Rejec Renata Projekt Urban Audit, 2006 Schlamberger Niko Tr`na uporaba administrativnih registrov, 1997 Relander Timo Some experiences of EU membership in the field of statistics, 2000 Seljak Janko Statistika okolja in naravnih virov kot ena od osnov sistema nacionalnih ra~unov, 1993 Remec Matija Statistika dohodkov in ìvljenjskih pogojev na osnovi registrskih in anketnih podatkov, 2003 Seljak Janko Bruto doma~i proizvod in kazalci ~lovekove blaginje, 1996 Repoto~nik Zdenka Mednarodno primerljiv bruto doma~i proizvod, 1993 Seljak Janko Accounts of emissions of greenhouse gases, 2000 Repoto~nik Zdenka Merjenje in primerjanje inflacije, 1996 Seljak Rudi Urejanje podatkov - novi pristopi na Statisti~nem uradu Republike Slovenije, 2005 Repoto~nik Zdenka Harmonizacija indeksov cen ìvljenskih potreb{~in, 1997 Seljak Rudolf, No~ Razinger Mojca, Analiza obremenitev poro~evalskih enot, 2007 Repoto~nik Zdenka, Ga{i} Marjana Paritete kupne mo~i in realni bruto doma~i proizvod, 1998 Zaletel Metka, Hribar Ivanka RepovÀlenka Statistika finan~nih ra~unov Slovenije, 2003 Sicherl Pavle Dinami~ni aspekti merjenja razlik v razvitosti, 1989 Repov`-Grabnar Ida Will new dissemination trends have impact on the Statistical Office of Slovenia?, 2000 Sicherl Pavle Merjenje napredka drùb, 2006 Repov`-Grabnar Ida Medijsko spremljanje popisa 2002, 2002 Silberman Roxane Administrativni podatki in dostop za raziskovalne namene: stara in nova vpra{anja. Repov`-Grabnar Ida, [nuderl Katja Inovativni pristopi v komuniciranju z razli~nimi skupinami uporabnikov – organizacijski in Primer Francije, 2007 informacijski vidiki, 2008 Sili~ Marin, Dobnikar Ale{, Vloga centra vlade za informatiko pri uvajanju elektronskega poslovanja v javno upravo, 1999 Ritonja Tina Sistem pav{alnega nadomestila kmetov v Sloveniji, 2004 Pereni~ Gorazd Ritonja Tina Anketa o samogradnji v gospodinjstvih, 2006 Simkins Aileen Measurement of government output and productivity for the national accounts in the UK : Rode Nino Zdruèvanje podatkov nizkoprànih nevladnih organizacij na podro~ju drog, policije in zdravstva – the Atkinson review, 2004 problemi in mòne re{itve, 2007 Sirnik Iztok Splo{na metodologija razvoja in spremljanja projektov v javni upravi, 1997 Rogelj Janez Dva koraka k liberlizaciji nefinan~nih storitev enotnega notranjega trga Evropske unije, 2004 Sirnik Iztok Informacijska podpora pogajanjem – program projektov IDC, 1998 Rogelj Janez Trgovinska dejavnost v Sloveniji pred in po vstopu v Evropsko unijo, 2004 Sir{e Janez Spremljanje ekonomskega obsega turizma s satelitskimi ra~uni - aktivnosti v Sloveniji, 2003 Rokni} Verica Export/import price indices, their meaning, use, and methodology verification by calculation Sir{e Janez, Vidjen Tina Ocena turisti~ne potro{nje v Sloveniji za potrebe satelitskih ra~unov v turizmu, 2004 of quaterly and yearly GDP through constant prices, 2001 Sixta Jaroslav, Jakub Fischer The model approach in the capital account, 2007 Rokni} Verica Calculation of tourism at current and constant prices in the compilation of gross domestic Sixta Jaroslav, Fischer Jakub Jaroslav Increasing productivity as a possible solution of population ageing: product of Republic of Croatia, 2002 measurement issues, 2008 Rokni} Verica Comparison of different data sources about export of travel services and use in gross domestic Sko~i} Gordana Centralni register prebivalstva – sodoben administrativni register, 1994 product calculation, 2004 Slami~ Vid Konsolidirana bilanca stanja sektorja denarnih finan~nih institucij v EMU, 2001 Ro{ker Iris Statistika kratkoro~nih storitvenih dejavnosti, 2004 Slovi} Dragoslav Problemi regularnosti na{eg obra~unskog sistema, 1987 Rov{ek Joìca Po{tne in kurirske storitve, spremljanje kurirske dejavnosti, 2004 83 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 Avtor Naslov prispevka Avtor Naslov prispevka Smodi{ Martin Evidentiranje cen nepremi~nin, 2005 Svetin Irena Poloàj migrantov in njihovih neposrednih potomcev na trgu dela, 2009 Smrekar Tomà Slovenska statistika dela - kje smo in kam gremo?, 1993 Svetli~i~ Marjan Sodobni trendi in izzivi globalizacije, 2004 Smrekar Tomà Stro{ki delovne sile in indeks stro{kov delovne sile - novi meri pla~ v slovenski statistiki, 1994 Svetlik Ivan, Anton~i~ Vojko Anketa o kadrovskem potencialu, 1989 Smrekar Tomà Gospodarska kriza in trg delovne sile v Sloveniji, 1995 Svetlik Ivan Kakovost delovnega ìvljenja, 1995 Smrekar Tomà Kontinuirana anketa o delovni sili-izbolj{ano orodje za statisti~no spremljanje Svetlik Ivan Zadovoljstvo z ìvljenjem in delom, 1995 trga dela v Sloveniji, 1997 Szep Katalin Quality of statistics in the strategy of HCSO, 2006 Smrekar Tomà Poskusni popis prebivalstva in trg dela, 1998 [abanovi} Edin Basket of products and its use in living standard measurement: Smrekar TomaÙvedba evra in na~in objavljanja statisti~nih podatkov v evrih na Statisti~nem uradu RS, 2006 case of Bosnia and Herzegovina and future perspectives, 2008 Smrekar Tomà Potrebe uporabnikov in priprava povezanih mikropodatkov za raziskovalne namene [abanovi} Edin Use of households surveys data in planning social policy in Bosnia and Herzegovina, 2009 in namene modeliranja ter preverjanja u~inkov zakonodaje, 2008 [abi} Danijela, Tretja Ana, Ocena kmetijskih povr{in in kultur po metodi MARS : 1. leto, 1994 Sor~an Stojan Scientometri~na podoba Slovenije v Evropski uniji, 1998 Ore{nik Irena Sor~an Stojan Vloga statistik in analiz raziskovalne in razvojne dejavnosti pri obvladovanju ekonomske krize, 2009 [abi} Danijela, Lojovi} Enisa H., Pokrovnost in raba tal Slovenije : statisti~ni GIS-metodolo{ko in tehnolo{ko prilagajanje Stanovnik Tine, Stropnik Nada Dohodkovni poloàj slovenskih gospodinjstev, 1995 Tretjak Ana evropskim zahtevam, 1998 Stapel Silke Revision of PPP and related economic indicators - 1995 to 2000, 2003 [abi} Danijela, Lojovi} Enisa H, GIS-supported national inventories based on regularly updated land cover thematic layer Tretjak Ana, Skumavec Dominik derived from remote sensed data, 2000 Stare Janez Pou~evanje statistike na Medicinski fakulteti in splo{ni razmislek o problematiki pou~evanja statistike na ljubljanski Univerzi, 1994 [arga~ Mario Enostavne re{itve za anketiranje, 2008 Stare Martina, Remec Matija, Zaznavanje inflacije po anketi o mnenju potro{nikov, 2008 [arga~ Mario Tehnolo{ke spremembe v postopku anketiranja, 2009 Tomaì~ Ingli~ Rihard [emrov Janko, Kolar Matej Dinami~ne tablice smrtnosti po Lee-Carterju, 2007 Stare Metka Trade in services or services in trade? : towards better understanding, 2004 [iraj Marjan, Domadenik Irena, Finan~ni kazalniki GZS 1996, 1997 Stare Metka, Zupan~i~ Samo Statisti~no spremljanje posledic liberalizacije storitev, 1994 Krnc Gorazd, Pre{ern Nina, Stepan~i~ Denis, Stefanescu Daniela Elena Strategy for Romanian statistical system integration into the European statistical system, 2000 [i{ko-Debeljak Marjeta Stefanovi} Srdjan, Cerovina Miodrag Intraduction of the statistical business register in the Republic of Serbia, 2003 [iraj Marjan, Ro{tan Irena, Kazalniki poslovanja GZS 2002 : primer neposredne uporabe statisti~nih podatkov Stefanovic Srdjan, Cerovina Miodrag Statistical data quality in conditions of globalisation : a challenge for the Serbian official statistics, 2004 Kralj Katarina, Rataj Simona, iz letnih poro~il gospodarskih, 2003 Stevanovi~ [a{o Analiza razpolòljivih virov za ugotavljanje skupin podjetij, 2005 Zemlji~ Ilija Stibbard Peter J Labour market statistics in the UK : recent and current issues, 1995 [ircelj Milivoja @ivljenjske oblike in demografske zna~ilnosti priletnega prebivalstva v Sloveniji, 1998 Stojanovska, Slavka Improving the data quality and comparability of the distributive trade in the Republic of Macedonia, 2001 [i{ko-Debeljak Marjeta Poro~ilo o triletnih izku{njah na podro~ju kvalitativnega anketiranja, 1994 Stojanovska Slavka The role of statistical indicators in the strategy and politics of national development, 2002 [ivic Andrejka Demografija podjetij, 2004 Stojanovska Slavka Trade data in the Republic of Macedonia through development and application of international [krbec Tatjana Mednarodne metodologije na podro~ju statistike raziskovalno-razvojne dejavnosti in inovacij standards - standardisation and globalisation, 2004 ter njihova uporaba v Sloveniji, 1996 Stojiljkovi} Dragi, Jankovi} Miroslav Consumer price parities between the two republics, 2004 [krbec Tatjana Statistika izobraèvanja in usposabljanja v okviru vseìvljenskega u~enja, 2001 Stol Hans R. Metadata in datacapture, 2002 [krlec Mojca Izdatki gospodinjstev za kon~no potro{njo in sistem nacionalnih ra~unov iz leta 1993, 1996 Straì{ar Nina Predstavitev pilotne raziskave o zadovoljstvu uporabnikov Statisti~nega urada RS v letu 2003, 2004 [krlec [inkovec Mojca Obra~un proizvodnje stanovanjskih storitev po stratifikacijski metodi, 1999 Strm{nik Igor Ocena nacionalnih ra~unov Slovenije 1990-1993, 1993 [krlec [inkovec Mojca Stro{kovna metoda obra~una proizvodnje stanovanjskih storitev, 2000 Strm{nik Igor Institucije in nosilci nalog pri vklju~evanju Slovenije v strukturno politiko Evropske zveze, 1998 [krlec [inkovec Mojca Izdatki gospodinjstev za kon~no potro{njo in revizija, 2003 Su{nik Darja Uvedba sistema Intrastat v podjetju Predilnica Litija d.d., 2004 [krlec [inkovec Mojca Nefinan~ni sektorski ra~uni, 2006 Suvorov Mojca Prikazovanje in razumevanje energetskih bilanc, 2001 [krlec Mojca Podoba slovenskih gospodinjstev skozi prizmo nacionalnih ra~unov, 2009 Suvorov Mojca Kazalniki trajnostnega razvoja, 2003 [krubej Jelka Slovenija in EU : potek multilateralnega in bilateralnega “screeninga” za prost pretok blaga, 1998 Suvorov Mojca, Krìman Irena Izmenjava znanja in izku{enj na podro~ju kmetijskih statistik, 2003 [kufca Uro{ Uporaba tezavra EUROVOC v informacijskih sistemih na omrèju internet, 1997 Suvorov Mojca Izbor klju~nih kazalnikov trajnostnega razvoja v Sloveniji, 2009 [kufca Uro{ Uporaba spletnih robotov v statisti~ne namene na internetu, 1999 Svetin Irena Spremljanje novih pojavov na trgu dela, ki jih omogo~a informacijsko - komunikacijska [nuderl Katja, Peljhan Joìca Mònosti in omejitve pri pregledovanju podatkov v podatkovnem skladi{~u regionalnih statisti~nih tehnologija (teledelo), 2003 podatkov v SURS RDB, 2002 [nuderl Katja, Pehli~ Sandi Podatkovni portal SI-STAT: nadgradnja v letu 2005 in nove mònosti za uporabnike, 2005 84 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 Avtor Naslov prispevka Avtor Naslov prispevka [piranec Katica Dinamika in struktura uporabnikov informacijsko-dokumentacijskega centra Vajda Jana Vpliv sprememb v ra~unovodskih standardih in ra~unovodskih izkazih na obra~un agregatov Zavoda Republike Slovenije za statistiko, 1994 gospodarskih drùb v nacionalnih ra~unih, 2003 [rekl Joè Dileme in zadrege ob pou~evanju statistike na VTV[, 1994 Vasle Bo{tjan Ocenjevanje osnovne inflacije v Sloveniji, 2000 [rekl Joè, Gspan, PrimoÒcenjevanje gibanja {tevila nezgod, 1995 Vehovar Vasja Statistika inovativnosti : nekatera metodolo{ka vpra{anja prou~evanja drùbenega razvoja [tebe Janez Subjektivni kazalci socialnega kapitala v Sloveniji, 2001 v razmerah intenzivnih tehnolo{kih sprememb, 1989 [tebe Janez, Ka{trun Tomà Kako oìveti statisti~ne podatke? : Izku{nje z uporabo metapodatkov standarda DDI Vehovar Vasja, Zaletel Metka Anketa o delovni sili - kak{en vzorec potrebujemo?, 1994 v Arhivu drùboslovnih podatkov, 2002 Vehovar Vasja, Zaletel Metka Vzorci v uradni statistiki - razvoj in perspektive, 1997 [teblaj Alenka Statistika notrajnega pla~ilnega prometa, 1997 Vehovar Vasja, Lozar Manfreda Katja Internet in elektronsko poslovanje v slovenskih podjetjih, 1997 [teinbuka Inna Prevzem evra v Sloveniji, 2007 Vehovar Vasja, Remec Matija, Statistika Interneta, 1998 [tuhec Snjeàna L. Statisti~ni register prebivalstva Slovenije, 1998 Kramberger Anton [urkalovi} Branka Education system and life-long learning in Serbia, 2003 Vehovar Vasja, Remec Matija Informacijska drùba in elektronsko poslovanje v Sloveniji, 1999 [u{tari~ Jasenka Ra~un proizvodnje za zavarovalni sektor, 1996 Vehovar Vasja, Jovan Matej Informacijska tehnologija: Slovenija-EU, 2003 [u{tari~ Jasenka Storitve finan~nega posredni{tva merjenje posredno, 2001 Vehovar Vasja, Belak Eva Vpliv uporabe mobilnih telefonov na anketno zbiranje podatkov, 2004 [u{tari~ Jasenka Sektorsko razporejanje FISIM za Slovenijo, 2004 Verli~ Christensen Barbara Prostor in kakovost ìvljenja, 1995 [utalo Ivan Rebasing problem in Croation national accounts, 2002 Vertot Nelka Staranje prebivalstva Slovenije v lu~i razlik med regijami, 1997 [utalo Ivan, Juki} Darko Using Denton method for reconciliation annual (benchmark) GDP figures Vertot Nelka Poskusni popis prebivalstva ´98-priprava na rednega 2001, 1998 and quarterly GDP figures, 2001 Vertot Petronela Umiranje mladostnikov v Sloveniji zaradi nasilnih smrti, 1999 [vajncer Tanja Kakovost ankete o delovni sili, 2003 Vertot Nelka, Ili} Milena Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Sloveniji v letu 2001 v lu~i popisov Tajnikar Maks Ekonomski vidiki inflacije, 1987 prebivalstva na slovenskem v preteklosti in prihodnosti, 2000 Tav~ar Branka Uporaba matrike nacionalnih ra~unov v ZMAR, 1996 Vertot Nelka Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Sloveniji v letu 2002 - nov izziv za statistike ter nove mònosti za analitike in raziskovalce, 2001 Tav~ar Branka Uporaba makroekonomskih statistik za napovedovanje, 2000 Vertot Nelka Uporabnost podatkov, zbranih v Sloveniji s popisom prebivalstva 2002, 2002 Tekav~i~ Metka Varstvo pri delu in stro{ki delovne sile, 1995 Vertot Petronela Druìne v Sloveniji v starajo~i se drùbi na prehodu v tretje tiso~letje, 2008 ten Bosch Olav Visualising statistics in the Netherlands, 2008 Veselinovi~ Dra{ko Nekateri problemi slovenske finan~ne statistike (predvsem) s podro~ja vrednostnih papirjev, 1997 Teràn Metka Poklicne bolezni, 1995 Vesely, Zdenek Czech experience in harmonisation of statistics with EU, 1998 Thygesen Lars Quality management in statistics Denmark : a pragmatic approach, 2001 Vidmar Mi{o Problematika statisti~nega zajemanja cestnega blagovnega prometa v Sloveniji Todorova Mira Customer satisfaction process in the State Statistical Office, 2000 in bodo~e prilagajanje evropskim usmeritvam, 1994 Todorova Mira Komunikacija z uporabniki statisti~nih podatkov v Dràvnem statisti~nem uradu Makedonije, 2005 Vidmar Mi{o Pilotni projekt s podro~ja cestnega blagovnega prometa, 1996 Todorova Teodora Financial statistics in Bulgaria, 2001 Vihavainen Hilkka Co-operation with the Ministry of Finance and the central bank in the provision of EMU Tom{i~ Andrej Elektronske storitve javne uprave : razumeti povpra{evalno stran, 2004 related statistical information : experiences of Statistics Finland, 2003 Tom{i~ Sonja, [elb [emerl Joìca Izbolj{anje kvalitete podatkov o vzrokih smrti, 2007 Vipavc Brvar Irena, Klep Joìca Uskladitev metapodatkovnih standardov za potrebe uporabnikov: primer METIS in DDI, 2003 Torkar Darko Problematika spremljanja nalòb tujcev na slovenskem trgu kapitala, 1998 Vipavc Brvar Irena, [tebe Janez Spremljanje uporabnikov, 2005 Toth Martin, Sven{ek Rosvita Zdravstvena statistika na Slovenskem : stanje in razvojna vpra{anja, 1993 Vodopivec Milan Uvedba sistema “odloène {olnine” v slovensko visoko {olstvo, 2002 Trbanc Martina Socialna izklju~enost: koncept, obseg in zna~ilnosti, 1995 Vodopivec Milan, Dolenc Primò @iveti dlje, delati dlje: aktualni izzivi na trgu dela, 2008 Treacy Joe Implementing a New Data Management System in the Central Statistics Office Ireland, 2007 Vodopivec Milan, [irok Klemen Analiza prehoda v delovno neaktivnost v Sloveniji, 2008 Trewin Dennis Improving statistical literacy, 2003 Vodopivec Milan, Vodopivec Matija, Mobilnost na trgu dela in finan~no/ekonomska kriza, 2009 Trewin Dennis Role of good planning in determining statistical priorities, 2003 Dolenc Primò Trewin Dennis Measurement of services : recent ABS experience, 2004 Vrabi~ Kek Brigita Anketa o fleksibilnosti trga delovne sile v predelovalnih dejavnostih, 1999 Trnov{ek Bojan, Irena Tr{inar, Registri upravnih notranjih zadev kot vir podatkov za statisko prebivalstva, 2007 Vrabi~ Kek Brigita, Barbara ^ertanec Primerjava rezultatov anket o poslovnih tendencah in kratkoro~nih kvantitativnih kazalnikov, 2006 Silvo Reèk Vukmirovi} Dragan, Jan~i} Zoran, Trènje uradne statistike in splet, 2005, 2005 Tu{ Jadranka Elektronski vpra{alnik za spremljanje srednje{olskega izobraèvanja, 2001 Budimir Jelena Tu{ Jadranka Kdaj se lahko nehamo u~iti, 2004 Vukmirovi} Dragan, Kosti} Miroljub, Standardi za izmenjavo podatkov in metapodatkov v Zavodu za statistiko Srbije Adì~ Ivana in med institucijami, 2006 85 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Seznam objavljenih prispevkov s posvetov Statisti~ni dnevi, 1987–2009 Avtor Naslov prispevka Avtor Naslov prispevka Vukmirovi} Dragan, Miloji} Andra, Srbski sestavljeni indeks kot merilo kratkoro~nih trendov gospodarske dejavnosti (krize), 2009 Zorc Rems Vanda Spremljanje menjave storitev v pla~ilni bilanci Slovenije, 1994 ]iri} Rade Zorc Rems Vanda Viri podatkov za drugo finan~no posredni{tvo, 1997 Walczak Tadeusz Co-operation in the field of science and research in NSI, 2002 Zorko Danica Pomen statisti~nih in drugih informacij za oblikovalce turisti~ne ponudbe za kreatorje Walton Richard Steps toward international comparability in general economic statistics, 2002 turisti~ne politike in za turiste potro{nike, 1994 Ward Michael How relevant is the evidence for policy, 2003 Zupan~i~ Samo Statisti~no zajemanje podatkov o trgovini s storitvami v novem krogu pogajanj Svetovne Wass Kurt Finan~na kriza in Evropski statisti~ni sistem, 2009 trgovinske organizacije in v zagotavljanju prostega pretoka storitev v Evropski uniji, 1998 Willeke Caroline, De Windt Nicole Vloga statistike pri finan~ni pismenosti, 2008 Zupan~i~ Samo Statisti~no zajemanje podatkov o trgovini s storitvami, 2001 Wurm Nikolaus Statistics in the enlargement process : contribution of the Phare Programme, 2000 Zupan~i~ Samo Ekonomska participacija starej{ih v Sloveniji, 2008 Zupani~ Vesna, Vratanar Nevenka, Vodenje poslovnega registra Slovenije kot osrednje javne kooperativne baze podatkov o vseh Zabukovec Branko, Knapi~ Barbara Short-term public finance statistical indicators, 2001 Murnc Irena poslovnih subjektih v Republiki Sloveniji ter na~ini objavljanja in posredovanja podatkov Zabukovec Brane Davki in prispevki za socialno varnost : (ESA) 1995 tabela 0900), 2004 uporabnikom, 2002 Zadnik Stirn Lidija Informacija o izobraèvanju na podro~ju statistike na nekaterih oddelkih BF, 1994 @agar Tina, Primic @akelj Maja, Povezovanje Registra raka za Slovenijo s sorodnimi dràvnimi podatkovnimi zbirkami, 2005 Zaharieva Milena, The Bulgarian statistical system : an integral part of information, 2002 Zadnik Vesna Milusheva Boryana, Stanev George @aucer Irena Ekonomski ra~uni za kmetijstvo, 1996 Zajc Zupan Tanja, Medeot Marino, EM[O novorojen~kom è v porodni{nici, 2000 @aucer Irena Ilegalna ekonomija : prva ocena ilegalnih dejavnosti za Slovenijo, 1999 Tr{inar Irena @aucer Irena Ekonomski ra~uni za gozdarstvo, 2006 Zakotnik Ivanka Statisti~no dokumentacijska osnova za izdelavo statisti~nih input-output tabel in mònosti @avbi Miran Prilagajanje izvajanj statisti~nih raziskovanj o stro{kih dela in strukturi pla~e v Sloveniji njihove aùrnej{e (letne) izdelave, 1993 zahtevam Eurostata, 2000 Zaletel Metka, Kocjanc Damjana, Kvaliteta anketnih podatkov : pomen anketarja, 1998 @avbi Miran Novosti na podro~ju zbiranja podatkov o pla~ah in stro{kih dela, 2001 Novak Tatjana, Vehovar Vasja @avbi Miran Spremembe in novosti na podro~ju statisti~nega spremljanja podatkov o pla~ah, 2003 Zaletel Metka, Seljak Rudi Merjenje kakovosti statisti~nih izdelkov, procesov in storitev v uradni statistiki, 2003 @avbi Miran, Novak Tatjana Racionalizacija na podro~ju zbiranja podatkov o pla~ah in stroških dela, 2005 Zaletel Metka @e spet statistika trka na va{a vrata?, 2004 @ebre Magdalena Statisti~no spremljanje blagovnih tokov in pridruèno ~lanstvo Slovenije Evropski uniji, 1993 Zaletel Metka Kodeks ravnanja evropske statistike, 2005 @ebre Magdalena Mednarodni programi usposabljanja, 1994 Zaletel Metka Celostno obvladovanje kakovosti na Statisti~nem uradu RS, 2006 @emva Mojca Pregled priporo~il za spremljanje denarnih in finan~nih statistik v skladu z novimi priporo~ili Zaletel Metka Komuniciranje kakovosti statisti~nih podatkov, 2007 mednarodnega denarnega sklada, 1997 Zde{ar Polona Medgeneracijske razlike v informacijski drùbi, 2008 @itnik Mojca Pilotno raziskovanje s podro~ja statistike industrijskih in nevarnih odpadkov v Sloveniji, 2003 Zeila Karlis Metadata Driven Integrated Statistical Data Management System, 2007 @nidar{i~ Erika Kdo so revni v Sloveniji?, 1995 Zemlji~ Barbara Kakovost razli~nih metod merjenja gledanosti, 2003 @nidar{i~ Erika Poskusni popis 1998 - stanovanjski del, 1998 Zemlji~ Petra Na~rtovanje in poro~anje o doseènih ciljih in rezultatih v sektorju dràva, 2001 @nidar{i~ Erika Uporaba popisnih podatkov pri nastavitvi registra stavb in stanovanj, 2001 Ziherl Petra Statistika investicijskih skladov in drugih nedenarnih finan~nih posrednikov, 2009 @nidar{i~ Tina Kadrovska organizacija popisa 2002 in analiza mnenj popisovalcev, 2002 86 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Okrogle mize na posvetih Statisti~ni dnevi, 1994–2009 1994 2004 • Statisti~no usposabljanje in izobraèvanje • Sodelovanje dràvnih institucij v procesu priblièvanja • Statisti~na podpora regionalizaciji in ~ezmejnemu povezovanju regij EMU 1995 • Varstvo in posredovanje statisti~nih podatkov za raziskovalne in analiti~ne namene / • Vloga in pomen informacijsko komunikacijske tehnologije pri prenovi procesov zbiranja, obdelave in izkazovanja 1996 podatkov • Regije v Sloveniji • Eviden~no in statisti~no spremljanje nepremi~nin 1997 2005 / • Internet - nove storitve za u~inkovito diseminacijo statisti~nih podatkov • Problematika statisti~nega pokrivanja pla~ilne bilance 1998 • Reforme kmetijskih statistik • EDISENT v podjetjih, javnih ustanovah in dràvni upravi 2006 1999 • Standardi za posredovanje in izmenjavo podatkov in metapodatkov med institucijami (nacionalnimi, • Administrativni podatki mednarodnimi) • Elektronsko poslovanje v statistiki - izkušnje, vizija • Staranje in delovna aktivnost prebivalstva • Uporaba programskega sistema Blaise v statisti~nih organizacijah • Uvedba prenovljene klasifikacije dejavnosti, NACE Rev.2 2000 • Varna hrana • Informacijska drùba in statisti~ne naloge v letu 2001, tudi indikatorji za novo ekonomijo 2007 • Uvajanje celostnega obladovanja kakovosti v dràvno statistiko • Popis prebivalstva in stanovanj okrog leta 2011 iz registrov 2001 • Projekt statisti~nega opismenjevanja “Popis v šoli” • Diseminacija podatkov popisa kmetijstva 2000 ter bodo~nost strukturnih popisov kmetijstva v Evropi • Uporaba registra nepremi~nin • Uporaba in analiziranje popisnih podatkov 2008 • Upravljanje procesov s pomo~jo metapodatkov: prilònosti in nevarnosti • Evropska morska strategija in statistika • Vprašanje merjenja in dolo~anja potrebnih statistik v primeru novega trgovanja z energenti • Potrebe uporabnikov in priprava povezanih mikropodatkov za raziskovalne namene in namene modeliranja ter 2002 preverjanja u~inkov zakonodaje • Intrastat • Zbiranje, obdelava in izkazovanje ob~utljivih podatkov statisti~nih raziskovanj • Javnofinan~ne statistike 2009 • Metapodatki in kakovost • Informacijska varnost - predstavitev dobrih praks in odprtih problemov • Razvoj in raziskovanje na podro~ju statistike in prenos znanja • Podatkovna podpora za ~lanstvo Slovenije v OECD • Delo dràvne statistike v letih 2003-2007 2003 • E-uprava in statistika • Internet kot nestrukturiran vir informacij za potrebe dràvne statistike • Kompromis med statisti~no zaupnostjo in izkazovanjem podatkov • Statisti~na diseminacija na internetu 87 Dvajset statisti~nih sre~anj v Radencih – – ogledalo razvoja statistike in Slovenije, 1987–2010 Poster sekcije na posvetih Statisti~ni dnevi, 1997–2009 1997 2003 • Predstavitev SURS-a in zgoš~enke “Gospodarstvo in obrt” • ECHI-zdravstveni kazalniki za Evropsko skupnost; okvir za spremljanje javnih zdravstvenih zadev v razširjeni EU • Uporabniki storitev SURS-a • Spletna stran SURS-a • Predstavitev Agencije RS za pla~ilni promet in elektronsko poslovanje • Intrastat • Borza Slovenije in sodobni na~ini dela 2004 1998 • Ali neustrazna kakovost podatkov ovira poslovanje vaše organizacije? • Banka podatkov SURS-a • Sodelovanje SURS-a in AJPES-a pri novem na~inu zbiranja poatkov o pla~ah • Finan~ni podatki gospodarskih drùb 2005 • Bonitetna dejavnost • Predstavite SI-STAT baze • Pošiljanje nalogov po elektronski pošti • Predstavitev ZPIZ • Pogled v stanje na internetu • Predstavitev AJPES • Spletne strani UMAR-ja • Predstavitev Statisti~enga urada Srbije in ^rne gore • Objavljanje makroekonomskih poatkov v skladu s standardi Mednarodnega denarnega sklada • Publikacije UMAR-ja 1999 2006 • Generator aplikacij za hitri vnos podatkov • Analiti~na aplikacija za zunanjo trgovino na portalu ISPO • Blaise4 Windows: sistem za podporo zbiranju in urejanju statisti~nih podatkov • Rezultati Phare projekta študija na daljavo v Sloveniji 2007 • Kooperativna administrativna baza povezanih podatkov treh regostrov (KABPP3R)-eviden~ni in statisti~ni vidik • Predstavitev ZPIZ • Strènik za statisti~ne klasifikacije-opis prototipne rešitve • Predstavitev AJPES 2000 • Dostop do mikropodatkov na SURS • Indeksi cen uvoznih in izvoznih industrijskih proizvodov ter indeksi povpre~nih vrednosti uvoza in izvoza • Popis kmetijskih gospodarstev in popis vrtnarstva v Sloveniji v letu 2000 • Spremljanje manjših kmetijskih enot • Pregled aktulanih prostih delovnih mest in iskanje med iskalci zaposlitve s pomo~jo spletnih strani Zavoda • Projekt statiske razvoja podeèlja • Predstavitev baze zunanjetrgovinskih podatkov • Ocenjevanje opravljenih delovnih ur • Finan~ni podatki gospodarskih drùb na internetu • Stroški za bolnišni~ne obravnave v specialisti~nih ambulantah za zdravila na recept • Klasje- strènik za statisti~ne klasifikacije • EDI-FIN, elektronsko poro~anje podjeti 2008 2001 • Uvajanje standardov SDMX v evropski statisti~ni sistem • Predstavitev integriranega statisti~nega informacijskega sistema • Metodologija izgradnje statisti~nih podatkovnih skladiš~ • Košarica izdelkov in storitev, njena uporaba pri merjenju ìvljenjskega standarda: primer Bosne in Hercegovine in • Uporaba spektra pri desezoniranju ~asovnih vrst izgledi za prihodnost • LogiQuest: nov integriran na~in zbiranja podatkov za poslovne statistike • Zaznavanje inflacije po Anketi o mnenju potrošnikov • METIS-osrednji metapodatkovni repozitorij SURS • Predstavitev ZPIZ-a 2002 • Enostavne rešitve za anketiranje • Vodenje Poslovnega registra Slovenije kot osrednje javne kooperativne baze podatkov o vseh poslovnih • Statisti~ni podatki v tematski kartografiji subjektih v RS ter na~ini objavljanja in posredovanja podatkov uporabnikom 2009 • Elektronski poro~evalec podatkov • Indeks cen storitev pri proizvajalcih • Popis 2002-nov pristop in inovativnost pri procesiranju podatkov • Nov pristop pri pripravi javnih razpisov za prodajo tr`nih stanovanj • OLAP v zdravstveni statistiki: kako spremeniti preglednico v zmogljivo analiti~no orodje biomedicinsko informatiko in UMAR • Pomo~ statistike pri premagovanju gospodarskih kriz • Poloàj migrantov in njihovih neposrednih potomcev na trgu dela • Delovanje podatkovnega skladiš~a SURS-RDB • Tehnološke spremembe v postopku anketiranja • QUESTOR-programska oprema za integralno ravnanje s statisti~nim gradivom 88