Vreme Delno jasno bo zmožnostjo občasnih ploh in neviht. Olajšali so si svoje duše NAROČNIK | Matjaz Frangež, avtor knjige ■ o trgovini ' z orožjem v Sloveniji Desetčlanska družina je kupila parcelo za 202,10 evra Tomažičevi bodo končno dobili svoj dom srn. 23-Miha Habič iz Murske Sobote se odpravlja na kemijsko olimpijado v Moskvo V domačem laboratoriju ni še nič eksplodiralo »Ne zdi se mi, da bi po maturi potreboval kaj dosti relaksacije, saj sem se sproščal med maturo, bo pa to nadomestilo maturo v stresnem smislu« STR. 10 Murska Sobota, 14. junij 2007, leto LIX, št. 24, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra (310 sit) 2 AKTUALNO 14. junij 2007-KJH ’ Nekaj velikega -Air Borne '07 Ko listam po svojem spominu in se poskušam spomniti, kaj velikega smo Pomurci gostili v naši prelepi deželi v zadnjih petnajstih letih, me na hitro nič ne prešine. To ne pomeni, da ni bilo velikih stvari, dogodkov in tudi velikih uspehov. Da pa bi imeli nekaj tako velikega, dogodek, kakršnemu bomo priča ob koncu tedna na ra-kičanskem letališču, pa ga moje sive celice ne zaznajo. Mogoče delam komu krivico in sem kot pilot in ljubitelj letalstva pristranski. Ampak resnično se že veselim letalskega spektakla Air Borne 07. Prava poslastica. Ne samo za nas letalce, ampak za vsakogar Takšnega spektakla v takšnem obsegu namreč še ni bilo niti drugje v Sloveniji Pomurci smo uspeli organizirati dogodek, na katerem bo svoje spretnosti z jeklenimi ptiči pokazalo okrog 80pilotov. Če bo lepo vreme, pričakujemo v soboto in nedeljo skupaj 30.000 ljudi. Prav ste prebrali: 30.000. S kolegi, prijatelji in letalskimi zanesenjaki se nam tresejo hlače in vsako uro spremljamo vremensko napoved. Bo ali ne bo? Vetji je organizacijski zalogaj, večji je strah, da bo šlo kaj narobe. Zaenkrat je vse, kot mora biti. Air borne ‘07 pa ni pomemben samo za letalstvo. To je velika priložnost za promocijo naše regije, priložnost, da Pomurci pokažemo in dokažemo, da znamo izpeljati tudi najzahtevnejše in največje projekte. Pridružite se nam v soboto in nedeljo in skupaj praznujmo 60-leinico Aerokluba Murska Sobota, kije hkrati tudi osrednja letalska-prire-ditev v Sloveniji v počastitev letalskega pionirja Edvarda Rusjana. Pa lepo vreme prinesite s sabo Za drugo je poskrbljeno. Se vidimo. Peter Podlunšek, predsednik organizacijskega odbora Air Borne ‘07 Najboljši osnovnošolski Angleži in Nemci V torek, 12. junija, so predstavniki Zavoda za šolstvo OE Murska Sobota v mali telovadnici OŠ I Murska Sobota podelili najboljšim osnovnošolcem priznanja iz znanja nemškega in angleškega jezika Zlata priznanja na državnem tekmovanju v znanju angleškega jezika so prejeli Mojca Rojko (Negova), Rok Babič in Timotej Žuntar (oba OŠ I Murska Sobota), KajaZorjan (OŠ II. Murska Sobota), Andreja Kardoš in Jernej Jakob (oba OŠ III Murska Sobota). Irena Krajnc (Križevci) in Urška Koveš (Velika Polana). Zlata priznanja za poznavanje nemškega jezika pa so prejeli: Anna Rosemarie Erniša in Gregor Nemec (oba OŠ Bogojina), Mihael Hertarič (Genterovci), Timotej Žuntar (OŠ 1. Murska Sobota), Tim Cifer (Radenci), Maja Dšuban (Tišina) in Blanka Dominko (Turnišče).- B. B. P. Izdaja; Podjetje za informiranje, d. d, M. Sobota Ministrstvo za kmetijstvo začelo promocijsko kampanjo za ekološko pridelana živila »Nič dodano, nič odvzeto!« Med večjimi ekološkimi pridelovalci v Sloveniji je Vinci Ferenčak, ki na tak način kmetuje na 250 hektarjih neokrnjenih površin v Murski šumi Ekološko kmetijstvo v zadnjem času v svetovnem merilu pridobiva pomen, saj se povečuje število kmetij, ki na svojih površinah povečujejo tovrstno pridelavo. Tem težnjam sledijo tudi slovenski pridelovalci, ki so začeli takšno pridelavo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, njen obseg pa se je iz leta v leto povečeval. Leta 2005 je bilo v kontrolo ekološke pridelave vključenih 1.728 kmetij, ki imajo v uporabi 23 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, lani se je število takšnih kmetij povečalo na 1.876 in predstavljajo 2,4 odstotka vseh slovenskih kmetij, obdelujejo pa 26.830 hektarjev ali 4,72 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Ker je na tem področju še veliko možnosti, je vlada RS na predlog ministrstva za kmetijstvo konec leta 2005 sprejela akcijski načrt razsoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015, v njegovo pripravo pa so bili vključeni tudi nekmetijski resorji. Po besedah kmetijskega ministra Iztoka Jarca ima Slovenija glede na svoje naravne danosti odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj ekološkega kmetijstva, zato mora biti Akcijski načrt za ekološko kmetijstvo (ANEK) eden od ključnih elementov v skupni kmetijski politiki za razvoj ekološkega kmetijstva v prihodnosti. Do leta 2015 naj bi delež ekoloških kmetij v Sloveniji povečali na 15 odstotkov, delež kmetijskih zem- V okviru medijske promocije ekološko pridelanih živil je ministrstvo za kmetijstvo konec prejšnjega tedna organiziralo tudi obisk in ogled ekološkega kmetovanja Vincija Ferenčaka, ki na 250 hektarjih kmetijskih zemljišč v neokrnjeni naravi v Murski šumi prideluje različne vr- ■ ste žit, v zadnjem času pa je začel tudi rediti prašiče. Avtohtono pasmo kraškopoljskega prašiča redi na ekološki način, v družbi Kodila pa bodo iz tako spitanih prašičevnaredili ekološke mesne izdelke. Pridelavo in prirejo pri Vinciju Ferenčaku si je v družbi številnih novinarjev in strokovnjakov ogledal tudi kmetijski minister Iztok Jarc. Ijišč v uporabi, ki bi jih kontrolirali, pa na 20 odstotkov. Prizadevanja so usmerjena v smer, da bi do leta 2015 pri vseh prodanih živilih na slovenskem trgu dosegli desetodstotni delež ekoživil slovenskega porekla, v naslednjih desetih letih pa naj bi se potrojilo tudi število ekoloških turističnih kmetij. V začetku tega meseca je začelo kmetijsko ministrstvo z medijsko promocijo ekološko pridelanih živil, z njo pa želi slovenske potrošnike informirati o načinu pridelave in predelave ekoloških in pridelkov in izdelkov. Ss f »Nič dodano, nič šo javnost in ph na ekološki "''\pll4 djetju Kodila izdela i sna živila, medtem ko VinciFerenčak prodaDv^ jan - Levec v Trzinu, M* V kamen žito zmelje)0, ■gr len kmečki način P leta 2002. . pX Ameriški veleposlanik Robertson v Lendavi Na povabilo župana občine Lendava Antona Balažkaje lendavsko občino obiskal veleposlanik Združenih dtžav Amerike v Sloveniji Thomas S. Robertson. Ob enodnevnem obisku so se gostitelji iz Lendave z veleposlanikom najprej pogovarjali v Mestni hiši v Lendavi. Anton Balažek je ob tem povedal, da so ameriškega veleposlanika povabili, da bi se spoznali, se pogovorili, pa tudi, da bi mu predstavili posebnosti kraja Lendava in njegove okolice. Vidijo tudi možnosti krepitve podjetniškega sodelovanja, pri čemer pa bodo morali najti več podjetniške iniciative. Popeljali so ga še v Lendavske gorice, sprejem so mu pripravili tudi predstavniki Madžarske narodne skupnosti, zvečer pa so pripravili še kulturni program. Veleposlanik Robertson je povedal, daje bil že nekajkrat v Lendavi, vendar pa je to njegov prvi uradni obisk v tej občini. Ogledal sije kulturne znamenitosti kraja, obiskal pa je tudi podjetje Nafta Lendava. Na območju, kjer se prepletata slovenska in madžarska kultura in zgodovina, bodo tudi v prihodnje iskali možnosti, da bi Slovenija in Združene države Amerike sodelovale in iskale nove poslovne priložnosti. Na posnetku lendavski župan Anton Balažekin veleposlanik ZDA v Sloveniji Thomas B. Robertson pred Mestno hišo v Lendavi. - J. Ga. Načelnika UE Gornja Radgona in Murska Sobota na natečaju Novoimenovana čez dva tedna Tomislav Nemec in Štefan Gjerkeš ostajata Za mesto načelnika murskosoboške upravne enote, ki jo sedaj vodi Geza Farkaš, se je prijavilo pet kandidatov, vendar so prišli na pogovor z natečajno komisijo, ki ministru za javno upravo Gregor ju Virantu pripravlja predloge, le trije. Pri enem od teh pa so pozneje še ugotovili, da ne izpolnjuje pogojev. Za mesto načelnika gornjeradgonske upravne enote, ki jo vodi Marjan Potisk, se potegujejo trije kandidati, pogovora na komisiji pa se je udeležil le en prijavljeni. Minister bo načelnike imenoval pred osemindvajsetim junijem, ko enaintridesetim načelnikom preteče mandat, pri izbiri pa naj bi odločala pripravljenost kandidatov, da bodo uvajali strokovno, uporabnikom prijazno in učinkovito državno upravo. Tomiju Nemcu in Štefanu Gjerke-Šu, načelnikoma iz Ljutomera in Lendave, je minister podaljšal mandat brez javnega natečaja. Za to možnost ,irA se je odločil v minpetdesetih up1’ ločitev pa je sprel^ 'j' zultatov, dosežen* osci’l”y' zadovoljstva stran šenj pri sodelovanj ,, up^ / načelniki, njihov prispevek P* cepta učinkovite 1। j / snjujejo z ministry Po zadnjih aj ' ■■ rometra kakovosti P^^i tah so uporabik |||^-* upravni mori nt tpovprečni "L jcrXJJl enotic-v.jbk^ lef/ lendavski 4,76i lani pašo |ih^%' sko 4,69 in Certifikat ISO. murskosoboška *b (||(|i K- J dnja je lani |tnT- pj J’ J plomo, prl/i'1'1 odličnost za let" -‘ M1' IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovoru i urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega uičdnika), A. Na na Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat M1 tl (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelam). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arti. Novaka 13, tel. št: 538 17 20 (naročniška slinb^, n. c. 538 Venera (trženje) 5381710, Št telefaksa 538 1711. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo, Trimesečna naročnina 16,25 evra (3.894,15 sit), letna naročnina 65,00 evra (15.576,60 sit), letna naročnina za naročnike» . t... na'1 ' naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 48,10 evra (11.526,68 sit), Izvod v kolportažl 1,29 evra (310 sit), celoletna naročnina za Internetno Izdajo 52 evra (12.461,28). Transakcijski račun za naročnino pn J / Tisk’ Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost Je vračunan v ceno izvoda m se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena 2a-kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12,1998, st. 89, in ; Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17 12. 2001, št, 103. Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnikšp-inf.si, Venera: venera@p-inl.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-lbf.so J I' WMIHz14. junij 2007 AKTUALNO r mursko gospodarstvo v letu 2006 Komentar Uspešnejše kot pred letom . gospodarske družbe in samostojni podjetniki so tani ustvarili 9.312 ^onov tolarjev čistega dobička, kar je šestdesetkrat več kot v letu 2005 t)nr^na gospodarska ^orn^./ Pr:,v,llskuPno .1; pO Fu..i:. ocena za ■ dairkn mlnulem letu 'i'''-1'"WeSnejse tNnhPLh, ’ ’* POm«VSko go-^111'^^^‘el^prl ^območja. nt b’ smelaza-!^re»iia pomur- '^kfreo” ll,1Prei najmanj dletih Vdf4avi '''""'i'112£ube so po-družbe la-saj so b",1)1 i|c pozitiv- v Clste8a dobička, kar ^Mičefc?, le'Om pre’Pa H ^^karzašest- 3° PasiLv^^ dobičkom je A °let0 2aključiio ' : | 'družb, ki so ’°V^'»Emilijo-ir,. C ste8a dobička, z K^hišIiu 3.486 mislih PH >e Poslovalo . bi«?' razvidno. da je ' ""I konce mri-k saj v prvih CXMmure*e"> C*8 '% J še no ^^tajajo; lani še »»Ha rast ^SX;Lanijewia Me bila Poprečna . n. m 1*^0 ' P'9C0, Pomurske gospodarske družbe in samostojni podjetniki so v letu 2006 poslovali uspešneje kot leto prej, vendar to še ni zagotovilo, da se bo razvojni zaostanek za drugimi regijami in slovenskim povprečjem zmanjševal. Mateja Hauser Podlun-šek, direktorica območne gospodarske zbornice za Pomutje, je zadovoljna s čistim dobičkom, ki gaje lani ustvarilo pomursko gospodarstvo, vendar po njenem brez izdatnejše pomoči države temu območju ni pričakovati, da bi se razvojni razkorak zmanjševal. Pozitiven poslovni izid je po njenem potrebno v največji meri pripisati rasti dejavnosti na področju gradbeni- šiva In rudarstva. 20 podjetjih, ki so poslovala z izgubo, nastalo kar 74 odstotkov celotne pomurske izgube, medtem ko prvih 20 podjetij z dobičkom ni ustvarilo niti polovice celotnega dobička. Prav razpršenost dobička pa je lahko spodbudni pokazatelj stanja v pomurskem gospodarstvu, ki kaže na več zdravih jeder, ki bodo sposobna nadomeščati manj uspešne in neperspektivne sisteme v regiji. Podatki o poslovanju so sicer lahko varljivi, saj so nastali na osnovi statističnih podatkov, ki so jih gospodarske družbe in samostojni podjetniki predložili Moreč - blizu in daleč O izboru novega predsednika uprave Mure uradno še ni nič znanega. Vsi pristojni molčijo. Formalna odločitev očitno ne bo znana še nekaj časa. Nadzorni svet bi se predvidoma naj sestal v ponedeljek. Toda seje zagotovo ne bo, ker ni bila sklicana. Vprašanje pa je, če se bodo nadzorniki v juniju sploh sestali. Dobro obveščeni pravijo, da naj bi Milan Moreč skoraj zagotovo postal novi predsednik uprave Mure. V primeru razdvojenosti nadzornega sveta naj bi prevladal glas predsednika NS, ki AJPES-u. Dovolj zgovoren je že sam podatek o višini izgube v preteklih dveh letih. Tako so pomurske družbe v letu 2005 ustvarile čisto izgubo v vrednosti 335 milijonov tolarjev, poslovanje pa bi bilo že lani pozitivno, če bi med izgubarji izločili le eno družbo, ki je letos ni več na seznamu tistih z rdečimi Številkami. Med prvimi desetimi podjetji, ki so poslovala z izgubo, jih je bilo pet na izgubarski lestvici že lani, soj>a vsa izgubo zmanjšala. Primerljiva s slovenskim povprečjem je rast prihodkov pomurskega gospodarstva, ki so se naj bi se nagibal na stran Milana Morca. Pri odločanju nadzornikov pa lahko pride do formalnih zapletov. Znano je, da je Mura ostala brez enega (devetega) nadzornika. Darko Pejnovič je namreč odstopil iz osebnih razlogov. Lastniki pa niso imenovali novega člana NS. Odpira pa se tudi vprašanje statusa članice nadzornega sveta Peršakove, ki je bila v začetku meseca imenovana za delavsko direktorico. Pa kljub vsemu, znotraj Mure je že opaziti, da prihaja do postopne primopredaje. J. v. v primerjavi z letom 2005 povečali za 14 odstotkov, medtem ko so odhodki rasli za 11 odstotkov, kar je nekoliko počasneje kot v Sloveniji. Pomurske družbe so lani ustvarile za 12 odstotkov več neto dodane vrednosti kot v letu 2005, medtem ko je neto dodana vrednost na zaposlenega bila večja za 8 odstotkov. Čeprav se je skupna neto dodana v ppmurskih družbah povečala bolj kot v Sloveniji, pa je neto dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji še vedno za 52,2 odstotka večja kot v Pomurju. Velikostna sestava pomurskih podjetij je primerljiva s slovensko, struktura po dejavnostih pa kaže, da kar tretjina družb odpade na področje trgovine, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe, največji zaposlo-valec je predelovalna industrija, ki zaposluje 58,5 odstotka vseh zaposlenih, ustvari skoraj polovico vseh prihodkov in kar 51 odstotkov vse dodane vrednosti. Od slovenskega povprečja pa Pomurje odstopa predvsem v gradbeništvu, ki v regiji prispeva kar nekaj odstotkov več kot na nacionalnem nivoju. Poslovanje pomurskega gradbeništva je uspešno, njegova rast pa je še vedno v vzponu. Ludvik Kovač Pokrajina Razprava o novi regionalni organiziranosti se je začela. V nekaterih okoljih gredo tudi na nož. Tako se Korošci najbolj ubadajo s sedežem. V pomurskem ali prekmursko-prleškern koncu vlada zatišje. Stranke na državni ravni so zavzele svoja stališča, medtem ko na lokalni ravni ni opaziti aktivnejše strankarske aktivnosti na to temo. Jasno stališče je zavzel le ljutomerski odbor mladih demokratov, ki ne pristaja na skupno pokrajino. Vsaka zahteva lokalnega okolja je, ko gre za politični projekt, legitimna. Kljub vsemu pa velike bojazni, da bo pokrajina tisti vzvod nove lokalne organiziranosti, ki bo poglabljal razlike znotraj nove pokrajine, ravno ne vzdrži. Pokrajina po svoji sedanji vsebini dobiva predvsem v smislu njenega nastopanja in povezovanja navzven. Tudi s financami je podobno. Je pa res, da je ključna njena vloga pri razvoju lokalne infrastrukture, in to ne v smislu cest, kanalizacije, vodovoda in podobnih reči, ampak predvsem tiste, ki lahko pomeni pozitiven premik celega prostora V tem smislu ni nič narobe z zahtevo po decentralizaciji pokrajinskih institucij v posamezna sedanja upravna središča In če smo že pri infrastrukturi, je tu ključnega pomena šolstvo na vseh ravneh in z njim povezana infrastruktura. Je pa cela vrsta drugih zadev, ki jih je potrebno povezati in jim zagotoviti normalno delovanje. Mestne občine, kot neke vrste regionalni povezovalni členi znotraj sedanjih statističnih regij, se niso obnesle. Ker tudi vseh pristojnosti povezanih z vzdrževanjem in razvojem prej omenjene infrastrukture niso mogle izvajati, saj za to niso imele finančnega pokritja, Ta nedorečenost je poglabljala razhajanja znotraj pokrajine in vzpodbujala nezaupanje. Vprašanje je, ali to nezaupanje ni doseglo take ravni, da bo normalno delovanje pokrajine onemogočeno, če seveda ne bo dovolj politične modrosti. Na drugi strani pa je tu že nekaj potez državnih oblasti po osamosvojitvi, ki so Z načrtovanjem in izvedbo nekaterih razvojnih projektov, recimo jim nacionalnega pomena, močno zarezale v prostor in spodbudile medsebojno nezaupanje. Avtocesta in njena dostopnost s strani nekaterih okolij lahko povzroči določene napetosti, čeprav so časi bistveno drugačni in njena trasa ne bo tako globoko zarezala v razdvajanje prostora, kot ga je nekoč razvpita magistralka, kije postavila v razvojno nazadovanje predvsem Ljutomer, kije bil vezan na železnico. To so navidezne malenkosti, ki pa lahko povzročijo veliko težav. Nenazadnje so tudi druga lokalna okolja zunaj Pomurja vlagala v svoj razvoj in lahko močno vplivajo na pomurski prostor. Morda je še kaka malenkost, na primer vprašanje, ali bi delitev Pomurja na dve pokrajini dala kaj več. Dejstvo je, da Če sledimo tezam dela stroke, ki zagovarja manjše število pokrajin, je očitno, da bo potrebno zbrati dovolj razuma in ohraniti predlagano pokrajino v predlagani obliki. Pogled na severovzhodni del države in njegovo razvitost nam dovolj jasno dokazuje, da večja pokrajina ne, bi dala pričakovanih učinkov. J. V. 'Skladno z željami. infond VZAJEMNI SKt-AUf Delniški vzaje Najperspektivnej Delniški vzaje Ker tudi vi veste, KBM Infond Družba za upravljanje d.o.o. KBM Info n d, družba za upravljanje, d. 0. o., Vita Kraigherja 5, Maribor, upravlja osem vzajemnih skladov; uravnotežena vzajemna sklada Infond Hrast in Infond Uravnoteženi ter delniške vzajemne sklade nfond Delniški, Infond €uropa, Infond PanAmerica, Infond Life, Infond Energy in Infond BRIC. Naložba v vzajemni sklad je tvegana in ne jamči donosov, Najvišja vstopna provizija za infondove vzajemne sklade je 3 %. Vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov lahko vlagatelji in vsi zainteresirani vsa k dan spremljajo v časopisih Večer, Delo, Dnevnik in Finance, objavljene pa so tudi na spletni strani (www.infond.si) in drugih spletnih servisih. Prospekt, v katerem so objavljena tudi pravila upravljanja, in izvleček prospekta vzajemnih skladov lahko dobite brezplačno na sedežu družbe, na vseh vpisnih mestih med uradnimi urami oziroma oboje naročite po telefonu 102/229 20 BO, 080 22 42), lahko pa si ju ogledate tudi na naši spletni strani. Vsak vlagatelj ima pravico zahtevati prospekt ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo. LOKALNA SCENA 14. junij 2007-VESlM TEMPIRANO Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji Zavedanje o pomenu obvodnega sveta t S l Dušan Kosi, predsednik KS Stročja vas: »Lepo je, če boste pisali o naših krajih kaj spodbudnega. Letos smo se lotili gradnje jarka Kopnik. po katerem bo tekla voda v reko Ščavnico, da ne bo več poplav na tem območju. Uspeli smo tudi navo- ziti gramoz na večino vaških cest in jih na nekaterih mestih sanirati. Pripravljamo se na gradnjo javne razsvetljave v Podgradju in na dveh odsekih v Stročji vasi, nekatere načrte pa bomo skušali realizirati v okviru projekta za gradnjo nove šole z vrtcem v Stročji vasi.« Simon Sever, podpredsednik Motoklu-ba Veterani: »Mednarodnega rallyja veteranov se je udeležilo preko 200 vozil iz Slovenije. Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Srečanje ni bilo namenjeno le tekmovanju, ampak so si vozniki po želji lah- ko izbrali tudi turistično vožnjo... Dobro bi bilo, če bi ljudje malo pogledali po svojih garažah, saj še tam včasih skriva marsikatera dragocena stvar, ki je potrebna obnove. Za ohranitev tehnične kulture, ki jo skušamo priklicati v zavest mlajše generacije, pa si prizadevamo tudi ljubitelji starodobnih vozil.« Štefan Ftičar, ravnatelj OŠ Črenšovcit »Ne- kaj imen, povezanih z začetkom šolstva, poznamo. toda ime prve- ga učitelja Zelko najprej postavi v leto 1808, v drugi literaturi pa spet v leto 1809 - in to nas bega. Cerkvena kronika pa pravi, daje začetek šolstva z ustanovitvijo župnije leta 1807. To nas vse bega in prav zato smo se odločili, da ne bomo imeli neke osrednje proslave: ampak več aktivnosti in tako prišli do izvora šolstva.« Ciril Magdič, komandir policijske postaje v Prosenjakovcih: »Delo na policijski postaji za izravnalne ukrepe je zelo dinamično in pestro. Za izvajanje zahtevnih halog se moramo policisti nenehno izpolnjevati in usposabljati. Poleg dobre- ga poznavanja zakonodaje in izurjenosti v rokovanju s tehničnimi sredstvi se od nas zahteva tudi ustrezna telesna pripravljenost.« Anton K ustec, MOP, Urad za upravljanje z vodami - Oddelek porečja reke Mure: •Problem reke Mure je, da so nastale spremembe rečnega dna, izgubil se je stik z zaledjem, mrtvi rokavi pa se napajajo le izjemoma, zato rečna morfo- logija ni več bogata kot nekoč. Srečujemo se s problemom dolgotrajnih nizkih vod, včasih tudi po več mesecev...« Danica Štrucelj: »Bilo je izjemno zanimivo sodelovanje z umetniki, ki so nas usmerjali. Prvič so delali na velikih platnih. Otroci pa so bili slovenski, avstrijski, dvojezični iz Lendave in madžarski in vsi so zelo uživali, Mi pa Še bolj!« Na 15,2 kvadratnega metra velikem poplavnem območju reke Mure bo v prihod mesecih potekal projekt UFE NATURA s ciljem ohranitve habitatnih tipov Nosilec projekta Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji s kratico BIOMURA je Inštitut za vode Republike Slovenije, partnerji pa so Regionalna razvojna agencija Mura, Prleška razvojna agencija, Mura vodnogospodarsko podjetje, d. d., Inženiring za vode, d. o. o., Zavod RS za varstvo narave, Društvo za proučevanje ptic in varstvo narave ter World wide fund for Nature Austria - WWF Avstrija. Projekt, ki je vreden 1,98 milijona evrov, finančno podpirata tudi Evropska komisija v okviru LIFE NATURE (49 odstotkov) ter Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije (34 odstotkov). To je eden redkih projektov, ki uresničuje cilje vseh na vodo vezanih direktiv EU in konvencij, združuje nacionalne in lokalne razvojne cilje ter spodbuja sodelovanje institucionalnih, strokovnih, tehničnih in nevladnih organizacij ter služb, ki upravljajo naravne vire. Predvsem pa je projekt BIOMURA pomemben za celotno regijo in krepitev zavedanja o pomenu obvodnega prostora. Ob Muri so namreč zelo pomembni nižinski poplavni gozdovi v Sloveniji. Reka oblikuje prodišča, rečne rokave, otoke, mrtvice in erozijska obrežja, njeno območje pa je visoko vreden habitatni prostor z visoko biotsko pestrostjo in spada v območje Natura 2000. Zaradi spremenjenih hidroloških razmer pa je poplavni gozd vse manj omočen, Dr. Lidija Globevnik: »Čeprav je bilo v preteklosti manj donosa novega materiala v reko Muro, posledice niso tako hude kot bi pričakovali. Ker delajo na avstrijski strani nove brežine, se opazi, daje več materiala tudi na slovenski strani in delajo se nova prodišča. Če hočemo ta proces intenzivirati, so potrebni določeni ukrepi tudi na slovenski strani.« manj je tudi izrazita vodna dinamika v mrtvicah, stranskih rokavih in tleh, vodna kreativna moč pa se manjša. Zaradi neustreznega gospodarjenja na gozdarskih in kmetijskih površinah se slabšajo ekološke razmere. Že po 1996. letu so se pojavili prvi programi varstva mokrišč, nato so sledili leta 2001 bolj hidro morfološko naravnani ukrepi, pojavile so se tudi pobude za Krajinski park Mura, s Pharovimi sredstvi pa je potekalo že več razvojnih lokalnih projektov, povezanih z Muro. Leta 2003 je bilo območje vključeno v Naturo 2000. Tokratni projekt, za katerega so podpisali pogodbo oktobra lani, pred kratkim pa je bila v Murski Soboti sklicana 1. regionalna delavnica, naj bi pomagal konkretno ohraniti štiri habitatne tipe in obvarovati deset vrst ptic. Tako bodo v dolžini 8,3 ■■ vezali glavne struge s li, vzpostavili možnosti za11 Šino vode v njih, razširili gl _ za oblikovanje erozijskihlfL gočili sonaravno vri stranskih ■ nih gozdov in su««"- u^jf usposobili lokalni urmr ter, regionalni promocij‘ sprehajalno-učno pot, ki sc. vala na obstoječo pri Ver® J Bernard0 Negovo obiskala evropska poslanka V okviru projekta Pomladni dan 2007, s katerim na Osnovni Šoli dr. govi praznujejo 50-letnico Evropske unije, je 8. junija obiskala šolo evrop Romana Jordan Cizelj. 0 delu projekta, ki pomaga otrokom spoznavati no* no Evropsko unijo, sta poslanki poročali ravnateljica šole Slavica Trstenja projekta Pomladni dan 2007 Blanka Mlakar. Poslanka si je ob tej dr. Antona Trstenjaka, film o dr. Antonu Trstenjaku in razstavo razglednic, ci, ki sodelujejo v projektu in sojih prejeli njihovi domači, sosedje in PnJ Triletno praznovanje dvestoletnice črenšovske šole Praznovanje kot raziskoval S skupnimi močmi in s pomočjo taborov, delavnic in raziskovanja želijo ugotoviti, kdaj je pravi začetek šolstva v Črenšovcih Črenšovska osnovna Šola je v marsičem nekaj posebnega. Je prav gotovo ena od šol z najdaljšo tradicijo, je šola z največjim odstotkom romskih otrok, saj jih je od skupno 228 kar 18 odstotkov; je pa tudi Šola, ki sledi vsem novostim in ima zavidljive uspehe na raznih področjih šolskega delovanja. Črenšovska osnovna šola je bila prva stavba učenosti za mnoge danes znane osebnosti, strokovnjake, zdravnike, doktorje znanosti. In prav s pomočjo vseh nekdanjih učencev in zunanjih sodelavcev bodo v letih 2007,2008 in 2009 poskušali ugotoviti, kdaj je pravi začetek šolstva v Črenšovcih. • Problem, ker niso imeli točne letnice začetka šolstva, je tako postal izziv za raziskovanje in cilj praznovanja. Začeli so z dobrodelnim koncertom, s katerim so želeli pridobiti nekaj sredstev za vse načrtovane aktivnosti, v počitnicah pa se bodo zvrstili trije tabori: zgodovinski, likovni in kiparski. Zgodovinski bo namenjen zbiranju etnografskega in etnološkega gradiva o šoli in kraju, na likovnem taboru naj bi sodelovali likovni pe- Prva šola v Črenšovcih je delovala v župnišču, 1810. leta so zgradili priročno zgradbo, nato pa je bila prva trdna stavba zgrajena 1860. na lokaciji, kjer je danes samopostrežna trgovina. Ko so postavljali spomenik in urejali cesto, so to šolsko stavbo porušili. Potem se je šola preselila v sedanji Kleklovdom, 1965. pa je bila zgrajena sedanja stavba, ki je tudi potrebna določenih izboljšav, zdravje otrok pa najbolj ogroža salonitna kritina. dagogi, kiparski tabor pa bo namenjen bolj otrokom, ki bodo izdelovali skulpture v znamenju 200-letnice šole. Jeseni bo otvoritev razstave z literarnim večerom in še srečanje z znanimi osebnostmi, ki so obiskovale to šolo, to je veliko doktorjev znanosti iz teologije, kemije, zdravnikov, politikov, poslancev itd. Tema tega srečanja je zelo zgovorna Iz vasi v mesto in nazaj v vas. Kar nekaj zanimivih stvari pa pripravljajo tudi na strokovnem področju, na primer srečanje na temo Šola in starši v luči avtonomije šole. To bo srečanje na državni ravni in hkrati nekakšna spodbuda, da bi v Pomurju oblikovali neko združenje, kajti prav tu so stan ^fli s ši premalo povezan* sni. To srečanje I"' ,te. tcem ter osnovni*11 lam. Želijo tet mednarodni pos“l .tel starši. Na to te*110 zbornik. Na temo Kj<3 vske šole pa so ■ plomski nalogi, ®‘ 17 Andrej Hozjan j-® skal po ,.rh£l'iJs' Izdelali SO šole, ki se že pojav *l' d jeseni pa bosta n” ,e pr’’ ' in literarni natecaj*^^^^ - raziskovanje h J ............... rali srečanje z ne mi delavci *” 't srečanje z naj-11 jef0 jrf vfjajo tudi dran^^^M proti koncu pa ‘ športno srečanje. vabili vselile k f)|ii mednarodne® r bodo sklenili s duimbiul^ ditev, boljše dr ^p kajo nam pros*1^ kaj specializira”1 j^p*1 Tudi zamenja^ nupiu predvid1-'1 goiavlfiU ’reds letih,« je opti®’J WlIR? 14. junij 2007 LOKALNA SCENA 5 Vrtec Beltinci praznoval 60 let delovanja Biba ima šestdeset nog M tri" S Pultom okrog Panismo ^nasven;eSeleil‘t0P'‘ hi- P^aR08in,a Hoti , 1 letnici vrtca Bel-NnhJ^J1 V7dn^ v vrtcu. rwrtRa 'rcdl M, Se,*a v Beltincih hl«m> mladih hPtiča o tem, veselo tu-kt ,7’^-Danes jevvr-*^2^ 26fl °lrok' ki ' *;jji 15 oddelkov P° «l*ini Ko iQovies‘irni desetletjiu^-’tilo v sv m in dela, je prostorih . nbn’jma!oig kot kaže, St™ 1,0 malo. nara^a’ danes je **oklrik Ur odstotka ^Nekai' 'J?1* *oWSni Be|-^l>rfh,?S1Pav vrtcu je bilo ^časn ' devetletk°, v za-otrok, ki Savj PlSatl v otroški vrtec, '1 kil nara$ča. »Zelo skr-drin sledi-tl(Mobrft u> n°vim pristov '■' ie nn ' S°de'uiemo tud' J'Hva Vedala ravnateljica ’^bik 'n^n ’Spremembe ih^io.i^-^jnam r^von. , “HlnMnr-. ° C^tiva, Pri izved-1 k ^i /r J 7^* 51 Prizade-I V kulturno Miroslava Šomen, ravnateljica Vrtca Beltinci, ki ima šest enot in vpisanih 260 otrok: »Opravljamo čudovito poslanstvo, učimo in vzgajamo generacije predšolskih otrok, ki nam jih zaupajo starši.« in društveno življenje vseh krajev, kjer so naši vrtci.« Posamezne enote Vrtca Beltinci si izberejo različne dejavnosti, nekatere delajo po metodologiji Korak z korakom, vključeni so v Unicefove projekte, mednarodni projekt FIT in druge, vsi pa imajo tudi lastne programe, s pomočjo katerih otroci spoznavajo sami sebe, naravo in okolje, kjer živijo. Po besedah ravnateljice občina zelo dobro skrbi za vrtce. V lanskem letu so v celoti sanirali stavbo vrtca v Lipovcih, letos pa je na vrsti vrtec v Beltincih, kjer se bodo lotili celovite prenove notranjosti in zunanjosti. V zadnjih desetih letih pa je bila vsaka enota vsaj delno in po potrebi sanirana in obnovljena. »Današnji otroci so odsev sodobnega načina in se razlikujejo od otrok, kakršni so bili takrat, V vrtcu so pripravili ob 60-letnici delovanja veliko in dolgo praznovanje, kjer so pričarali vrtec in predstavili, kako otroci tu preživljajo dneve, upihnili pa so tudi 60 svečk. ko sem začela delati. Med seboj se tudi zelo razlikujejo, zato sta zelo pomembna sodelovanje in stik s starši. Starše zelo zanima, kaj se je z otrokom dopoldan, ko je bil pri nas v vrtcu, dogajalo in kaj je počel,« pove ravnateljica. A. Nana Rituper Rodež Viteški otroci so izdelali makete objektov, ki so najznačilnejši za njihov kraj. V Gornji Radgoni je to grad na grajskem hribu s Šampanjsko ulico. 18. cicibanov dan v Gornji Radgoni Z mavričnimi barvami V soboto, 9. junija, je potekal na ploščadi in igrišču pri Vrtcu Manka Golarja v Gornji Radgoni tradicionalni cicibanov dan, ki so ga letos poimenovali Igrali so se nekoč, igramo se danes. Po nastopu strokovnih delavk vrtca, ki so zapele ljudske pesmi, otroške folklorne skupine, plesne predstave otrok in nagovora ravnateljice Brede Forjanič je nastopila gostja Andreja Stare s prikazom Od zemlje do žemlje, nato pa se je dogajanje preselilo na igrišče, kjer so starši in otroci sodelovali v ustvarjalnih delavnicah in šaljivih tekmovanjih. Gornjeradgonski vrtec pa je tokratno praznovanje obogatil še z razstavo del, ki so jih ustvarile vzgojiteljice in otroci v okviru mednarodne otroške likovne kolonije na temo sožitja, prijateljstva in multikultu-re - tokcat v Lendavi. V sodelovanju z Galerijo - Muzejem Lendava in umetniki so ustvarjali otroci iz treh dežel Slovenije, Avstrije in Madžarske na platnih, v glini in modelih, ki so jih kaširali. Nastala so edinstvena otroška dela v pozdrav Evropski uniji ob njeni 50-letnici. Tokrat so se v gornjeradgonskem vrtcu predstavili prvič, dela pa bodo razstavljena tudi v Vrtcu Lendava, prostorih banke v Avstriji (sodeloval je vrtec Stadtische Kindergarten Bad Radkersburg) in v madžarskem vrtcu, saj je sodeloval tudi vrtec Hetszinvirag ovoda Nagyka-nizsa. Iz Gornje Radgone so pri ustvarjanju sodelovali mentorice Danica Štrucelj, Slavica Balažič in Tatjana Jakopec Kager ter otroci Maja Čuk, Klara Žinkovič, Urška Rožman in Nina Štajnfelzer. Tovrstno mednarodno sodelovanje ob ustvarjanju naj bi postalo tradicionalno, le da se bodo vsako leto zbrali v drugem mestu. Bernarda B. Peček 5,16/kg l‘ ^ofer Hofer MURNA Stepena sladka smetana vspreju, 250 ml HARIBO Bonboni Tropi Frutti/ Sadna solata 250 g € 1,29 SIT 309.14 Najvišja kakovost po najnižjih cenah’ namesto i 3.96/1 e mm« "VM«MlUrn KMuhil namesto ulit 4,4S/kg e Prodajne cene do vključno 30.05.2007, SPEED čokolada s keksom ? In karamelo 7x58 g (406 g) VADEMECUM Ž veSIni gumi* d ra žeji brez sladkorja, različni okusi, 3x24g(72g) MURNA Topljeni rir za mazanje več vrst. 200 g 41 milfiha Topljeni sir v lističih Ementalec: • z 20% maščobe ali *s 45% maščobe 250 g Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva Vse cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Slike so predlog: za serviranje. Cene so v evrih z vštetim DDV. informativne cene v Sil __________so preračunane po tečaju menjave! EUR=239.640 SIT. Za napake v tisku ne odgovarjamo. € 1,59 sn 381,03 1X92/kg "Namesto cene" so bile prodajne cene do vključno 06.06.2007. € SI 309,14 Trajno ZNIŽANO!« od 31.05.2007 HAftlBO Sumi bonboni ♦ Phantasla ali ♦ Pommes+Cola 250 g namesto namesto 5,16/kg Cola •zbrani izdelki 5e bolj ugodni! 3.92/kg Hofer trgovina d.o.o. Hoter www.hofer.si 6 GOSPODARSTVO 14, junij 2007 - VESP ’ Večinski lastnik Varstroja je Clarinos Mali delničarji lahko prodajo delnice V združbi podjetij še predelava aluminija, lesa in plastike Večinski lastnik lendavskega podjetja varilne in rezalne opreme Varstroj je Clarinos, d. o. o., iz Ljubljane, podjetje z večinskim tujim kapitalom. Čeprav obvladuje že skoraj 52 odstotkov kapitala Varstroja, so mali delničarji pred kratkim prejeli odkupno ponudbo, kar kaže na namero po koncentraciji lastništva za dosego absolutne, tričetrtinske večine. Ponujena cena za delnico presega pet evrov in je skoraj dvajset odstotkov višja od novembrske, ko je Gorenjska borzna družba razposlala svojo ponudbo in s tem napovedala, da se je za lendavsko družbo začel prevzem. Tega sicer prevzemniku ni bilo potrebno objaviti, saj Varstroj zaradi malega osnovnega kapitala ne sodi pod zakon o prevzemih. Finančna družba Infond Holding (do pred kratkim večinski lastnik Varstroja) je o imenu kupca ves čas molčala, a njegov prihod napovedala že septembra lani, ko je z nasprotnim predlogom na skupščini zadržala delitev bilančnega dobička. Clarinos, proizvodno podjetje, d o. o., s sedežem na Poljanski 6 v Ljubljani, je registrirano za proizvodnjo drugih strojev za obdelovanje kovin. Njegov ustanovitelj je Clarinos establishment, direktor pa Nigel Peter Buxton, britanski državljan doma v Logatcu. Podjetje Clarinos |e začelo poslovati konec lanskega leta, ko je pri Probanki tudi odprlo svoj račun, aprila letos pa se pri Novi KB Maribor Podjetje nima zaposlenih in je sodeč po pregledu podatkov poslovanja ustanovljeno zgolj za to, da z najetim posojilom spelje nakup poslovnega deleža v lendavskem Varstroju. Zaposleni v lendavskem podjetju pa so prej kot za ime Nigel Peter Buxton slišali za Mojco Lukančič, Buxtonova partnerico. Mojca Lukančič skupaj z Niglom Petrom Buxtonom nastopa kot soustanoviteljica družbe AHA Spoznanje, družbe za pridobivanje spoznanj, prav tako s sedežem na Poljanskem nasipu 6 v Ljubljani; ta pa je ustanoviteljica'družbe AHA Aluminij, ki je konec lanskega leta v navezi s finančno družbo Infond Holding in Probanko že speljala prevzem podjetja Lesnina Emmi, predelava aluminija in lesa iz Slovenske Bistrice. AHA Spoznanje pa je tudi ustanoviteljica družbe AHA Industrija, ki obvladuje skoraj 92 odstotkov družbe Plastika, proizvodnja plastičnih izdelkov, d. d., s Kanala ob Soči, Buxton Nigel Peter pa je tudi lastnik in direktor svetovalne družbe Mibiz, d. o. o., iz Logatca. Majda Horvat Seja občine Križevci Bo le en inšpektor Odloku o skupnem medobčinskem inšpektoratu se obetajo spremembe Na zadnjih sejah v občinah Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej, Razkritje in Križevci so svetniki obravnavali odlok o skupnem medobčinskem inšpektoratu, ki bi ga omenjene občine ustanovile v sodelovanju z občino Ljutomer. To, da morajo imeti inšpekcijsko in redarsko službo, občinam namreč narekuje država, obenem pa ponuja možnost, da več občin ustanovi skupen organ inšpekcijskega nadzora, ki bi nosil naziv medobčinski inšpektorat. Občina Ljutomer ima omenjeni službi že urejeni, ker pa si želijo racionalizirati stroške, naj bi kot sopodpisnice sodelovale tudi občine Veržej, Sveti Jurij ob Ščavnici, Razkrižje in Križevci. Predlog, ki so ga pripravili, predvideva poleg inšpektorja tudi polno zaposlenost dveh redarjev za vse občine. Miran Ros iz občine Križevci je povedal, da je inšpektor sicer potreben, manj pa redarji, saj nobena od manjših občin nima tako imenovane modre cone. »Navedeni zakoni občinskemu redarstvu določajo široko področje dela in kar nekaj pristojnosti, toda občine sopodpisnice kljub tem pristojnostim občinskega redarstva zaradi svoje specifičnosti ne potrebujejo redarske službe v taki organiziranosti, kot predlaga občina Ljutomer. Vidik racionalizacije pri skupnem občinskem redarstvu je utemeljen le pri občini predlagateljici, vsekakor pa ni upravičen pri ostalih občinah sopodpisnicah,« je povedal Ros in članom občinskega sveta predstavil spremembe, ki bi občini Križevci prihranile kar nekaj denarja. V prvotnem predlogu, ki so ga pripravili Ljutomerčani, bi občina Križevci za inšpekcijski in redarski nadzor plačevala 232 evrov na dan, po predlogu, ki so ga pripravili sami, pa le 115 evrov na dan. Občina Križevci namreč predlaga ustanovitev medobčinskega inšpektorata z enim zaposlenim inšpektorjem, za katerega bi si občine, soustanoviteljice te službe, delile stroške po številu prebivalcev, za dva redarja, ki ju v večini potrebuje ljutomerska občina, pa bi Ljutomer pokrival stroške za 1,5 redarja, druge občine vključno z Ljutomerom pa bi po številu prebivalcev plačale še preostalo polovico redarja. Z novim predlogom so bili vidno zadovoljni tudi člani občinskega sveta, zanimiv pa je bil tudi predlog Borisa Onisaka, da naj bi novoustanovljena javna služba imela sedež prav v njihovi občini. V prvem branju so sicer svetniki odlok sprejeli in ga podali v javno razpravo, a bodo o njem še razpravljali. V. P. Branko Škafar o pomenu inovativnosti za poslovno odlični Ne kopirati ampak »kapirati«! Izdelal je enega od modelov za poslovno odličnost, ki ga bodo morala prej ali slej vpeljati vsa podjetja, ki hočejo biti najb^ Model inovativnost in kritičen presek stanja komunalnih služb v Sloveniji in Evropi - to je originalni prispevek doktorata Branka Škafarja in tudi prva doktorska disertacija te vrste, ki se ne ukvarja le s teoretičnim problemom, ampak se ukvarja s konkretno prakso, zdaj in tu. Knjigo z vsebino smo pravzaprav spoznali že pred letom in pol, ko je z izdajo publikacije končal to zahtevno delo doktorata. Do sedaj se je zavleklo s formalnostmi in zagovorom. Dvajset sej, različnih nivojev, vmes umrl prvi sdmentor... morebiti bi vsa packarija trajala še dlje, če se ne bi mudilo zaradi EU. Ker je Škafar zelo dejaven tudi na pedagoškem področju, so ga povabili k izdelavi učnega načrta za predmet Inovativnost storitvenih dejavnosti. Seveda pa bi morah v juniju v Bruselj poslati tudi potrdilo, daje doktoriral. Vsa zamuda pa ima tudi dobro stran, saj je na začetku zagovora lahko komisiji dejal: »Vse moje hipoteze iz naloge so potrjene, ta model inovativnosti je že uspešen v praksi Vsi menedžerji sveta so pred leti le v 10 % dali inovativnost na prvo mesto. Danes kar 90 % menedžerjev sveta daje inovativnost na prvo mesto, s tem da ima kar 70 % vse inovativnosti Kitajska.« Magistrska naloga z naslovom Inovativnost in motivacija na poti k poslovni odličnosti v komunalnem podjetju je bila začetek. Nadaljevanje magistrske naloge je potem doktorska disertacija Inovativnost kot model pogoj za poslovno odličnost v komunalnem podjetju. »Dejansko sem izdelal enega od modelov za poslovno odličnost, ki ga lahko uporabijo vsa podjetja, ne le komunalna. Vsaka organizacija si naj naredi takšen model, ki ji ustreza, pri tem naj izhaja iz znanih orodij in interesov. Model pač, ki je za tebe uspešen, da imaš dober poslovni rezultat, pa da so udeleženi vsi zaposleni, torej da so zadovoljni kupci, zaposleni, lastniki, širša družbena skupnost - vsi morajo biti zadovoljni. To je smisel mojega modela. Ne moreš reči, mišlja 30 % zaposkniM" hajamo v tretjo u-" j inovativnost. Vsi11,1 j usta inovativnosti,w je bolj kilava. Lahko se 8 J vativnost šele takrat’ j dodelani in vpeljan* P fazi, torej rutiners^ h vost. Ne moreš pa nostina anarhijo1--^ inovativnost v pool d rhijo, je to piHloJiri^ uvajal anarhijo ""'' J Šele ko imamo vse ■ e . Jano, lahko iščemo trz^ počasi spreminjamo naenkrat -Sistem je mogo^ v vsa podjetje, fd ž tl Branko Škafar: »S to doktorsko disertacijo sem formalno potrdil dosedanje delo, odprla pa so se mi nova vrata in možnost profesionalnega dela v tej službi in širše; predvsem mi je izziv pedagoško delo. Problem je vtem, da nimamo znanja, primanjkuje ga na vseh področjih. Jaz neprestano študiram. Imam ogromno knjig. In če že nekaj dosežem, to želim tudi formalno potrditi. Verjamem, da mogoče kdo tudi boljše dela kot mi, toda mi to potrjujemo. Podjetju sem potrjeval pridobljeno znanje s certifikati, sebi pastem, da sem zagovarjal magisterij in doktorat. Postal sem zunanji in notranji presojevalec, predavatelj ter naredil pedagoško-andragoške izpite na filozofski fakulteti. Seveda je vse to naporno, neprestano imam nekaj -ali seminarske ali predavanje. Toda to je moja želja, to imam rad. Služba sama po sebi ti ne more biti vse, saj je vsakemu naporna, toda nekaj moraš Še poleg tega delati. Jaz nimam drugih hobijev, nimam vikenda niti vrta.« nalna? »Za vse velja enak . kaj pomembno’ I- • ni otroci, starši, nt' | vitelj in širša dru J nost, tudi gospod^। veš, kaj gospodarstvo^ otroke učiš to, P, : ne potrebujejo. In s profesorji vedeti, p'- Ne moreš rt3' si kakovosten da si kakovosten takrat, če so zadovoljni samo lastniki. To ni uspešno podjetje. Tudi ne morejo biti zadovoljni samo delavci in lastnik, ker lahko uničiš okolje. To je povezano s trajnostnim razvojem - karkoli delaš v okolju, ne smeš vplivati negativno nanj. Etično pa moraš delovati do vseh, tako do krajevne skupnosti, občine, države.« - Podjetje Komunala & Saubermacherje bila učilnica v praksi? »Ja. Pot je bila taka: najprej ISO 9001, nato ISO 14000, priznanje za odličnost kot slovenski model in nato evropski model. Vsa ta ocenjevanja smo mi opravili. Spoznal sem, da pravzaprav potrebuješ svoj model, da so vsi ti modeli univerzalni, za vse enaki, toda to ni dovolj, če hočeš biti dober. Ne »kapirajo«, ampak kopirajo. Na spletni stra- 2 s i d c P 1 t Fazanerija na tnalo javnosti Svetniški skupini SD in LDS v svetu Mestne občine Murska Sobota odločitev’ o projektu Turistični in rekreacijsko-športni center Fazanerija s sebe prelagata na javnost. Vodja svetniške skupine LDS Anton Slavic je namreč izjavil, da brez javne .razprave o predlogu za razširitev projekta z območja mestnega kopališča na celotno Fazanerijo ne bodo dvigovali rok, vodja svetniške skupine SD Brigita Perhavec pa, da naj se občanom omogoči izrecna možnost dajanja pripomb. Čeprav gre za podobna predloga, je Anton Slavic zanikal, da bi šlo za usklajeno delovanje svetniških skupin. Svetniški skupini SD in LDS sta projekt Fazanerija na zadnji seji občinskega sveta s politično odločitvijo postavili na hladno, sedaj pa to svoje dejanje želita preveriti z »nepolitičnim« glasom javnosti. Bosta s predlogom, blagozvočnim ušesu navadnega občana,' uspeli? Prekaljenim v politiki je jasno, da je predlog velik izziv županu Antonu Štihcu. Če ga bo zavrnil, si bo z njrm nakopal zamero pri ljudeh, če ga bo sprejel, pa bo s tem pristal, da se pri navidez »nepolitičnem« vprašanju izmeri moč njegove vladavine. Fazanerija je zato postala prvovrstna lokalna politična tema. M. H. ni imam pregled nad poslovniki in točno vidim: samo prepišejo in dodajo svoje ime. Toda to nič ne pomeni, če tega modela ne razumejo, če niso prepričani, da morajo biti zadovoljen tudi delavec, lastnik, okolje.« - Kako se to opazi, da je poslovnik prepisan? »Iz izkušenj. Sem zunanji in notranji presojevalec, zadnje čase pa pogosto svetujem šolam. Vidim. Vprašaš ga kaj, če razume ... Proces dela si moraš dodelati, kot vodja pa se ukvarjaš samo s stalnimi izboljševanjem To, kar delaš danes, izboljšaj korak za korakom. Vsi, na vsakem delovnem mestu.« - So katere panoge, podjetja, ki take filozofije nočejo sprejeti? »Sprejema ga le manjšina. Moje ugotovitve so, da se javna podjetja, ki so v 100 % lasti občin, zelo malo ukvarjajo s kakovostjo, pomembna jim je predvsem tehnologija. Njim ni na prvem mestu dobiček, ampak zadovoljstvo vseh. Medtem pa se zasebna podjetja ukvarjajo predvsem s čim večjim dobičkom in le tnalo z ljudmi, družbeno skupnostjo. Dobra podjetja so pozorna na vse, dokazano je, da so taka podjetja praviloma tudi uspešna.« - Kdaj se lahko ta model vpelje v neko podjetje? »Najprej morajo dodelati procese dela. Vse so predvsem v prvi vrsti rutinerske, cilj jim je delati čim več; potem so se začeli ukvarjati s kakovostjo - tu smo zdaj mi, govorimo o kakovostnih, učečih se podjetjih. Namesto enega vodilnega zdaj raz- takrat, če so t zadovoljni $. lastniki. uspešno p01 ... 7na"'J ml rali najnovejsa । I čja ekonomije, s® A st, da motivirajo V J Kjerje ' ' zaposleni Pro1 »Komunikacij^ starejša obrt na - Tj bše funkcionira^nč nevedopof^’ portjetja. im n* * vzgorah na*' / iskreno pa da rjsteE* ‘''.L kako delami’ ..., bivše po«* Dobre firme -> j zlikujejo v tistih firmah drugi. Plavajte *j ji nu in ne vr ,, kjer se Že vsi M > j cene. Iščite trz । Se vedno n -, „ । j/ talnajpo«ie ! J »To skl tfcbuje if 1 vam Zdai K inovativnost*-žbenas^gb*' šolstvu. kakovost, P' ■ )ec ± i sem presoj ^iil L j ukvarjam se j;; lenima dročja organ ^ii j vnesti in ka novi izzivi1 Bernard3 L‘ WWNIK -14. junij 2007 GOSPODARSTVO Razširjanje reke Mure na avstrijski in slovenski strani Stroji začnejo delo, reka Mura ga dokonča ■ tetemetrijo bodo spremljali vgrajene umetne kamne, tako 3oodo imeli stalen nadzor nad premikanjem proda in toka reke Mure "l«ro t 4j uspeli tUhwi, 7 °° Jhko Dravi deželni vladi plrlu^ qL‘ka’lr| * okviru r-8 HI A Ukrepi v ^ei^^zrazsiritva-toniti, “lril|lvami dna pre-^’blianip ^anje proda in '"M.b” G.nn-wma nai $ °btla tudi za 1,5 'n’'P^ebnoupoča- {^načrhuJ dolžini roka ' °^vhev stran- Pa so ? ^ttrov ^^očkubič- T '"Pni prt ii-r ’'‘'■h-.i 'ČRadgona), S^Shai.' ,r'1 in Weitersfd- Lariso S^^^n-dor- Ot* .jŠ Največji poseg opravljajo Avstrijci ta čas pri Gosdorfu - z izkopom globoke umetne struge bodo Muri vrnili prod in jo 0 jč j' ni j«* If ^1%. mo- ' drncih, ta čas PhJlekJ Z S™ Pri Gosdorfu v r |l’ upočasnili (nasproti gramoznic v Konji-ŠČu). Od lastnikov so odkupili okrog 37,5 hektarja zemljišč (številne majhne parcele). Načrtovane posege naj bi naredili v dolžini 2500 metrov in širini 1300 metrov. Delajo po principu, da naj bi okrog 100 tisoč kubičnih metrov zaloge gramoza, ki je bil v zadnjih 30 letih odnesen, izkopali iz te nove umetne struge in ga prepeljali v reko Muro. Odstranili bodo tudi vso . zaščito, ki je bila vgrajena ob regulacijah, in jo po posegu ponovno vgradili. Do konca tega leta naj bi opravili ta začetni ukrep, preostalo pa bo po besedah Rudolfa Hornicha opravila reka Mura sama. Tri razširitve so načrtovane na avstrijski in tri na slovenski strank V Muri je vedno manj vode, prav tako pa je tok reke Mure v Sloveniji izgubil povezavo z za- sj^na Koveš Novak "direktorica 1 j Vib’’Weqi Katarl ^it Kt<>rico '^PiSSO prišle tri prijave, kandidatke pa so bile Erika Kavaš, dr. med. spec., mag. Katarina Koveš Novak, dr. med. spec, in mag. Ivanka Režonja Šimonka. Ker slednja ni izpolnjevala razpisnih pogojev, saj po statutu direktorsko mesto lahko prevzame le oseba z izobrazbo medicinske smeri, se je svet zavoda odločal med dvema prijavljenima ter izbral dosedanjo direktorico. V svetu zavoda imajo svoje člane lendavska občina dva, preostale občine po enega člana, eden zastopa zavarovance, trije pa so predstavniki zaposlenih. Novo imenovana bo za vodenje zdravstvenega zavoda morala pridobiti še soglasja ustanoviteljic, to pa so občine Lendava, Dobrovnik, Kobilje; Turnišče, Črenšo-vci, Velika Polana in Odranci. Pridobivanje le teh ne bo lahko, je pa tudi velika verjetnost, da nekateri občinski sveti pozitivnega soglasja ne bodo dali. M. H. ledjem; mrtvi rokavi se napajajo le izjemoma. V zadnjem letu so obnovili visokovodne nasipe z za svoje projekte že pridobili soglasje in sredstva EU - samo sonaravni ukrepi, odpravljanje materialom, ki so ga dobili ob posledic regulacij in melioracij gradnji pomurske avtoceste, in tako dvignili nasipe v povprečju za 1,2 metra. Med temi nasipi od vasi Bunčani, Dokležovje, Ižakovci, Krap j e in Melinci naj bi omogočili vtok vode v rokave, lokalno razširili strugo ter prikazali sonaravno vzdrževanje poplavnega sveta. Izgovori, da je gradnja hidroelektrarn potrebna tudi zaradi dviga podtalnice in upočasnitve toka reke Mure, so brez prave osnove, so prepričani avstrijski in slovenski strokovnjaki, ki so ter oživljanje mrtvih rokavov lahko rešijo problematiko prehitrega odtoka vode iz Pomurja Rudolf Hornich, predstavnik štajerske deželne vlade: »Naše območje raziskovanja je območje stoletnih voda reke Mure. Mura je imela razvejan sistem, ponekod je bila Široka tudi kilometer; tok se je oblikoval svobodno, dinamično. Do poglabljanja dna je prišlo zaradi regulacije in dodatno zaradi verige hidroelektrarn ...« Bernarda B. Peček Zahtevajo preusmeritev težkega tovornega prometa Bo minister uspel preprečiti zaporo ceste? Odbor za’spremljanje izgradnje pomurskega kraka avtoceste danes sestankuje z ministrom za promet Očitno so grožnje o zapori ceste zalegle, saj je minister za promet Janez Božič za danes sklical sestanek s predstavniki Odbora za spremljanje izgradnje pomurskega kraka avtoceste, pomurskimi poslanci ter predstavniki Direkcije Republike Slovenije za ceste, Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji in DDC SI, d. o. o, v zvezi s problematiko težkega tovornega prometa na glavni cesti Gl-3. Na zadnjem sestanku Odbora za spremljanje izgradnje pomurskega kraka avtoceste s predstavniki prometnega ministrstva so člani odbora zaradi »slabega, nenačelnega in žaljivega« odgovora prometnega ministrstva glede ukrepov, Svetniki apaške občine v popolni sestavi Sprejeli proračun in delitev premoženja Splošni delitveni ključ za razdelitev premoženja je število prebivalcev, nepremičnine pa pripadajo občini po legi Na predsinočnji sedmi redni seji so se v popolni sestavi zbrali apaški občinski svetniki in v razmeroma kratkem času »predelali« osemnajst točk razmeroma obsežnega dnevnega reda. Da je seja potekala brez zapletov, je potrebno pripisati sami pripravi nanjo, saj so se po besedah župana Darka Anželja o gradivu za vse pomembnejše točke posvetovali s svetniki in vodstvi političnih strank, o gradivu pa so razpravljali tudi posamezni odbori občinskega sveta. V prvi obravnavi na predzadnji seji občinskega sveta je bilo kar nekaj pripomb na odlok o proračunu občine Apače za leto 2007, ki so jih v glavnem tudi upoštevali v pripravi gradiva za drugo obravnavo, zato tokrat pripomb ni bilo in člani občinskega sveta so odlok o proračunu Občine Apače z vsemi bilancami in prilogami soglasno sprejeli. V občinskem proračunu za leto 2007 so zato močno povečali predvsem sredstva za zagotavljanje zdrave pitne vode, saj je bilo prav na to v prvi obravnavi največ pripomb. Oskrba s kakovostno pitno vodo je tako prva razvojna prioriteta občine, aktivnosti za njeno realizacijo pa bodo usmerjene v takojšnje ukrepe za izboljšanje kakovosti pitne vode, ki naj bi jih izpeljali že letos ter v ukrepe za izgradhjo vodovodnega omrežja do leta 2011 na celotnem območju občine. Ukrepi za izboljšanje kakovosti pitne vode vključujejo monitoring poskusne vrtine Segovci 3, ki ga je potrebno izvesti štirikrat, tri letos in enega prihodnjem letu. Rezultati raziskave iz leta 2000 kažejo, da voda iz te vrtine ne vsebuje nitratov, ima pa povečano vsebnost natrija in kloridov, zato bi z mešanjem vode iz druge vrtine znižalo vsebnost natrija, kloridov in nitratov, Strošek tega monitoringa so ovrednotili na t> tisoč evrov, dobrih 41 tisoč evrov pa bodo namenili za novo vrtino v Vratji vasi. Razmišljajo tudi o možnosti navezave na mariborski vodovod, sodelovali pa bodo tudi pri pripravi projekta izgradnje primarnega vodovoda za območje Pomurja. Z aktivnostmi za zagotavljanje kakovostne pitne vode bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, za kar bodo odvisno od rezultatov namenjali letno okoli 20 tisoč evrov. Primarno in sekundarno omrežje bodo gradili v treh etapah. Začetek prve je predviden v letu 2008, projekti zanjo so nared, obsega pa gradnjo sekundarnega vodovoda za naselja Dro btinci- Grabe -Le-šane. Druga etapa v letu 2009 zajema gradnjo sekundarnega vodovoda za naselja Črnci-Zepovski travniki-Spodnje KonjišČe, tretja etapa pa vključuje gradnjo primarnega vodovoda, vključenega v regijski projekt zagotavljanja oskrbe s pitno vodo, občina pa bo pri njem udeležena z 10 odstotki sofinanciranja. Seveda se bo občina pri realizaciji teh načrtov vključevala tudi v programe za pridobitev sredstev iz državnih in evropskih virov. Apaški občinski svetniki so na zadnji seji soglasno sprejeli tudi dogovor o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med občinama Gornja Radgona in Apače. Obe občini sta našli skupni jezik pri delitvi premoženja in določiti delitveni ključ. Osnova za slednjega je število prebivalcev, zato premoženje nekdanje skupne občine po tem ključu pripada radgonski občini v višini 70.28 odstotka in apaški občini v višini 29,72 odstotka. Sprejem delitvene bilance je tudi pogoj, da začne nova Občina Apače redno in samostojno delovati. Ludvik Kovač ki jih je odbor zahteval zaradi povečanega prometa na cesti G-l/ 3, napovedali prvo zaporo ceste med Lendavo in Počehovo ta petek, Če do danes, 14. junija, ne bodo dobili zadovoljivega odgovora ministrstva za promet. Pomurci zahtevajo, da mora vlada preusmeriti težki tovorni promet na druge koridorje ali železniško infrastrukturo, saj so v Dolgi vasi štiri mesece zapored našteli več kot 100 tisoč tovornjakov (maja kar 112.604) in zgodile so se Številne prometne nesreče na tej cesti, zato se ljudje bojijo za svoja življenja. Če se predstavniki odbora z ministrstvom za promet ne bodo uspeli dogovoriti, bo promet med Počehovo in Lendavo obstal 15. in 29. junija ter 15. julija. Vanja Poljanec (IZ)BRANO 14. junij 2007-w Barometer Gregor Balažič, mladi nogometaš, se je iz Benfice preselil v Barcelono k Espanyolu. Igral bo za B-ekipo tega katalonskega kluba. Srečko Grosman ni več tajnik občinske uprave v Radencih. Za njegovo razrešitev se je odločil župan. Mateja Zver, nogometašica ŽNK Pomurje Filovci, se je zelo izkazala na nedeljski finalni tekmi pokala NZS za ženske, saj je dosegla kar štiri zadetke, v prvenstveni sezoni pa je dala 61 zadetkov. Kot najboljša strelka je gotovo prvo ime slovenskega ženskega nogometa. Stanko Ivanušič, župan Raz-križja, je za 202 evra prodal zadnjo stanovanjsko parcelo, tokrat desetčlanski družini. Miha Habič, dijak iz Murske Sobote, je letošnji udeleženec kemijske olimpijade v Moskvi. Polna stanovanjska cona na Gibini Tomažičevi bodo končno dobili svoj dom Desetčlanska družina je kupila parcelo za 202,10 evra S smejočimi obrazi nas je pozdravila desetčlanska družina Tomažič s Ptuja, ko so se eden za drugim kobacali iz svojega avtomobila in pogumno zakorakali na eno največjih parcel v stanovan jski coni Gibina v občini Raz-križje, ki je sedaj tudi uradno postala njihova. »To je edina občina v Sloveniji, ki nudi gradbene parcele za mlade družine po tako ugodnih pogojih,« je povedal Albin Tomažič in dodal, da jim je pri iskanju parcele pomagal Slovenski svetovni kongres, za nakupom gradbene parcele in gradnjo hiše pa stoji Anin sklad iz Ljubljane, ki jim bo pomagal s humanitarnim denarjem. Tomažičevi zaenkrat še stanujejo na Ptuju v stanovanjskem bloku, a si želijo živeti na podeželju in v svoji hiši, da bi imeli več prostora. Desetčlanska družina želi na 791 kvadratnih metrih gradbene parcele zgraditi trinadstropno hišo v velikosti 13,80 x 9,60 metra. »Za parcelo smo izvedeli v mesecu marcu, tako da se je vse odvijalo zelo hitro. Hišo želimo graditi čim prej, ampak to ni odvisno le od naših finance, pač pa tudi od donatorjev Aninega sklada. Upamo, da bomo do naslednjega šolskega leta že lahko v svoji hiši,« pripoveduje štiriintridesetletni Albin, ki je zaposlen kot policist na postaji mejne policije v Zavrču, njegova žena Majda pa je gospo- dinja in doma skrbi za njunih osem otrok: Anjo (13), Špelo (7), Saro (6), Tjašo (5), Domna (4), Nino (3), Marjanco (2) in Mojco, ki ima šele dva meseca. Veselja ob oddaji zadnje parcele ni mogel skrivati niti raz- kriški župan Slavko Ivanušič. »Štiri desetletja je v naši majhni občini Število prebivalcev padalo in ves čas smo si prizadevali, da bi to spremenili. Veseli me, da smo tako prvo kot zadnjo gradbeno parcelo Albin Tomažič: »To je edina občina v Sloveniji, ki nudi gradbene parcele za mlade družine po tako ugodnih po- gojih. Pri iskanju parcele nam je pomagal Slovenski svetovni kongres, za nakupom gradbene parcele in gradnjo hiše pa stoji Anin sklad iz Ljubljane.« Družina Tomažič, ki jo sestavljajo Albin in Majda z osmimi otroki, trinajstletno Anjo, sedemletno Špelo, šestletno Saro, petletno Tjašo, štiriletnim Domnom, triletno Nino, dveletno Marjanco in dvomesečno Mojco, je za 202,10 evra odkupila zadnjo trinajsto parcelo v stanovanjski coni Gibina v občini Razkrižje. Predavanje o fiziki in metodi Monte Carlo To je enostavno kot instant Juha Monte Carlo ni le znamenito mesto na Ažurni obali, Monte Carlo je tudi metoda, ki rešuje nekatere najtežje in na pogled nerešljive fizikalne probleme. O njej je na predavanju v Pokrajinski in študijski knjižnici govoril fizik in profesor doc. dr. Renato Lukač, ki je poskušal na enostaven način predstaviti njen osnovni koncept in demonstracijo njene uporabe. Dr Lukač je uvodoma povedal, da je matematika fizikom pri njihovem delu in raziskovanju glavno orodje. Žal pa je fizika velikokrat nemočna prav zato, ker je matematika prešibka. Zato znanstveniki pogosto posegajo po metodah, ki lahko pripeljejo do rešitev. Ena od takih je tudi metoda Monte Carlo, ki se uporablja ravno tedaj, ko druge analitične in teoretične metode odpovejo. Metoda Monte Carlo temelji na računanju in poskusih z naključnimi števili. Zato tudi ni nič čudno, da so jo poimenovali po mestu, ki poleg vsega drugega slovi po številnih avtomatih na srečo, kjer ljudje stavljajo na števila. Te pa naj bi bile naključno izbrane. Kot je poudaril, je pri znanstvenikih velikokrat prisotna velika želja, kdo bo prvi nekaj odkril in prvi objavil. Prav metoda Monte Carlo pa lahko pri doseganju tega cilja učinkovito pomaga. Ta metoda je stara več kot dvesto let, pravi razmah pa je do- MajdaTomažič:^^ imeti veliko družil1 va imela še kakšni vem. Pustila se netiti.« oddali številčnim d®0 vo s petimi, zadnjo mirni mladoletnimi* mažičevi so dobili c čjih grebenih moram povedati, ■ ■■ 1 202,10 evra, imajo vse družine ■ - _ san komunalni prUi |£1(fl dar morajo do n"1 - ■ začeti z tem, da se v petihleW hišo.« oet^ Trenutno ze &. žin, s tempa naj ® skeptičnost kraidn * Lii,# Četku niso ravno • ■ : kdo še prišel Žive111 »Pa vendarle jev ®’j, je možno privabi J god. Veseli me tud, > kaj družin vrnilo' recimo že odseh t tam živeli, pa ah troje otrok ■ naš kraj,« je pov ' j dodal: »Sicer pa ® .j ne zasnove za ■ ■ cone. Ampak ta® č nova pot. Radi 1 Ji 22 parcel, vecdai opravek s skoraj h rj;< I' S( Sl S' ti 1« I n m h m J ¥ (N h mi|isi r'-’i'---Luu« membe tudi v ■ & skega kmetijska zem spremenitiv ’ ' JE } le. S spretno Doc. dr. Renato Lukač: »Metoda Monte Carlo je enostavna kot Knorrova Juha. Tako je tudi v znanosti. Ko enkrat najdeš rešitev, je vse jasno in enostavno, dokler pa obstaja problem, pogosto ni videti rešitve.« živela pred pol stoletja, ko so si z njo pomagali pri gradnji tedaj najboljših računalnikov. Znanstveniki, ki so jo razvijali -Von Neumann, Fermi, Metropolis in Ulam pa so si pn razvijanju izdatno pomagali s sofinanciranjem vojske. A, Nana Rituper Rodež Dejan Zavec: »Miranda je izjemno čvrst borec.« . Vestnik na boksarskem sp^ “ 1,(1^''^' if V torek zvečer se je v mariborski dvorani Tabor zbralo 4 tisoč gl \ o n t deti novo zmago slovenskega profesionalnega boksarskega su m |n0 |( ■ velterski kategoriji (do 66,6 kg) Dejana Zavca. Toda dvoboj z iz"*। .t ”, J ‘ gejem Danielom Mirando, ki ga je neposredno prenašal tudi1 r’a'1- njihovih željah, saj je bil prekinjen v 3. rundi zaradi prehude po* Čeprav sta Miranda in njegov trener ostro protestirala pri zdravo . dvoboj označen za tehnično neodločenega, ker naj bi tako vele v J meni, da je boksar iz Leskovca pri Ptuju (živi in trenira v ueiiišk^111' vedno šampion in ima še vedno možnost, da postane prvi iz?1’ ,,j K1 Ponovni dvoboj z Mirando naj bi se zgodi! septembra, po tork°' je , uri, । .ostal grenak priokus, zaradi česar je Dejan, na koncu s solzami kLl® j/ »Jaz sem razočaran«, je bilo pri gledalcih najpogosteje sl rau Miranda in njegov trener pa tudi na tiskovni konferenci nista s-1 dne osebe so bile naklonjene slovenskemu boksarju.« T. K- i IBll|(-J4. junij 2007 (IZ)BRANO 9 I ^4 Contra Zbudi se, kralj Matjaž Barometer h U £ i r C1 ir l<» jsrar rtij Matja-tsu j-',Jr'1 n''IM dvoboju s kole-v Prispevku Koga za PozabU- In ' takr/n ■ ’ ** priznanje: če bi bi predla« 'f se spomnim M?riborom ^1 j ™ub večnemu rivalstvu bil Kek eden od itoL1'20 katerega se sponi-jgledalci niso pro-*m 'J sam seje zelo rad ^^'»rjal ^Rtedalrt. ht ^uJi št nedolžen način. . k° W res zelo 1,11 n' so prizna« ^Simpatizerji, videlo, da to ni eden ti-* brcdnja žoge ampak da ima JL'1 ^,ii'vPrefiniih le- '^i^^y^bentstor angleške lige n« zv« \ ' na ttadonalki, Am- vidim, daje vseeno elektor Iz razbite ’’k 1 nacedil še večje razsulo za gledalce. Slo-tekmah, odkar je " ie^vagola. Porazno. F bila videti v najslabšem po-l '>apove- .^'ui«?Sk>venija,jepoka-igrala z našimi z mišjo. Ampak ne u?" * ■■iv' * na ker je eno- Pri večini naših če nima na voljo do- J * i^k^. " nima na voljo do-^‘Popravi finese, am-'V ■'> Itn ? rw^r/.j kotga Br',Ore Potem se človek nekateri "tand J ' r ■ 4/ vedno dobro, v drt nekateri naši h v niti bleda senca sa- ----------------------------------- k Murska Sobota - odlični v znanju nemščine Sana paleta jezikov in priznanj za znanje Drago Abraham je z še sedmimi člani posadke s traktorji oldtimerji uspešno prikrmaril od Hodoša do Izole. $ Z ^1 Murska iz ktos 80 Od ki k 1Vne8atck- S^‘UildrD^ j- Veliko dijakov Gimnazije Murska Sobota je uspešnih na tekmovanjih in natečajih iz nemškega jezika. Na fotografiji so s svojimi mentorji in ravnateljico. K»vačec pa Hhl državni ''n.K, m hr""?1 imajo p"*lit.r'1 h kof drugi ' c P° štiri v ' n'" — I - h \ prt, i'1’ '^'i h „ ^-^uhr, " .""Uk|P, ženica, pa s’a prejeli in mega sebe. To je zato, ker imajo v tujih klubih okoli sebe same kakovostne soigralce, tako da lahko opravljajo samo svoj osnovni posel. Tam se lahko zanesejo na svoje kolege. V slovenski reprezentanci se ne morejo. Edina dobra Kekova poteza do zdaj je bila ta, da je utrdil Samirja Handanoviča na mestu prvega vratarja, česar Oblaku nikakor ni uspelo. Slabih Kekovih potez pa je več: ne sprevidi, da si nekateri v tem trenutku ne zaslužijo poziva v reprezentanco (Koren, Čeh, Mavrič, Birsa, Cesar...), hvali in treplja nogometaše, ko ti odigrajo katastrofalno, in ponavlja isto napako, kot jo je delal Prašnikar, namreč vidi dobro igro in napredek tam, kjer nihče od slovenskih gledalcev tega ne vidi. V resnici pa na tako nizki točki slovenska reprezentanca sploh še ni bila. Tako nizko, da bo v naslednjem srečanju Luksemburg na domačem terenu lahko proti nam celo favorit. Grozljiva misel, a tudi zanjo je nekdo odgovoren. Tomo Koles Daniela Radanovič in Mojca Gyo-rek. Ob tem moramo še poudariti, da je postal Mišo Kovačec absolutni državni prvak, prav tako kot Brina Vlaj lansko leto. Uspešni so bili tudi na mednarodnih natečajih. Učenec 1. letnika Črtomir Antoiin se je pod mentorstvom profesorice Uhernikove udeležil literarnega natečaja Književnost premaguje meje, ki je letos v Gradcu potekal že osmič, dijaki soboške gimnazije pa se ga redno udeležujejo. Na natečaj na temo Zaupanje je prispelo 1600 sestavkov iz enaindvajsetih držav. Črtomir pa je v svoji kategoriji prejel tretjo nagrado. Sodelovali so tudi na natečaju Svet se spreminja, ki ga je razpisala Bavarska gospodarska zbornica, kjer je komisija podelila šest nagrad. Med njimi so tudi učenci 3. d, ki bodo prejeli nagrado iz skupnega fonda pet tisoč evrov. Vsaj polovici nemščina prvi tuji jezik Mentorji učencev in profesorji nemščine Marjan Kulčar, Marusja Uhernik, Maqan Geč in Dajmo Matjažu Keku še eno priložnost. Nisem bil sicer najbolj navdušen, ko je bil imenovan na mesto selektorja nogometne reprezentance, vendar sem si rekel: »O. K,, izbrali so te, izkoristi.« Tega ni storil: rezultatov ni, igre še manj, najbolj, kar meje zbodlo, pa so izgovori po tekmi in skorajda brezskrbnost igralcev po porazu, Kek je teden dni nastopal na malih zaslonih in govoril, kako Je treba Romune napadati, da moramo biti agresivni, poskušati organizirati igro in se ne le braniti. In? Na obeh tekmah potem niti n od nogometa. Kaj storiti? Preprosto, zdaj, ko ni več rezultatskega imperativa, je torej čas za dokončen rez. Reprezentanca ne potrebuje več Ačimoviča, ki skriva poškodbo pred ekipo in selektorjem, Ceha, ki smo ga na obeh tekmah videli le, ko je izvajal proste strele ali kote, Mavriča, ki ni reprezentančni razred, različnih Rakovičev in Filekovičev, ki se prodajajo ob pomoči nastopov v majici z državnim grbom. Handanovič mora takoj postati lider in kapetan moštva, ogrodje moštva morajo tvoriti Moreč, Vršič, Koren, Birsa in Lavrič. Priložnost morajo dobiti tudi mlajši igralci: navsezadnje jih je letos v slovenski ligi priplavalo na površje kar nekaj. Poleg tega je treba pozornost nameniti mladi selekciji, ki je začela bitko za odhod na evropsko prvenstvo. Nosilci te ekipe so prav ti igralci, ki so letos zablesteli v prvi ligi. Skupaj s prej naštetimi se morajo spustiti v boj za člansko prvenstvo 2010. Brez dvoma. Že zdaj je treba delati z njimi v tej smeri. Kek ima priložnost: do konca teh kvalifikacij naj si izbere igralce, ki bodo nosili breme igre v prihodnjih kvalifikacijah. Izgubiti nima več ničesar, kvečjemu lahko mnogo dobi. In če ne bo uspel? Potem bo treba očitno poskusiti z novim imenom na klopi. Tisti, kije bral prejšnji Pro & Contra, ve, koga vidim na selektorskem stolčku, Takrat bi bilo televizijsko spremljanje tekem nogometne reprezentance bržkone spet ritual in dogodek, ki sega nikakor ne bi smelo zamuditi, ne pa, da se sedaj mučimo in jezimo, ker Mavrič stoji pet metrov vstran od napadalca, Žlogar zamudi v vsak duel na sredini, fokič »sestavi« en predložek na dveh tekmah... Pa še to: nekdanji selektorje na treningu za Bežigradom pred odhodom na evropsko prvenstvo v Amsterdam Kariču, ko je ta na razdalji petih metrov soigralcu podal žogo dva metra stran od njega, očital, kako lahko naredi kaj takega. Nato so vajo trenirali tako dolgo, dokler ni bila popolna. In? Karičevi pred-ložki so bili naše najmočnejše orožje na prvenstvu, po njih so proti fugoslaviji padli tudi zadetki. Torej preprosto: čeprav nisi dovolj kakovosten, je treba trenirati in seveda igralce tudi pravilno voditi. Andrej Bedek Mag. Janez Božič, minister za promet, poskuša z dialogom prepričati pobudnike zapore magistralne ceste, da se ne odločijo za ta korak. Je pa tudi res, da se težko pogaja, ker odborniki še zmeraj nimajo jasnih pogojev za sanacijo razmer po premiku prometa na avtocesto. Katarina Koveš, najbolje plačana direktorica zdravstvenih domov, je bila po v. d. imenovana za direktorico. Soglasje k njenemu imenovanju morajo dati Še občinski sveti občin ustanoviteljic. Aleksandra Benko pravijo, da imajo po razredih zelo veliko nadarjenih učencev ter da takoj opazijo tiste, ki izstopajo. Posebej so opozorili na tiste, ki imajo nemščino kot drugi jezik in nemščino obvladajo bolje, kot tisti, katerim je nemščina prvi jezik. Po njihovem mnenju in izkušnjah bi morali tudi pri nemščini uvesti nivojski pouk, tako kot je v osnovni šoli, saj se mnogi učenci pri pouku dolgočasijo. Nagrajeni učenci pa so na vprašanje, ali angleščina ni med mladimi popularnejša kot nemščina, odgovorili, da ni vedno tako. Zavedajo se pomena znanja nemščine, njene uporabnosti, k temu, da dobro govorijo nemško, pa je veliko prispevalo spremljanje oddaj na nemško govorečih kanalih. Regina Cipot, ravnateljica, pa je ob uspehih povedala, da na šoli že vrsto let poučujejo pisano paleto tujih jezikov. Gimnazija Murska Sobota pa je fenomen med vsemi srednjimi šolami na Slovenskem, saj se uči skoraj polovica dijakov nemščino kot prvi tuji jezik. Zavedamo se, da so naši dijaki zelo dobri in uspesni pri znanju tujih jezikov, zato si bomo skupaj z Zavodom za šolstvo prizadevali, da bi v prihodnje sprejeli jezikovni model, kjer bi jezik poučevali na poseben način, tudi drugi predmeti pa bi se vsaj delno poučevali v tujih jezikih. A. Mana Rltuper Rodež Edvard Mihalič, župan Roga-šovec, bo poleg koncesijskih dajatev, ki mu jih bo prinesla širitev kamnoloma, očitno iztržil nekaj neposrednih vlaganj v občinsko infrastrukturo. Dušan Bencik, direktor Term 3000, je po poslovni konferenci skupine Sava ostal trdno v sedlu. Nenazadnje so bili namigi o njegovi zamenjavi zgolj plod domišljije, kajti kazalci poslovanja v lanskem letu, še posebej pa letos, dokazujejo, da je uspešen. 10 INTERVJU 14, junij 2007-Ufi! I Matjaž Frangež, avtor knjige o trgovini z orožjem v Sloveniji »Olajšali so si svoje duše« »Orožarske posle in afero Depala vas, posledico trgovine z orožjem, sem začel preiskovati pred štirimi leti. V vsem tem Času sem se veliko pogovarjal z akterji teh dogodkov, tako z delavci notranjega kot obrambnega ministrstva, agenti obeh obveščevalnih služb in drugimi, ki so bili vpeti v tedanje dogajanje. Resnično pomagali in omogočali napredke pa so le redki in še ti po dolgotrajnih prepričevanjih, ko so uvideli, da gre tokrat resnično za iskren namen, objektivno predstaviti to poglavje slovenske preteklosti. Z mnogimi se je bilo treba srečati velikokrat, preden so dojeli, da tokrat ne gre za političen projekt. Moja vztrajnost, močna odločenost in trdna volja so jih prepričali, da so spregovorili. Sprva izredno previdno, sčasoma pa so se razgovorili. Ker so ukaze izpolnjevali po svoji vesti, jim o tem, kar so počeli, prepričani, da za domovino, ni bilo težko pripovedovati. Olajšali so si svoje duše,« je na predstavitvi knjige Kaj pa nam morete! Od trgovine z orožjem do Depale vasi povedal avtor Matjaž Frangež. V knjigi s 444 stranmi in fotokopijami dokumentov Frangež piše o trgovini z orožjem od leta 1991 do 1993, ko je Slovenija ogromno orožja in streliva, ki je bilo v vojaških skladiščih nekdanje JLA, prepeljala v Hrvaško in BiH, kasneje pa tja preprodajala tudi orožje, ki je k nam prišlo po ilegalnih kanalih iz tujine. Frangež trdi, da se je.tako trgovalo z na tisoče tonami orožja in opreme, a evidenc in denarja ni. S prstom je pokazal na tiste, ki so se že večkrat omenjali kot glavni akterji trgovine z orožjem; »Očitno sta to počeli obrambno in notranje ministrstvo V tistem času pa sta bila ministra Janez Janša in Igor Bavčar.« - Janša in Bavčar sta torej kriva, daje Slovenija takrat postala živahno podzemno omrežje za dobavo orožja, kot si zapisal? Dejstvo je, da so te posle opravljali njuni podrejeni. Če tega nista vedela, potem sta bila zelo slaba ministra. - Oba sta tvoje navedbe ostro zanikala. Vseeno, misliš, da sta prebrala knjigo? Za Bavčarja še nisem slišal, za Janšo pa vem, da ‘dela na tem’. Menim, da so jo prebrali, zdaj so v fazi analiz. - Te je strah, ker si napisal knjigo? Ne. - Ti ne sledijo s črnimi avti, prisluškujejo mobitelu... Česa takega ne bi bilo razumno od tistih, ki bi to lahko počeli, kajti imam še več stvari, ki bi jih lahko objavil. - Si že pred pisanjem vedel, da boš zadržal nekaj informacij zase? Ne, tega nisem nameraval storiti, vendar sem nato prišel do točke, ko sem občutil, da je objavljena kritična masa informacij, ki jo lahko bralec prebavi. Stvari imam shranjene. - Bomo dobili nadaljevanje knjige? To je odvisno od igralcev v zgodbi. - Koliko je vredna slovenska trgovina z orožjem? Ocen je več. Janševo poročilo o orožarskih poslih^ki je bilo leta 2005 poslano v državni zbor, govori o 28 milijonih mark prodanega orožja Hrvaški in BiH: Hrvati so plačali 24 milijonov, Bosanci štiri. Ne vem, ali so to relevantni podatki. Septembra oziroma oktobra 1994 so na obrambnem ministrstvu zasliševali vojaške obveščevalce. Ko so sešteli njihove izjave, so prišli do številke 136 milijonov nemških mark. Denarja je moralo biti torej mnogo več. Ljudje, ki poznajo zgodbo severovzhodne Slovenije, trdijo, da naj bi bilo iz skladišča Ložnica in iz skladišč okoli Slovenske Bistrice prodano za najmanj 400 milijonov mark orožja in opreme. Kupci naj bi orožje plačevali v gotovini. Dodati moram, da hrvaški obveščevalci operirajo celo s 340 milijoni dolarjev, kolikor naj bi se vnelo v teh orožarskih poslih. - Septembra 1991 so Združeni narodi sprejeli embargo ali prepoved prodaje orožja državam na ozemlju Jugoslavije. Potemtakem ni bilo mogoče poslovati drugače kot s kovčki in gotovino ter posredniki? Res je, da se je moralo poslovati s kovčki, ker se je delalo prikrito. Poslovalo se je tudi s kriminalnimi združbami v tujini. Vendar to ni opravičilo, da se niso naredili seznami in zapisniki. Stvari tako niso transparentne, vse je nepregledno. Nekateri računi naj ne bi bili plačani. V trgovini z orožjem pa ni odprtih računov. Zato so nekateri lahko jezni na nas. - Kako to misliš? Omanove plinske maske menda še danes niso plačane. Prišle so iz Rusije, tako da je vprašanje, ali so Rusi veseli, ker niso dobili denarja. - Poleg Nicholasa Omana se omenja še eno ime dobavitelja orožja: Grka Konstantina Dafermasa. Kako so naši agentje prišli do njih? Ti kontakti so bili najbrž vzpostavljeni že prej, ko se je oboroževala naša država. - Hrvati in Bosanci so torej navezali stike z našimi agenti, ti so v tujini poiskali posrednika, ki je Pogovarjal sem se z akterji z obeh strani: s kupci in prodajalci orožja. Iskal sem ljudi, za katere je bilo pričakovati, da bodo govorili in da ne bodo to, da se pogovarjajo z menoj, sporočali naprej. Vsa štiri leta mr je uspevalo, da tisti, ki bi lahko preprečili objavo, sploh niso vedeli, kaj se pripravlja. Da nekdo piše knjigo o orožarskih poslih, seje začelo šušljati pred slabimi tremi meseci. Kdo je avtor, niso vedeli. ft S 41 (x Si (X Sedemindvajsetletni Radenčan Matjaž Frangež, sicer diplomirani pravnik, je novinarsko p-1 y osnovnošolec na radiu naše medijske hiše. Od leta 1999 soustvarja Tednik, oddajo nacionalne te dokumentirano In strnjeno pripravlja prispevke o različnih temah. 0 trgovini z orožjem, ki je P slovenskih tleh med letoma 1991 in 1993, je najprej želel posneti dokumentarni film, vend3' odločil napisati knjigo, ker je tako lažje povzel celotno takratno dogajanje. Pravi, da je nastajati zaradi nekih naključjih. dostavil orožje. Kako so sploh potekali prevozi orožja po Sloveniji? li V Slovenijo je orožje prihajalo s tovornjaki, vlaki in ladjami. Nekatere pošiljke so šle naravnost na Hrvaško, druge so se uskladiščile in nato nadaljevale pot. Mejo so prečkale brez carinske kontrole, saj so bile na mejne prehode poslane depeše, naj se tovorov ne pregleduje, obveščevalec na meji pa je poskrbel, da so tovor prepeljali čeznjo. Ukazano je bilo, da te depeše uničijo, vendar vseh niso. Prevoze so varovali civilni in vojaški obveščevalci. Izdelan je bil sistem: obrambno ministrstvo je napisalo dovoljenje za tranzit in o tem so bili obveščeni operativno-komunika-cijski center notranjega ministrstva ter službe, ki so ta posel izvajale. Ko pa gre za orožje iz skladišč nekdanje JLA, se je pogosto zgodilo, da so bili kupci postavljeni pred dejstvo: tu imate naložene tovornjake, cena za enega je takšna, plača se na roko. - Seje poleg depeš ohranila še kakšna dokumentacija o orožarski poslih? Si iskal podatke v arhivih obrambnega in notranjega ministrstva? Nisem bil v arhivih ministrstev. Ko„ danes o trgovini z orožjem povprašaš na obrambnem ministrstvu, je njihov najpogostejši odgovor, da ne morejo odgovoriti, ker ni podatkov. Sicer je notranje ministrstvo svoje posle v trgovini z orožjem opisovalo v nekakšnem zvezku. To tudi ni dopustno, vendar je bila tako vsaj neka evidenca. Nekaj dokumentacije bržkone obstoji. Kolikor sem zvedel, pa je bil marsikateri dokument uničen. Mimogrede, v kleti parlamenta je 19 fasciklov gradiva o tej temi, ki jo je zbrala druga - Mogetova - preiskovalna komisija, vendar do tega nihče nima dostopa, ker je na gradivu oznaka zaupno. - V odgovoru si omenil, daje v trgovini z orožjem sodelovalo tudi ministrstvo za notranje zadeve... ... in menda je bil Janez Janša zelo jezen, ker se je konkurenčno ministrstvo začelo ukvarjati s temi posli, Konec leta 1991 je v Slovenijo prispelo okrog 1300 brzostrelk Heckler & Koch za potrebe vojske in policije ter veliko drugega orožja. Na zapisnikih piše, da je orožje z ministrovo vednostjo naročil Franc Kosi, namen naročilaPa 'J prodaja naprej, Notranj; orožja ni uspelo prodativ stanek orožja, ki je bi‘° letališču Brnik, zato pf11'^ stvu za obrambo, enako prodaje. Skupno naj bi - ‘I nov dolarjev, ki spet nH'!11 zani. - Primer orožja na - , H pod drobnogled kri*k j knjigi predstavljaš dar zadeva ni doh^1 r J kaj? Moram povedati, da ■ J s ovadbo. Tožilec je P 1 . .u|t,ry I kriminaliste in jim n*1* “ a J I tudi zaslišanje Janeza J: • ,^0^1 j nadrejena oseba po P 1 I । rekla, da Janše ni trti« -Zdi se, da so P#1^ parlamentarne ki so razkrivale trgovine z oroži^' dobivale poleni Le en primer: pn^1 Pajnkiherja, eneg" jaških obveščenW misijo, ko je govor^ kisejevrtelvo^^^ -dejalje, da so*L* go večje, kot z 1/111 Janša sploh mbl10^ Ni znano, da b1 se se kdaj zgodilo u P3 .. z I --------------- ha je bila Barbara J nihče ni bil ovaden- ,iW1 • Kakšna pa Jed1' , I nah orožja na Hšču iz leta 1 M? ...-.v »> Tisioovožje ni I Dim ministrstvom J 'j 1 ■ I takularno odkril, I bil v ozadju vsega M .. I iskavj so ovadili dJ" f / j nekaj delavcev Vart*1 WSTNIK -14. junij 2007 INTERVJU/OSEBNI PEČAT n te je orožarska afera mati vseh afer v Sloveniji. ^IPrejbi rad povedal, da so ključni ljudje ministrstva za obrambo v ko je potekala trgovina z orožjem, zdaj na različnih položajih v lki in gospodarstvu. Aleksander Lavrih - premierjev svetovalec *Je zaposlen v tehniki vojaške obveščevalne službe, ko ansa obrambni minister. Andrej Lovšin, direktor Intereurope, J lakrat vodil to službo. Čengič je javno dejal, daje bil na njegovih Wh z Janšo zraven tudi Dragutin Mate. Mate je trenutno n: minister. Kdo je bila tožilka, kije, lahko rečem, ustavila Brnik in Depala vas? Barbara Brezigar, ki je zdaj generalna je "^tožilka. Naključje? Presodite sami. Drugič: Marjan Podobnik 0J'r■'' nas imajo Hrvati zaradi dokumentov o trgovini z i^0'1 kar se tiče dogovorov o meji, njegov brat pa se s primerom Puh na okoljskem ministrstvu. Spet ' Preprosto, zmeraj, ko seje govorilo o teh poslih, seje afera. Zato je orožarska afera mati vseh afer. Povabili smo se na obisku k dedku Rase Sraka Glavni pri mostovih Na študij v Ljubljano se je iz Lipovec prvič peljal s kolesom s.'P^^tdce današnje So-! d .. je vodil VIS, je takrat h ' (r80v*ni2 orožjem. L'' parlamentarno ^Poslan« pričal Hasan t cn-^Lrifril C Xliunckega predsednika ■ k' jr lnu.| naiOgO) ■ “^iena™ Pr’skrbi orožje. N srečeval z Jan-in drugimi. Čen-vprašal, kakšna Potem to, če "eb'vedela za 120 ton trd| 'etaliSo v državi. ’?'"iidix ’r*Atw«, kajti očit-’1 B v' _" ° kovini z orožjem, srečal? . dvorim. 'nti nojvečinforma-I’M ■ ■ nij orožjem v Slove-.’Mek ’’orni Vehko več in ki so 1 s°delovati po službeni 23Pisal vsega, kar vem o orožarskih poslih nekaterih sPlch pa, kar lahko dokažem. Zato sporočam, da bom । ^trenutek bom seveda izbral sam), če se bo meni ali kolutu ?lizUt dogajati karkoli nenavadnega, pa naj bo 0| nekal mesecev. Naključja so problem naslovnikov k o na predstavitvi knjige Kaj nam pa morete! Od trgovine •> ePale vasi povedal Matjaž Frangež. , ri ''‘k:,., sedogajalečud-'l,:bfcv ' Počeli, ker so r V k : i' f & posle. ' ,"in 1111:1 ve|iko rO'hiH ni,*in: P05*™ »d %.1 ‘todbo v"KtKU ,ntcresa ' Ko so spregovo-11 > , 11 Obremenili. / i I ttn/spp. Peska v oči. '%1 “"n im er Peter . Morjih, za kate- re je veljalo, da ni ključev, našel zlato in dva milijona mark. To so nato vehementno sporočili javnosti. Ampak to ni bil cilj: z ministrstva naj bi takrat odnesli papirje o Depali vasi. - Domneva: Depala vas seje zgodila, ker so policijski preiskovalci vse bolj stiskali zanko okoli vratu vladnim trgovcem z orožjem? Kriminalisti so ves čas iskali podatke o trgovini z orožjem, preiskave pa so se začele po Bavčarjevem odhodu z notranjega ministrstva. Ne vem, ali je bila policija kdaj tako blizu temu, kar se je dogajalo na obrambnem ministrstvu, kot marca 1994. Pri aretaciji Milana Smolnikarja bodeta v oči dve stvari: čeprav so vojaški obveščevalci pri njegovem prijetju razbili šipe, na papirjih oziroma dokumentih, ki so jih našli v njegovem avtu, ni stekla, ki bi tam najbrž moralo biti. Da ni bilo stekla na papirjih, sledi tudi iz zapisnika preiskovalne sodnice. Druga stvar: branili so se, da je steklo padlo dol, ker je nekdo dvignil papirje, zato je zanimivo, zakaj tožilstvo ne ugodi zahtevi Smolnikarjevega odvetnika, naj se z dokumentov vzame prstne odtise. - V državi je bilo takrat nedvomno napeto stanje. Pišeš tudi o tem, kako so se mesec dni pred Depalo vasjo vojaški specialcl urili za zavzetje ministrstva za obrambo in se s policijskimi kolegi skorajda gledali skozi puškine cevi. Nočna vaja, ko so morisovci demonstrirali helikopterski desant na zgradbo ministrstva za obrambo, je bilo kazanje mišic in zastraševanje, kaj se lahko zgodi, če... Takšne vaje pred tem in po tem nikoli ni bilo. Tisti dan, ko so v parlamentu odstavljali Janeza Janšo, tako trdijo dobro informirani, pa so po Ljubljani v civilnih avtih in z orožjem krožili morisovci, enota je imela vpoklicane rezerviste, parlamentarno poslopje pa je varovala specialna enota policije. Andrej Bedek, foto: V. P. Ime Štefana Srake iz Murske Sobote je bilo nekoč (in je še danes) povezano s številnimi gradbišči v Pomurju, Sloveniji in Makedoniji. V našem okolju si je bilo predvsem težko zamisliti gradnjo kakšnega mostu, ne da bi bil vodja pri delih Štefan Sraka. Na vse to se s ponosom spominja. Ponosen pa je tudi na svoje potomce, med katerimi je tudi vnukinja Rasa, pripadnica Slovenske vojske, ki je leta 2003 osvojila naslov evropske prvakinje v judu do 70 kilogramov, bila pa je tudi prvakinja 26. svetovnega vojaškega prvenstva v judu in udeleženka olimpijskih iger. No, mi smo se te dni povabili k njemu na obisk predvsem z namenom, da bi nam obudil spomine na njegovo dosedanje življenje in delo. Pričakal nas je zunaj na dvorišču, v vrtni uti, kjer je njegov najljubši kotiček. »Rodil sem 2. julija leta 1915 v Beltincih, kasneje pa smo se preselili v Lipovce. Oče je bil zidarski mojster, in to je vplivalo tudi na mojo poklicno odločitev. Potem ko sem končal nižjo gimnazijo v Murski Soboti, sem se vpisal na srednjo gradbeno šolo v Ljubljani in z dodatnim izobraževanjem sem nato končal še višjo gradbeno smer ter si pridobil poklic višji gradbeni tehnik. Tam sem dva meseca tudi delal pri zidarjih. Naj povem, da sem se iz Lipovec prvič peljal v Ljubljano s kolesom, v šolo v Mursko Soboto pa sem hodi! vsa štiri leta peš...» nam je začel pripovedovati svojo življenjsko zgodbo. Po vojaščini se je najprej zaposlil pri nekdanji Cestni upravi Murska Sobota, nato pa pri podjetniku Sraki (nista bila v sorodu), ki je izvajal visoke in nizke gradnje v Prekmurju in na Štajerskem. Prvi pomembnejši projekt, ki mu je bil zaupan, je bila gradnja betonskega mostu čez Krko v Salovcih. To je bilo še pred 2. svetovno vojno, most pa Še danes trdno stoji. Prav tako je bil glavni pri delih, ko so gradili nov most čez Muro pri Petanjcih. Srakovo podjetje je bilo po Janja Gomboc na svetovnem prvenstvu »Ples mi je v veselje« Janja Gomboc na svetovnem prvenstvu na Češkem »Ples me zelo veseli,« pravi skoraj Metna Janja Gomboc iz Murske Sobote, ki končuje drugi razred osnovne Šole III v Murski Soboti. Pred nedavnim se je v Pro-stejevem na Češkem udeležila svetovnega prvenstva v disco plesu. Kot ena naj mlajših je nastopila kar v treh kategorijah, čeprav domov ni prinesla nobene medalje, je lahko zelo zadovoljna z uspehom. S plesom se ukvarja že od svojega drugega leta, letos spomladi pa so se na Janjino željo odločili, da se boosre-dotočila na tekmovalno zvrst disco dance solo, pari in mala skupina. Začela se je udeleževati nastopov na državnih kvalifikacijah in se kmalu uvrstila na državno prvenstvo Slovenije. Dobre uvrstitve na državnem prvenstvu pa so ji omogočile, da se je lahko udeležila tudi svetovnega prvenstva, kjer je nastopila v vseh treh kategorijah. Ves čas pa pridno vadi in trenira z vaditeljico plesa Nino Fras. Že dejstvo, da se je tako hitro uvrstila na tako pomembno tekmovanje, kot je bilo svetovno prvenstvo, je bil velik uspeh. Kot solo tekmovalka se je v hudi konkurenci med številnimi plesalkami, starejšimi in z več izkušnjami, uvrstila na 38. mesto. »Zame je bila to lepa izkušnja. Malo sem se bala, kako bom nastopala. Potem pa sem prišla in odplesala svoj program,« pove Janja, ki je, Še preden je shodila, pokazala, da ima občutek za ritem. Vedno je rada zelo rada plesala, ples pa je tudi tisti, s katerim lahko porabi svojo energijo, saj ima treninge kar štirikrat tedensko, veliko pa pleše in trenira tudi doma. Septembra jo čaka evropsko prvenstvo na Slovaškem. A. Nana Rltuper Rodež Štefan Sraka, strokovnjak za gradnje mostov in drugih objektov, nas je pričakal v vrtni uti na dvorišču, kjerje na jesen življenja njegov najljubši kotiček. osvoboditvi nacionalizirano in preimenovano v Sograd. Leta 1947 ga je nekdanje ministrstvo za gradnje v Ljubljani »dirigiralo« v Makedonijo, kjer je bil vodja več gradbišč pri izvajanju petletke. Po vrnitvi je bil imenovan za direktorja Vodne skupnosti Mura. V tej funkciji je bila njegova najpomembnejša naloga gradnja razbremenilnega vodnega kanala Ledava-Mura, še prej pa so morali regulirati Ledavo. Leta 1956 so ga premestili za vodjo investicij pri KIK Pomurka. Takrat so začeli graditi farme in druge kmetijske objekte v Rakičanu, v Černelavcih, Lendavi, Benici, Kramarovcih, Motvarjevcih, Žitkovcih in Beltincih. Stefan je bil tehnični vodja in nadzorni organ tudi pri številnih drugih gradnjah. Nazadnje je bil zapo slen na Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota kot nadzorni organ. Leta 1977, ko se mu je nabralo v delovni knjižnici že triinštirideset let, pa se je upokojil. Pa ga je zanimalo še kaj drugega kot samo gradbišča? »Da, rad sem hodil kartat v nekdanje gostišče SočiČ, več let pa sem bil tudi Član zelene bratovščine. Za kaj drugega ni bilo časa Sedaj najraje posedam v vrtni uti, sam ali skupaj z ženo Gizelo, ki je bila po poklicu prosvetna delavka. Ob lepem vremenu se sprehajam po dvorišču. Z veseljem grem tudi na obisk k svojcem v Murski Soboti ali Ljubljani. In seveda sem vesel, če me obiščejo oni. Ravno te dni je bila tu vnukinja Raša.« Besedilo in foto: Jože Graj KULTURA 14. junij 2007^ vem Musiča Pannoniae od Prekmurja do Vojvodine Sinteza tradicije in sodobnosti v glasbi Festival ljudske glasbe Musiča Pannoniae, ki so ga letos organizirali tretjič, je v Štirih dneh potekal na Štirih lokacijah, in sicer v Jeruzalemu, Beltincih, Dobrovniku in v Mali Polani. Glavni organizator prireditve je bilo Kulturno društvo Miška Kranjca Velika Polana, sodelovale pa so občine in kulturna ter turistična društva iz območij, kjer je sklop prireditev potekal. Za razliko od drugih podobnih festivalov ljudske glasbe, kjer običajno nastopajo predvsem glasbeniki, ki se pri svoji interpretaciji poskušajo čim bolj približati izvirni ljudski glasbi, vključujejo v prireditev tudi glasbenike poustvarjalce, ki ljudsko glasbo interpretirajo nekoliko po svoje. Ugotavljamo namreč, da ljudski napevi in ponarodele pesmi, ki bi sicer izginjale v pozabo, s temi sku- pinami ponovno zaživijo s svojevrstno sintezo tradicije in sodob- Na festivalu Musiča Pannoniae je tudi bila letos raznolika ponudba ljudske glasbe In plesa. nosti. Musiča Pannonia pa se je izkazala v teh treh letih tudi kot uspešno regijsko povezovanje na osnovi ljudske zapuščine. Vsako leto ob nastopajočih iz različnih krajev Slovenije povabijo še goste iz tujine, in to je bila letos skupina Batin sentimenta! band iz Vojvodine, ki se je predstavila s programom ljudskih pesmi in melodij Vojvodine ter stare kavarniške glasbe, ki se je igrala na področju bivše Jugoslavije. Festival se je začel v četrtek v gostišču Brenholc v Jeruzalemu z večerom kavarniške glasbe, kjer je ob gostih iz Vo jvodine nastopil še Kolektiv Apropo. V kulturnem domu v Beltincih se je Boštjan Rous skupaj z gosti pod naslovom prireditve Vlejči loučec ... posvetil vprašanju, kako so nastajale prekmurske bande, sodelovali pa so Marko banda, Mala beltinska banda, Plej muzika in drugi. Na prireditvah v soboto in nedeljo na Sambolovi domačiji v Mali Polani in pri Bukovniškem jezeru pa so nastopili Marko banda, Peru- novo listje in Batin sentimental band. Na festival Musiča Pannoniae pa se je navezovala še nedeljska prireditev Naša Poljana v Mali Polani, kjer so se pod naslovom Gostovanje se slujži... bolj posvetili folklori. J. Ga. Na desetletnici Bel Canta tudi dr Ivan Florjane Naša bralka meni, da bi bilo prav, če bi v našem poročanju o desetletnici delovanja vokalne skupine Bel Canto v soboški stolni cerkvi sv. Nikolaja (Vestnik, št. 23) omenili tudi krstno izvedbo prekmurske ljudske pesmi Zrejlo je žito, kar je bila po njenem mnenju rdeča nit celotne prireditve. Za ta dogodek in za skupino Bel Canto je pesem priredil sodobni slovenski skladatelj dr. Ivan Florjane, ki je bil tudi osebno prisoten in predstavljen občinstvu. Ravno ta zadnja glasbena točka je bila mišljena kot glavno presenečenje večera. Doc. dr. Ivan Florjane je profesor za kompozicijo in sakralno literaturo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. T. K. Pokrajinski muzej dobil ustanovni akt Pomembni sooblikovalci kulturnega dogajanja Kako sanirati stanje duha tega prostora? Pokrajinski muzej Murska Sobota pomembno sooblikuje kulturno dogajanje v našem prostoru; z razstavami, urejanju zbirk, gradiv, predavanj in literaturo, zbirajo gradivo naše preteklosti in beležijo dogajanje sedanjega časa, poleg tega pa so pomembni ipterpreti identitete tega prostora. O svojih aktivnostih, razstavah in tudi vlogi svoje institucije so spregovorili na novinarski konferenci. Metka Fujs, v. d. direktorica muzeja, je povedala, da so končno dobili svoj ustanovni akt, njegovi ustanoviteljici pa sta Mestna občina Murska Sobota in Občina Moravske Toplice. Še ta mesec bo razpis za novega direktorja muzeja, ko bo prvič dobil redni mandat, medtem ko je doslej opravljal funkcijo vršilca dolžnosti. Podrobneje šo predstavil tudi svoje aktivnosti. Letos se peto leto pridružujejo akciji slovenskih muzejev in galerij Poletna muzejska noč. ki jo organizirajo Trenutno je v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota na ogled razstava starih razglednic Pozdrav iz Pomurja. V Gerberhausu v Avstriji sodelujejo pri razstavi o zgodovini 20. stoletja na stičišču treh dežel, še ta mesec bodo v beltinskem gradu odprli razstavo Zgodovina zdravstva v Pomurju. Julija se pripravljajo na zanimivo razstavo o delih arhitekta Jožeta Plečnika, ki jo posreduje Narodna galerija iz Ljubljane. Posebej bo predstavljeno delo Plečnika v Prekmurju, nekaj njegovih izvirnih risb in pisem. Ob stoletnici relativnostne teorije pa bodo septembra odprli razstavo E - mc2, ki jo posreduje Tehniški muzej Slovenije. v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije. Tu želijo muzeje predstaviti kot prostor sproščenega preživljanja prostega časa, srečevanja ljudi, ki skupaj oblikujejo utrip javnega kulturnega življenja. 16. junija bo ob bogatem programu muzej odprt do 24. ure. Projekte, s katerimi se trenutno ukvarjajo, so zaščita arheoloških izkopavanj, dokumentiranje, restavriranje in proučevanje gradiva, v okviru Interrega III A pa izvajajo dva projekta Craftat-tract, kjer izdelujejo register rokodelcev, nosilcev tradicionalnih znanj, orodja in delavnic ter projekt Mlinarska pot. Čaka pa jih še nekaj pomembnih projektov in »dolgov« do tega prostora in okolja. Gre za stalno razstavo o zgodovini Gornje Radgone in njene okolice v Špitalu, interdisciplinarni raziskovalni projekt in priprava monografije Prekmurja ter ureditev zbirke Kološevih umetniških fotografij. Fujsova je opozorila tudi na obilico gradiva in dokumentov, ki so jih v teh letih zbrali, obstoječi prostori pa so zdavnaj premajhni za koncept njihovega delovanja. Tudi mnogi depoji pokajo po šivih. Zato so kupili skladišče nekdanje Pomurske založbe, kjer bodo postopoma uredili gradivo. V morebitni gra- Janez Balažič, kustos: zavezala iti v projekt1 '!JjlJ stolnica kulture, danesi>v J nobene aktivnosti, MJ zarjalo. Pa negresan^^J investicij, bolj dejavna t .J zastaviti vsebinskiproi'1 Ji se moralo bogatenje vse^J i gramov, ki bi otiral po10.^ i; stno rast tega okolja. 1 j leto 2012 ni p J j nirali stanje duha, ne za to okolje.« dnji multikulturne^ ( vidijo možnost? svojo bogato zbirk J' sedež. V gradu, ra | turno zgodovinska-ku v mestu, pa bi * žnost, da bi se tja a P'1 I selila »regionalna ■'‘ a/ A. Nemanj ti š in * r k Prvi Festival sv. Janeza Krstnika in revija cerkvenih zborov Razgibali cerkvenoglasbeni utrip V Ljutomeru je prejšnji konec tedna potekal prvi Festival sv. Janeza Krstnika z revijo cerkvenih pevskih zborov. V organizaciji KiMD sv, Janeza Krstnika Ljutomer so se v treh koncertnih dneh zvrstili štirje koncerti in dva posveta, predstavilo se je štirinajst zborov, samega revijalnega dela pa se je na podlagi razpisa udeležilo enajst cerkvenih zborov. Festival je zajemal koncertno dogajanje in revijalni del. Na koncertnem delu so v petek nastopili Otroški in mešani zbor sv. Janeza Krstnika Ljutomer pod vodstvom Felicite Heric Ta-škov in zbor Franceta Cigana ČrenŠovci pod vodstvom Edite Žalik Osrednji dogodek festivala je bila sobotna revija cerkvenih zborov, ki je nekaj posebnega, saj v Sloveniji ni podobne prireditve za cerkvene zbore. V soboto so se na dveh revijalnih koncertih predstavili zbori: OPZ sv. Janeza Krstnika Ljutomer, Cerkveni otroški zbor Voglje na Gorenjskem, MePZ sv. Nikolaja iz Murske Sobote, MePZ Franceta Cigana iz Čren-šovec in MePZ Nova Cerkev prt Celju, MePZ sv. Janeza Krstnika Ljutomer, MePZ Chorus iz Murske Sobote, MePZ Neuničljivo upanje Odranci, MePZ sv. Jerneja iz Vojnika, MePZ KUD Matija Tomc iz ,Mirne na Dolenjs- Na festivalu in reviji cerkvenih zborov so pomurski cerkve01 zali, da po dolgoletnem mrtvilu prav nič ne zaostajajo za 'b Lainščkove Mislice prevedene v hrvaščino in slovaščino FERI LALNŠČEK Knjiga desetih pravljic Ferija Lainščka z naslovom Mi-slice, ki se izšle leta 2000 pri Založbi Franc - Franc in je avtor zanjo prejel večernico, je odslej na voljo tudi bralcem na Hrvaškem in Slovaškem. Pri prevodih v obeh državah so sodelovali študentje slovenistike na tamkajšnjih univerzah. Na Hrvaškem je knjigo natisnila založba Algoritam, izšla pa je v zbirki Electa, ki prinaša bisere iz svetovne književnosti za mlade. Knjigo so pod vodstvom profesorice Anite Peti Stantič prevedli študentje slovenistike na Filozofski fakulteti v Zagrebu, opremila jo je Marina Leskovar, v njej pa so ponatisnjene tudi originalne ilustracije iz prve izdaje. Na Slovaškem so Mislice izšle pri univerzitetni založbi v Bratislavi, pri prevodu pa so sodelovali študentje slovenščine na tamkajšnji univerzi Njihovi mentorici sta bili predstojnica slovenskega lektorata Saša Pok- lac in prevajalka Svetlana Kmecova. Pri nas so bile Mislice ponatisnjene že dvakrat, tri pravljice pa so izšle kot samostojne velike slikanice z ilustracijami Igorja Ribiča, na voljo pa so tudi na treh zgoščenkah kot zvočne knjige v interpretaciji Vesne Radovanovič. Jeseni, ob svoji 15-letnici delovanja, pripravlja Založba Franc - Franc tretji ponatis Mi-slic. MYŠLIENOČKy MMtMnmAvoK J l A. N. R. R. Lainščkove Mislice so izšle tudi v hrvaščini in slovaščini. nije. kem in MePZ župnije Boštanj. Revijo je poslušala tričlanska strokovna žirija, sestavljena iz uglednih strokovnjakov na področju zborovskega petja -Tomaž Faganel, Anka Jazbec in Marjan Ribič. Reviji je sledil posvet za pevce in zborovodje. Revija, na kateri so se predstavili cerkveni pevski zbori iz našega okolja, je pokazala, da se lahko povsem primerjajo z zbori iz drugih območij Slovenije. Revija ni bila tekmovalnega značaja, zato so lahko na njej nastopili zbori, ki so izpolnjevali razpisne kriterije. Splošna ocena žirije je bila, da je v tem okolju vladalo dolgoletno mrtvilo na področju cerkvene glasbe. Sedaj se to močno spreminja in prinaša pomembno novost v naš prostor. Tomaž Faganel, predsednik žirije, je po prireditvi dejal: »Prvi festival cerkve” / delu Slovenije1 zadetek v pol”' in organin|jp l1^^ cem, gostji1' šil j im Lid L y vse priznanje- _|f I bal cerkven^|f -tem delu |jrjl’I.X Vrhunec deljski laja iz Litije P' ikf ne Fo|kur v sam vrh stva. Vreu- + bogatega šal- . j . in nekaj pflf s dskih pes”11 j” skim nastop0 / turno dug^W Festival zJe' -on’ cionalen in "; , leti v Ljuto”1 J t 14. junij 2007 KMETIJSTVO 13 u mi EE gg* ni Posvet Kakšno naj bo kmetijstvo na Goričkem Biti drugačen tudi v kmetijstvu Franc Režonja: Kmetijstvo je značilnost te pokrajine, potencial za razvoj in generatorživilskopredelovalne industrije... Posvet o tem, kakšno naj bo kmetijstvo na Goričkem, sta sklicala pri Gradu na Goričkem javni zavod Krajinski park Goričko in Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota. Že to, da sta ga sklicala dva zavoda, ki v svoji osnovi skrbita za dva - do sedaj - različna pola razvoja na Goričkem, je velik dosežek, kajti v prihodnosti naj bi vsi, ki skrbijo za ljudi, naravo in razvoj na Goričkem, delovali usklajeno In ne izključujoče. Prav gotovo je mogoče najti primerne oblike kmetovanja tudi na območju, ki spada v krajinski park. Janko Halb, direktor zavoda KP Goričko, je izrazil željo, da naj bi vsebina razprave segla do prav vseh kmetov na Goričkem, prenesli pa naj bi jim jo predstavniki občin, ki so se udeležili posveta. Franc Režonja, direktor KGZ M. Sobota, je prepričan, da je posvet nov korak v smeri boljšega sodelovanja vseh zavodov, ki delujejo na tem območju, vsem pa mora letos prej kot običajno X 11 rtu 'obl^)no, saj ^b1!a^;-' 2*5 hektarjev, od tega s sto hektarjev za potrebe semenske pridelave. Po besedah Branka Viraga bodo letošnji pridelki nekoliko nižji, saj je ječmen prizadela aprilska suša in visoke temperature, zato bo nižja hekto-litrska teža in tudi zrnja bo manj. Po spravilu ječmena bodo v Panviti nadaljevali z žetvijo oljne ogršiče, ki raste na 350 hek- tarjih, napovedujejo pa, da bodo prej kot običajno začeli žeti tudi pšenico. Pšenica, ki jo imajo na 1,370 hektarjih, je sušo in toplotne udare nekoliko bolje prenesla, je pa zaostala v rasti, zato bodo tudi pri tej poljščini pridelki nižji od pričakovanih. V začetku tega tedna je Skupina Panvita začela tudi z odkupom zit. Različna žita, od pšenice in ječmena do oljne ogrščice in koruze za Skupino Panvita na 3-100 hektarjih prideluje čez tisoč družinskih kmetij, ki bodo oddale okoli 15 tisoč ton pogodbeno dogovorjenega pridelka V Skupini Panvita odkupujejo tudi žita, ki niso pogodbeno dogovorjena Ludvik Kovač, foto: N. J. j,. a ”• na Pomurskem pOomjiRadgodi °gled najboljše M lisaste jz Pomurja 'tl/ H’ j u kletje pokrajini ob Muri prevladujoča ^^sti K^n^ar ie v tem času precej spremenila pravi prof. dr. Jože Osterc, eden vodil-P°4ročje, so strokovnjaki in rejci n. rCvodili selekcijo tako, da je ^eru ' '' reJccv in jim zagotovila čim večji preIMega stoletja je bila lisasta pasma 1 .Hir,.. L|tiinu nasm* ncn 751 - ■"tSi| mi**/tl“ Pasina, ki so jo rejci uporabljali za X^iz*^ 'kt ।. ' ।tK1 rejskega in selekcijskega dela segajo v v Medel',et prejšnjega stoletja, ko so 1. sep-h-: || ustanovili prvo govedorejsko društvo. V 'n ^Vali ] '1 rtJ Področju selekcije narejen ogromen ?'*Saste Piffle pomurskih rejcev se danes po-'4'tr'11'^ Pidi ■°IZvodnimi rezultati. Ob dobrem prirastku . > Rodnin > L^o mlečno proizvodnjo, saj najboljše do-mleka na leto. ' • Xrejskega in selekcijskega dela pri-jun/ ' Pomurja na sejmišču v Gornji Radgo-^4, Pred 8 raZstavo najboljših živali lisaste pasme po-X- ^Sajo „. bodo 54 elitnih živali iz rej bikovskih proizvodnjo 7.700 litrov mleka, V’1 i ' vi8f.l paie dala več kot 10 tisoč litrov mleka. m b? ra2stavo odločili predvsem zato, ker je v XX^ibUtll/’ neka^ ^asa, z razstavo pa želijo rejce Via n,^rc( a.1’ °hranijo govedo na svojih kmetijah. Sa'lc bili',' Mrvib' plemenske črede v Pomurju dra-\ prvih PUluvici prejšnjega stoletja na tem | ' ^2 tjSQZ ^^ndev na leto, v lanskem letu pa so b'sasta pasma govedi je v Sloveniji še ve-iin '^P^^j pasmi imeli 110 tisoč prvih ‘kA ir. vPokri pa je tudi v Pomurju, saj je govedi 2^Žrnanj^;/ ' Muri le okoli tisoč. Ni/ °' ker.,.'an’1 Pomenske črede prihaja v Pomurju / Ni pri °Puščajo kmetije z manjšim številom ' ? n ['f' bh rejcih pa tega izpada ne more nado- \ /r'. staleža poznavalci pripisujejo '' i h k.j ।" v Prireji mleka, saj mlekarne zahtevajo "% jn ^žstaVf, Z' s°botni razstavi bodo začeli ob pol de-4>b enajstih, na reviji pa bodo najbolj-reNem podelili priznanja in nagrade. Naj... domačija 2007 Pozdrav iz Prlekije Kar štiri domačije nam je uspelo obiskati pretekli teden in se pogovoriti z vsemi domačimi. Še dva terena nas čakata (smo ugotovili) in potem bomo lahko prečrtali še zadnjo prijavljeno domačijo na našem seznamu. Najprej smo se odpravili na Cven k Herlčevim, kjer gospodari mladi Marjan. Poleg njega pa na domačiji živita Še njegova mama Frančiška in brat Tadej. Gospa Frančiška pravi, da fantoma ni pomembno, če je za kosilo meso, pomembno pa je, da imata zmeraj nekaj sladkega. Tudi pri Vargazonovih, hiši nasproti Heričevih na Cvenu, ki je prav tako prijavljena za našo akcijo, imajo radi sladko, a še rajši imajo na mizi kaj mesenega. Kako tudi ne bi, saj ima gospodar Daniel certifikat za izdelavo prleških dobrot, in to se zagotovo pozna. Sicer pa Danijelu pri izdelavi dobrot pomagajo še žena Kristina, hčerka Helena in sin Marko. Pri delu na kmetiji gospodarici Olgi Brunčič iz Stare Nove vasi prav tako pomaga cela družina: mož Franc, sinova Dominik in Jernej ter hčerka Katja. Pravijo, da zna biti pri njih zelo zanimivo na kakšnem družinskem pikniku, ko Franc in Jože, ki sta z dušom tn telesom še glasbenika, zabavata vse zbrane. Lepo pa se imajo tudi v Bunčanih pri Lubijevih, kjer je gospodar Anton pred kratkim praznoval svoj rojstni dan in se poveselil s svojimi prijatelji. Sicer pa poleg Antona na lično urejeni domačiji živijo še žena Lojzka, hčerka Jasmina in sin Boštjan, nepogrešljiva člana družine pa sta tudi dedek Anton in babica Jožefa. Vanja Poljanec NLB® Skupina TONDACH Prvič so sedli za skupno mizo naravovarstveniki in kmetije!, da bi našli rešitev za kmetovanje na Goričkem v prihodnosti. Posveta se je udeležil tudi akademik dr. Anton Vratuša, ki je po rodu z Goričkega biti cilj, dvigniti standard tudi tukajšnjim ljudem. Dejstvo je, da brez kmetijstva ne bo kakovostne živilskopredelovalne industrije, ki temelji na domačih pridelkih. Alma Vičar z Direktorata za okolje, sektor za zavarovana območja na okoljskem ministrstvu, je spregovorila o pripravljanju upravljavskega načrta za Krajinski park Goričko, ki je območje zavarovane narave in ima po mednarodni klasifikaciji IUCN (Svetovne zveze za naravo} kakovost V. kategorije - območje kulturne krajine s posebno estetsko vrednostjo. Park je bil ustanovljen z namenom, da bo pomagal razvijati priložnosti na tem območju, upravljavski načrt pa bo dajal ekonomsko zagotovilo, da bo zavod lahko deloval. Pomembno je do- Promet z zemljišči na Goričkem je zelo živahen. Javni zavod Krajinski park Goričko je samo v letu 2006 podal 594 mnenj k prodaji zemljišč. Zavod ima predkupno pravico in jo lahko v primeru dragocenih naravovarstvenih območij tudi uveljavi, vendar do sedaj še niso kupili nobenega zemljišča, saj za to nimajo niti denarja. seči višjo kakovost bivanja na zavarovanih območjih in trajnostno uravnotežen razvoj - tudi kmetijske površine so sestavni del kulturne krajine, toda na njih naj ne bi bilo gensko spremenjenih poljščin (koruza, oljna ogrščica?), več bi moralo biti dopolnilnih dejavnosti, blagovnih znamk in povezav pri trženju. Stanka Dešnik je opozorila na dva nasprotna procesa, ki ta čas potekata na Goričkem: ena skrajnost je, da se opuščajo in zaraščajo velike površine, hkrati pa se opazi velika intenzifikacija na ravninskih kmetijskih površinah, prav tako gre za veliko urbanizacijo ob prometnicah, številni priseljenci pa ne kupujejo le starih hiš, ampak cela posestva. Bistveno vprašanje je, kako obdržati prepoznavnost Goričkega (mozaičnost kulturne krajine) tudi v Evropski uniji. Predstavila je tudi že pripravljeni grafični znak nove blagovne znamke za pridelke in izdelke Goričkega. Nadvse burno razpravo pa je povzročilo razmišljanje makroekonomista Bojana Radeja, ki je v preteklosti že sodeloval z RRA Mura. Prekmurcem je očital, da z denarjem ne znajo dobro ravnati, namesto da bi se s prejetimi sredstvi okrepili, se povečujejo razlike, in da o javnih stvareh odloča malo velikih ljudi in ne javnost. Bernarda B. Peček Zahtevki za živalske premije , Obvezne elektronske vloge L. Kovač Zahtevki za neposredna plačila za živali (proizvodno vezana plačila) se morajo letos izpolniti elektronsko, torej enako, kot je potekalo izpolnjevanje zbirnih vlog za uveljavljanje neposrednih In izravnalnih plačil v kmetijstvu. To velja tako za zahtevek za posebno premijo za bike in vole kot tudi za zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih gove- di. Klavnih premij za živali, ki so zaklane in izvožene v letu 2007, ni več. Ročno izpolnjenih zahtevkov ni več možno pošiljati na Agencijo za kmetijske trge, pač pa jih je treba izpolniti na enotah kmetijske svetovalne službe ali samostojno ob pomoči informacijskega sistema e-poslovanje. Izjema je odprema bikov oziroma volov v druge države članice Evropske unije, kjer je Še vedno treba ročno izpolnjen obrazec poslati na Agencijo za kmetijske trge, saj je treba za odprem-Ijanje živali zahtevek poslati, preden žival zapusti Slovenijo. Za vlaganje zahtevkov so določeni roki in tako morajo od 1. do 30- junija oddati zahtevke za posebno premijo za bike in vole vsi vlagatelji, ki želijo uveljavljati pravico do plačila za živali za prvo obdobje (od 1. januarja 2007 do 31. maja 2007). V tem roku je treba oddati tudi zahtevke za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih živali, ki so telile v obdobju od 11. decembra 2006 do 31 ■ maja 2007. Vloge za drugo obdobje (od 1. junija 2007 do 30. septembra 2007) je treba oddati od 1. do 31. oktobra 2007, vloge za tretje obdobje (od 1. oktobra 2007 do 31. decembra 2007) pa od 1. do 31. januarja 2008. Pri vsakem obdobju je predviden še 25-dne-vni zamudni rok, zahtevki, ki bodo oddani po preteku zamudnega obdobja, pa bodo prepozni. L. Kovač IZ NAŠIH KRAJEV 14 Ko pride slovo... Ob smrti naše najdražje Zahide Pašagič, kije umrla v splošni bolnišnici v Rakičanu, se želimo na ta skromni način zahvaliti za vso pozornost, skrb in nego, ki jih je bila deležna med zdravljenjem. Zahvala velja celotnemu medicinskemu in zdravstvenemu osebju oddelka soboške bolnišnice, še posebno dr. Lukaču, in osebju pljučnega oddelka, še posebno dr. Vladimirju Mrkšiču. Naša globoka zahvala velja tudi medicinskemu osebju na oddelku dialize. Čutimo dolžnost, da se zahvalimo tudi dr. Simoni Kralj Lopert, ki se je v njenih najhujših trenutkih trudila, da ji olajša bolečine, in dr. Draženu Popoviču, kije s svojimi kirurškim znanjem večkrat pomagal naši Zahidi. Srčno zahvalo izrekamo gospe dr. Tanji Horvat iz Zdravstvenega doma v Murski Soboti, kije presegla mejo službene dolžnosti in jo je bodrila tudi v svojem prostem času ter ji s svojo človečnostjo, ljubeznivostjo in pozornostjo vlivala upanje, da bo zmogla premagati težko bolezen, ki se je je dotaknila. Bolečine nam ne more nihče odvzeti, v tolažbo pa nam je, da so bili ob nas naši dragi in dobri sosedje, ki ste na njen poslednji dom položili cvetje, nam izrekli besede sožalja in tolažbe, še posebno pa hvala Romani Katona, kije bila vedno pripravljena priskočiti na pomoč in ki je veliko svojega prostega časa prebila z njo. Hvaležni smo kolektivu Mure, EHM iz M. Sobote za besede in izraze sožalja ter vso pomoč, ki smo jo potrebovali. V naši veliki bolečini in žalosti so zelo svetli trenutki, ko so nam mnogi Sobočani izrazili iskreno in globoko sožalje. Prav vsem Sobočanom in Prekmurcem pa smo dolžni še eno zahvalo, ko so nas po vojni v Bosni, kjer smo izgubili svoj dom v Srebrenici, sprejeli in nam pomagali, da se vživimo in da postane Prekmurje naša nova domovina. Opravičujemo se vsem zdravnikom in medicinskemu osebju, ki so v vsem tem času pomagali naši Zahidi, a se jim nismo poimensko zahvalili. V srcu čutimo iskreno hvaležnost do vseh, ki so našo Zahido poznali in ki čutite našo bolečino, ki nas je zajela ob njeni izgubi. Iz vsega srca vsem hvala družina Pašagic je Anita Mikolič zaposlena kot modna kreatorka. B. B. P. ■....... ! Takšen pogled je zares nekaj lepega , nevsakdanjega... Prekmurske favoritke Na tekmovanju za Miss Slovenije, ki bo 23. junija, bo nastopila tudi Tadeja Ternar iz Beltinec, ki je po mnenju mnogih glavna favoritka. Po naključju je izžrebala modno kreatorko Anito Mikolič, ki je že Šivala obleko za Tjašo Kokalj, zmagovalko na slovenskem tekmovanju Miss Universe, na svetovnem tekmovanju pa se je uvrstila med prvih dvanajst, torej velja za najlepšo Evropejko Miss Universe. Te dni potekajo zadnje priprave in šivanje obleke za Tadejo Ternar v Muri, kjer Solarji obiskali Lonca Krambergerja Učenci 7. razreda OŠ Kapela so v spremstvu učiteljic Alenke Vuzem in Karine Matjašič obiskali Lovrenca Krambergerja v Lastomercih. Namen obiska je bil, da si ogledajo , kako so nekoč Izdelovali piščalke iz lesa. To se je dogajalo v času, ko je rastlina v mezgi. 0 obisku pri Lencu.tako ga kličejo, nam je nekaj več povedala učiteljica glasbe Karina Matjašič: »Smo Unescova šola in sodelujemo pri projektu Dediščina v rokah mladih, ki ga izvaja Gimnazija Ptuj. Ker je letos leto glasbe, smo se odločili, da našim učencem predstavimo, kako so nekoč otroci in tudi odrasli izdelovali »proizvajalce« zvoka iz naravnih materialov oziroma jih vzeli kar iz narave, na primer piščalka iz vrbovega lesa, K poznavalcu teh piščali nas je pripeljala učiteljica Milka Šinko iz OŠ Negova. Z mojo sodelavko sva presenečeni, kaj vse so lahko otroci videli. Ogledali smo si tudi stati mlin, etnografske predmete... Lene in njegov prijatelj Ignac Šajt sta nam pokazala tudi izdelavo košar iz šibja. Lahko rečem, daje bila naša učna ura pri Lencu nadvse zanimiva.« L. Kr. V vasi Benica, tik ob meji s Hrvaško, kjer sta nekoč živela s svojimi starši, si danes brata Jože in Milan Gonza ustvarjata pravi mali raj na zemlji. Na površini dvanajstih hektarjev želita pridelovati in vzgajati prave avtohtone živalske ter rastlinske vrste, ki so bile in so značilne za ta kraj še danes. Brata sta želela svojo rojstno hišo, ki je bila kar petintrideset let zapuščena, preurediti in ustvariti neke vrste turistično kmetijo. Vse se je začelo tako, da je Milan začel urejati okolico zapuščene hiše in majhnega vrta, njegov brat Jože, ki Živi v Franciji in se rad vrača domov, kamor ga vežejo spomini na otroštvo, pa je dobil navdih, da bi nekoč tam imel tako imenovani biološki park, v katerem bi živalske in ra- stl inske vrste živele v sožitju z naravo. Pravita, da bosta izkoristila vse naravne danosti, ki jih daje narava, in da bosta svoje delo opravljala v skladu z naravo. Na svojem ranču se želita ukvarjati z biološko pridelavo Ko je hudo, me pokliči! 080)113 Klic J* cnvc|c-č« 4* Šestdeset let folklore na Cvenu V zadružnem domu na Cvenu je bila pred kratkim osrednja prireditev ob 60-let-niči folklorne dejavnosti v kraju. Podelili so nagrade za dolgoletno sodelovanje, dvorana pa je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce. Prva skupina mladih plesalcev je začela vaditi pod vodstvom šolskega upravitelja Janeza Roškarja. Do danes se je zvrstilo mnogo plesalcev in zaplesalo mnogo plesov. Dolgo let je skupino strokovno vodila Angela Makoter, ki jo je nasledila sedanja prizadevna mentorica Marjana Sovič, Že vrsto let pa skupino glasbeno spremljajo harmonikarji iz družine Žunič. Lani so s pomočjo domačina dr. Mirana Puconje izvedli projekt (raziskava in nabava) Cven-ske narodne noše, saj so bile prejšnje že dotrajane. Na jubilejni prireditvi so podelili Maroltove značke za 30 (Marjana Sovič), 20 (Anita Sovič, Albin Rožman) in 10 let delovanja (Alojz Pihlar, Diana Vukan, Robi Sever, Miro Kukol, Zdenkc-Kolbl, Jani Magdič, Janko Perhač. Alenka Makoter, Manja Marinič, Mitja Lah, Zoran Kosi, Jožica Svatina). Ob tej priložnosti so nastopile otroška folklorna skupina OŠ Cven pod vodstvom Marije Nonkovič, starejša in mladinska folklorna skupina pod vodstvom Tanje Trstenjak, upokojenska folklorna skupina pod vodstvom Olge Majcen in Angele Makoter ter folklorna skupina z novimi oblekami pod vodstvom Marjane Sovič. Katja Kodba Brata Gonza in Francozinji želijo v Benici urediti tako imenovani biološki park- it t< K 41 tl! ti * ti in b D; Pl K; b Rastline in živali v sožitju z naravo v Benici Ustvarjajo raj na zeml Tam sta tudi Francozinji Solenn in Ingrid različnih rastlinskih vrst, med drugim ovsa in rži, ki ju že gojita na treh hektarjih, posejala pa sta tudi že ječmen. Prav tako imata že enajst jelenov damjakov,,ki imajo na voljo štiri hektarje ograjene površine. Damjak je vrsta okrasnega jelena z lopatastim rogovjem, ki je mirne narave in ukrotljiv ter v naravi preživi tudi do petnajst let. Pripravljata pa tudi prostor, ki bo namenjen muflonom. Sedaj imata na posestvu tudi šest koz, šest ovac in redita 60 let vrtca v Gresovščaku V Gresovščaku v ljutomerski občini so pripravili slovesnost ob 60-letnici delovanja vrtca. Gre za prvi vrtec na podeželju v Sloveniji, ustanovljen leta 19f 7 v Železnih Dverih. Deloval je v prostorih takratne graščine, prvo skupino, ki je štela 35 otrok, pa je sprejel 27. .. aprila. Uradna otvoritev vrtca je bila 18. maja istega leta, v uporabo pa ga je predal takratni poverjenik za prosveto Aleksander Pirher, Iz arhivskih zapisov je razbrati, da je bila prva upravnica vrtca Milica Novak in za njo Marija nekaj piščancev fi°r nesnic Prisegata n*®^ J mačo vzrejo omenjr®" 1 Še polna načrtom V dveh letih la sta si brata k ir ref la, saj sta jake uredila tudi "1“ sip, kajti nfuno poplavnem obm '-Tu Prav tako sta velik0 'n prenovo stare za/i^ Poleg tega sta kar polovico ceW ČZ stva, v prifuKlUje 13 [ 3 diti še predah .M jahalni klub, kajb 1 imela tudi m-’M k"1" ta si tudi za letne strani, s kate /1 širšo prepoziuv^^jSt ta, delo opravljata ’ zijo, ki jo imata j in si jo želita v p11"' hl, -"1 ’sničiti Upata, da' ,,*J pri vsakdanje"' sanje sprem^'^edliy j' Letič. Vzgojiteljice uvodnih h' ‘ .■" bile Milka VreŠ, Mimica Viher, (0?^^ Zadravec, prva kuharica pa '' hscH11 1950 so vrtec iz Železnih Dve® I vščak, kjer deluje še danes. jok* Osrednje slovesnosti ob vtS vanja vrtca (na posnetku) udeležili Župan Občine Ljut0 .(;irij)^1 J? nateljica ljutomerskega ■1 '■1 direktorica direktorata 1,1 šole Mojca Škrinjar. it Folklorna skupina s strokovno voditeljico Marjano Sovič ob harmonikah predsedniku KD Andreju Rusu I 'fESTHIK r 14. junij 2007 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Kaj delajo v Stročji vasi? j! Pred velikim pričakovanjem I Mi bodo vse sile, da bo nova stavba namenjena tudi za otroški vrtec l ni mesecev in v St-J sr končno ■ Kridnjs nove šole. Fi-■ f sredstva za to nalož-■ rekoč r.ngotovlp ■ Utar sklepni fari jv tudi ■ glavnih prtrjekU«, ■ ’ ’^stiičltev te želje in po-I čakalo h tak n d otg«. ■ J' tnetltena napočil tudi ■ u urrdltcv novih ptcwlO-■ .^ktga vrtca. ■ J 6 w i& ni nrpnsreikn ■ -kupnosti Stročja 1 kimu ■ jt&K-05*’ sPre' ■ , *^t-, dj morajo napeti ■ z vrtcem, ■ ’ l^teiifclnti nekatere vz- ■ bi' S'b ob te| naložbi, ■ ^kurtstfte tudi za kmi ■ m gradnpr kana^ ■ in preče- či Uto ’ bo omogočalo nave- I r) ^ kizaivjcijski sistem z - "ils'Untl napravo. 1 , JCl'a. cestnem svetu v H ..' 'J"?i me« že nare- ^stev krajevnega sa- Večji del učnih prostorov OŠ Stročja vas je v zgradbi, ki so jo po vojni zgradili kot zadružni dom. Nova šola bo stala na drugi lokaciji, kjer sta že šolski paviljon in otroški vrtec. moprispevka (okrog 16 milijonov tolarjev). Obenem računajo se na zgraditev plinskega voda, na katerega bi se najprej priključili šola, gasilski dom in morebiti še kdo, pa tudi na polo- žitev novega optičnega kabla za uspeli končati dela pri gradnji kabelsko televizijo (zamenjava), okrog 400 metrov dolgega jarka Z lastnimi močmi Kopnik, po katerem sedaj lahko Gasilci obeh Radgon skupaj kolesarili Od vojne leta 1991 je sodelovanje gasilcev Gornje Radgone in avstrijske Radgone (Bad Radkersburga) čedalje tesnejše. Ena od oblik je tudi skupno kolesarjenje na blnkoštno nedeljo. Letošnje je bilo na slovenski strani, približno triurne skupne vožnje pa seje udeležilo več kot sto gasilcev in njihovih družinskih članov. Po kolesarjenju so se zadržali na popoldanskem druženju ob prigrizku in napitkih v radgonskem gasilskem domu. F. Klemenčič Iz ožjega programa krajevne skupnosti pa so letos že skoraj '°Ma Kopnik so se končno rešili občasnih poplav na tem območju Stročje J 4 p’l p teče meteorna in druga voda v reko Ščavnico, doslej pa se je večkrat nabirala na poljih in travnikih in jih tudi poplavljala na določenih mestih. Polovico potrebnih sredstev je morala zagotoviti krajevna skupnost, drugi del pa jim je primaknila Občina Ljutomer. Prav tako letos so navozili gramoz na večino vaških poti in ponekod opravili tudi določena sanacijska dela (v Pre-siki se je na primer posedalo zemljišče pred vhodom v nekdanji rudnik premoga). Medtem pripravljajo tudi dokumentacijo za gradnjo javne razsvetljave v Podgradju in delu Stročje vasi v dolžini okrog 1.800 metrov ter še okrog 500 metrov dolgega odseka v spodnjem delu Stročje vasi (Ljutomer-Rajh), ki naj bi jo zgradili prihodnje leto. Besedilo in foto: Jože Graj 'S Ščavnica "'"'mT' ,edn" S^bri "Jlnkahiz “r, 'Mn^.^eahsKa- XW^^Paso i r Ki ‘z sPodnje Svci C' ta^^Sl^^ievec ^'^ižtll 1 * Sveti 10 let pihalne godbe Sv. Jurij ob Ščavnici Pihalna godba Sv. Jurij ob Ščavnici, ki jo kot strokovni vodja vodi Matija Kovačič, njen preoseaniK pa je Milan Ducman, je ob praznovanju 10-letnice delovanja pripravila celovečerni koncert. Odvijal se je v telovadnici OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, sodelovali pa so še mažoretke in folkloristi iz Sv. Jurija ob Ščavnici ter Pihalni orkester G. Radgona. Godbenikom je čestital tamkajšnji župan Anton Slana, kije dejal, da opravljajo veliko kulturno in družbeno poslanstvo. Pozdrav in čestitke jim je namenila tudi predsednica Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS - območne izpostave G. Radgona Vera Mihalič, ki je godbenikom podelila bronasta Gallusova priznanja. Posebno priznanje za 40-letno delo v kulturi je prejel kapelnik Matija Kovačič. L Kr. Ocenjevanje avtomobilov V Beračevi je organiziral Tuning club Orka s Radenci prireditev z naslovom Avto Stylingshow Orka s. Za tekmovanje oz. ocenjevanje avtomobilov, ki je štelo za pokalno prvenstvo SV Slovenije, se je prijavilo devetdeset lastnikov. Po meritvah glasnosti izpuha in zračnega filtra oz. motorja, po izbiri najnižjega vozila, najlepšega oldtime-rja in najštevilčnejšega kluba so izbrali zmagovalce ter jim podelili pokale in nagrade. Na prizorišču so lahko obiskovalci videli atraktivne vožnje s skuterji, klubske igre, plesalke hip-hopa in seveda nekaj unikatno predelanih avtomobilov. Prava paša za oči. D. M. Paša za oči v Ljutomeru - Prejšnji konec tedna je v Ljutomeru potekalo Že sedmo tradicionalno srečanje motoristov MK Samorog. Bilo je veliko šotorov, še več motorjev in še več obiskovalcev, Izvedli so dve panoramski vožnji po okolici Ljutomera, na glavnem odru pa je bila vsak večer živa glasba z velikim sobotnim koncertom skupin MI2 In Drugo Ougme. Srečanje je bila prava paša za oči. Manjkal ni niti tradicionalni nočni moški in ženski striptiz, ljubitelji dvokolesnih konjičkov pa so lahko seveda občudovali tudi redke primerke, predelane primerke, trike, široke gume in še kaj. Katja K. Brat Džouži Či tak istini v oči pogiednemo, je eti na vesi, bougi za hrbten, v nerazviton področji, ge je boug s praznin žaklon vdaro, zadosta lipou pa fajn, pravi moj pajdaš Bela. Tu nas samo z davki fejst kolejo, pa ves ološ nan sč tiskajo. Tovornjake, smetišča, koridore, daljnovode ptd. (pa tak dale). Ovak pa H mamo svoj mir, šteroga tan v centri nemajo. Pa se H vsi ta tnicajo, geje stanovanjska kriza, ge nesmijo meti ogračekof, ge eden po drujgon odijo, ge bi radi vsi najčednejši bilij, vsi se H silijo ta v bejlo Lu-blano, štera je že dugo nej več bej/a. Žmetno je tan trufiti farbo. Pa si je Bela spopejvo; Prav luštno je zdaj na deželi, ge dim se normalno kadi, je dosadno notri tan v centri, ge skoro že ogenj gori. Predsednik tan iskre gor kreše, ofdrujgi pa >uft tira kcoj, se negdašnji tudi kcoj mele, naj ne bi se vužgalo sploj. Predsedniki fajn tak trije se zdaj špilajo, dim se kadi, Evropa tou v novinaj štd vse, kak deca se špilajo vsi. Občani pa lejko smo radi, ka vse se tou samo kadi, nevola pa lejko vd vdari, či vse tou nan fkuper zleti. 16 REPORTAŽA 14. junij 2001- 0 Izmed lastnikov starih biciklinov izbrali dvanajst finalistov Iščemo najstarejši vozni biciklin v Pomurju Razglasitev bo v soboto, 16. junija, na prireditvi BTCiklin v nakupovalnem središču BTC City v Murski Soboti Do sredine maja smo v Vestniku vabili lastnike starih koles, da izpolnijo prijavnico in pošljejo fotografijo svojega kolesa v akciji Iščemo najstarejši vozni biciklin v Pomurju. Med prijavljenimi je komisija izbrala trinajst koles, ki jih je predlagalo dvanajst lastnikov iz Prekmurja in Prlekije, dva od finalistov sta od ene hiše, lastnika pa sta mož in žena. Vse prijave je pregledala tričlanska strokovna komisija in izbrala teh trinajst biciklinov za razstavo v BTC Cityju v Murski Soboti, lastnika najbolje ohranjenega starega biciklina pa za nagrado čaka novo kolo. Razglasitev bo v soboto, 16. junija, na prireditvi BTCiklin, ki bo v nakupovalnem središču BTC City v Murski Soboti. Lastnike koles smo tudi obiskali na njihovih domovih in jih poprosili za kratko predstavitev starih koles in jih tudi povprašali, zakaj so se navdušili nad njimi. Jože Gabor Albin Polak Iz Murske Sobote ■ _ >u Kolo je znamke Neutral letnik 19-° lega me veselijo stara kolesa in tehn^1 pri petnajstih letih sem znal kolo po|*J' a več starih koles, ohranjenih takšnih-pred desetletji, z vsemi dodatki. Nekaj sem našel tudi na odpadu, prav tako od pa je to težje, ker se ljudje bolj zave f 5 starin in jih ne mečejo več stran društvu Motoklub veterani j nekaj časa so me bolj zanimali um dnje čase pa spet bolj stara kolesa. । bil v začetku devetdesetih let v Jožef Zrl m iz Gederovec Kolo je letnik 1931, znamke Viktorija, in je dedkovo. Precej časa je bilo na podstrešju in sem že razmišljal, da bi ga vrgel na odpad, vendar me je kolega iz Beltinec, ki je ljubitelj starih koles, nagovoril, da mi ga bo popravil, da bo spet vozno. Z njim sem sodeloval že dvakrat na reliju koles sta-rodobnikov v Beltincih, priskrbel pa sem si tudi obleko, kakršno so nosili v tistem času, ko je bilo kolo narejeno. Na srečanjih in vožnjah srečam zanimive ljudi, imam pa tudi kolo od babice in za vožnjo z njim skušam navdušiti ženo. S tem starim kolesom se rajši in prijetneje peljem kot z novim. Ivan Kramberger ml. Sem lastnik kolesa iz začetka 19. stoletja, ki sem ga podedoval po pokojnem očetu Ivanu Krambergerju, bolj znanem kot dobrotniku iz Negove. Oče je bil tudi znan zbiratelj starin, tako da imam doma še šest motorjev iz let od 1933 do 1956, največja dragocenost pa je kopija bugattija iz leta 1927. Kolo je iz obdobja industrijske revolucije, saj je izdelava povsem ročna, iz literature pa sem ugotovil, da je iz obdobja 1800-185,0 Značilnost je, da nima verižnega pogona, ampak ima nožni pogon na sprednje kolo, ki je trikrat večje od zadnjega, zato tudi velik radij na ovinkih. Milan Cer iz Murske Sobote Stara kolesa, katerih lastnik sem, so dobro ohranjena, stara okrog sto let," najstarejše pa je Pucho-vo. Z zbiranjem starih se ukvarjam že več let, na začetku največ s starimi urami, likalniki in podobnim, v zadnjem času pa bolj s kolesi. Med kolesi je tudi eno, ki ga je uporabljal italijanski vojak v prvi svetovni vojni v Tolminu, ki naj bi tam tudi padel. Kolesa so z originalno opremo, tablicami, torbicami z orodji... Potrebno pa je veliko truda, da staremu kolesu s podstrešja spet povrneš nekdanji sijaj in da je spet vozno. prvimi, ki so se vozili s takimi kole*1- i I l i 1 I 1 t i I 1 t 1 i i l i i Ludvik Kavaš iz Ižakovec Kolo, ki sem ga prijavil, je znamke Velo-Nero in zanj je značilno, da je v zadnjem delu nekoliko višje in krajše in ima širšo verigo, kot je to običajno za kolesa, ki so bila izdelana okrog leta 1910, kot je tudi to kolo. Sicer imam več starih koles, to pa je najstarejše, morda je celo starejšega izvora. To bom moral še natančneje raziskati. Za kolo je treba dobro skrbeti, tako da z njim ni nobenih težav tudi med vožnjami na daljše proge, na katerih sodelujem s kolegi, ki smo vključeni v društvo Dimek. Včasih je le nekoliko težko najti dele za kolo iz tistega časa. Jožef Cigan izTešanovec Eno od koles, ki sem ju prijavil, je znamke Fur-sten-Krone in je bilo narejeno med letoma 1900 in 1910, drugo pa je bilo izdelano prav tako nekje okrog leta 1910. Starine zbiram že več kot petnajst let, kolesom pa sem se bolj posvetil pred dvanajstimi leti. Starih koles imam doma blizu sto, od tega jih je voznih petindvajset, imam pa tudi zbranih precej fotografij in drugega dokumentarnega gradiva o njih. Opazil sem, da so stara kolesa, ki so jih imeh lastniki v Pomurju, precej izrabljena, ker so veliko služila svojemu namenu, tista iz tujine pa so bolj ohranjena. Vinko in Terezija Erjavec iz Eld^ »Prijavila sva moško kolo znamk« ■ 1916, ki je vozno in dobro ohrani«11 kolo iz leta 1934 znamke Steyef'"1 ki je prav tako vozno in dobro oh^ . je trenutno le moško kolo, skat«'* fotografirala, žensko kolo pa je t”1 rJ pravi, da ga stara kolesa že dolg0 , , se je zato tudi včlani) v Društvo biteljev starih koles Dimek, bo'' I vljeno, kjer se družijo in olinmp'1 LjoPj ško kolo je dobi) na Goričkem m ’c bem stanju, z vztrajnim delom pJ ! da je vozno in se z ženo Terezijo * malo naokrog. J Franc Čizmazija iz Bakovec Biciklin je znamke Puch iz leta 1937 z vso dodatno opremo. Vključuje pa tudi leseni kovček z letnico 1916, ki ga je za shranjevanje denarja in dokumentov uporabljal že moj pradedek. Ko sem se upokojil, mi je ostajalo več prostega časa, in ker sem imel v kleti staro kolo od očeta, ki je bil čevljar, sem ga uredil, da je bilo vozno in sem se vključil v društvo Dimek v Beltincih. Od takrat sem se specializiral za servisiranje starih koles, da jih popravljam tudi drugim. V moji zbirki je osem generalno urejenih koles in še nekaj, ki jih bom moral še nekoliko urediti, da bodo vozna. Franc Čeh iz Grabonoša f A Kolo je znamke Puch, staro 171 t, dobil pa sem ga od znanca >H1 „ ive-aa MeinliO. * -i^*1 jt'] Ana Ferčak iz Murska Sobote Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Moje staro kolo je francosko brez znamke, izdelano okrog leta 1910 z lučjo na svečo in z zanimivim zvoncem. Kolo sem kupila pred letom, ko si je eno kupil tudi brat, in takrat sem prosila svaka, ki je prav tako ljubitelj starih koles, da mi eno priskrbi. Kolo je iz Češke irt z vso potrebno opremo, ki so jo uporabljali v začetku prejšnjega stoletja. Z njim se vozim bolj na kratke proge, vendar pa je vožnja zelo prijetna. Miran Habjanič iz Radenec Kolo je znamke Puch letnik 1934 z vso dodatno opremo, med njo sta tudi karbidna luč in zvonec na poteg. Kolo sem kupil lani, prejšnjega pa sem oddal, saj ni imel vseh originalnih delov, to pa je v celoti »originalno«. Za stara kolesa in vožnjo z njimi me je navduši! prijatelj Binč, s katerim sva že pred skoraj dvema desetletjema hodila na odpad in iskala stara kolesa in druge starine. Imam staro moško in žensko kolo, zbiram pa tudi stare ure. Dele starih koles je pri nas že težko dobiti, so pa na sejmih starin v Avstriji in ponujajo jih tudi po internetu let, dobil pa sem ga delal v Avstriji pri podjetniki vino s kolesi, in ko ga je ta že* n ,t^Z znanec pripeljal domov, KoI''* takrat se z drugim kolesom sp \ saj je trdno in odlično za vožni® ^ ko gremo upokojenci na sW vsod naletim na zanimanje. 1 p ' vozil, večkrat tudi do ( sem se s kolesom vozil tega imam še shranjenega, slabšem stanju. / ---------------------- POMURSKO DRUŠTVO t* * Murska Sobota, Ulica ar ■ zbira prostovoljne in organizacij na 1 1 Novi Ljubljanski banki, °- j Vse informacije lahko 1 | HffHlK" 14 junij 2007 KRONIKA Umetno brezvladje v Murski Soboti ,|l V-if it ii^ ■f J Kdaj bomo ustavili vedno večjo nedisciplinirano Ena od fotografij, zaradi katerih sije Konrad nakopal grožnje. hodu za pešce pri rdeči luči. Ker če ne bo, bo posledica ta, da bodo tudi kot vozniki pri rdeči luči vozili skozi križišče. Policisti so »mesarili« »Prej so bili odgovorni dovzet-nejši za prometno problematiko. Ko želiš zdaj popraviti napake, se L; Zeli ostati anonimen, ker so mu že grozili 'em *e veliko mestih, to rečem ? S«nostjo lah-SaK/^^aSobo- M. vlada sk°raj ^'^ladje.. ^^Ot pa ima Sda ^.^no, če do-S ki v‘ra infor- Y nas .ka ruleta v S r>in I,.taika’ ne bomo .'^Pravim ime- *“radi opo- &'k3llo S&ni »Stik tJkna pločnik'h PShli ^^““ustrez- 0» I*"**- vo- K&Pasnb.-? bHC1"času r na Pijači. nivo Pfi’ >ir rst [udi telefon-©š ki ir, . '^ik । JD'° ’menovali , ’nLc ie Popolno- Podlag^’’ampak ima ’ sai je 38 let Cbil član % S Okorni-^rcventivo v ce-ŠSvpr ’ tj Pomeni kij. ^k^V^Jnkam ' Mutiral, je S^^^otno-Stj? '■s tem Jv {V Eamoža ► Stranske VSjŠr i-^^etno R |n'ovinek, štirinajst 'ji tiis. Oživel ^Iv “’%.'’"1-®’o IZ avu Konrad pa je bil zaradt tega eno leto na bolniškem dopustu in ima še vedno težave. Takrat je videl Še en pretresljiv prizor. Iz nekega avstrijskega avta, ki je bil popolnoma razbit, so nesli majhno deklico. In še danes ne ve, kaj je bilo potem z njo. »Pa naj narišejo samo črtkano črto. Pa tudi Sobočanom se ni treba peljati z avtom iz ulice Štefana Kovača do banke. In naj potem ukinejo prometne znake. Saj ne bi imeli nič proti. Tako ne bt nihče naredil prekrška in normalno je, da bo vsak pazil, ko bo zavijal. Zdaj Podobno stanje kot v Ulici Staneta Rozmana se pojavlja še v Cvetkovi, Kocljevi (pri pošti), Slomškovi in še kaki drugi soboški ulici. Župana bi moral poiskati doma »To je bil kup stvari, ki ti dajo misliti. Tako sem se še bolj zavzel za boj za prometno varnost, čeprav sem bil na tem področju aktiven že prej. V komisiji smo delali tako: Imeli smn sestanek, na katerem smo obravnavali problematiko, ki so nam jo opisali ljudje. Po vsakem takem sestanku smo določili, kdo bo šel na teren in se seznanil s problemom. Na naslednjem sestanku smo dali predloge, kako bi se ta lahko rešil, in problem se je moral rešiti. Zdaj, ko je izšel novi zakon, pa sem se moral tri leta boriti za to, da so postale fizične ovire pri osnovnih šolah in vrtcih obvezne. Ta problem se ni rešil, dokler nisem zunaj na dvorišču občine »ujel« prejšnjega župana Antona Slavica. Prej me namreč niso pustili k njemu. Večkrat so me odpravili z obrazložitvijo, da te ovire niso potrebne. Ko sem županu povedal, da bom tudi starše nagovoril, naj tožijo občino, ker noče poskrbeti za varnost otrok, so me čez dva meseca poklicali na občino, mi pokazali načrte za ovire, me vprašali, ali se z njimi strinjam, in ovire so bile postavljene. Zakaj niste prej prišli k meni?’ me je vprašal Slavic. ‘Če me pa niso pustili k vam,' sem mu odgovoril. Nato mi je odvrnil: ‘Pa bi me poiskali doma.’ Tako je to, včasih ne moreš priti do tistega, ki je odgovoren.« pa imamo stanje: prometni znaki naj so, ampak pustimo, da naj se delajo prekrški, To pa je katastro-ti • Enako je v ulici Staneta Rozmana, pravi Konrad. Na desni strani imamo znak, da je prepovedano parkiranje. A leta in leta tam parkirajo avtomobili. Pa naj odstranijo znak, ker je tam dovolj prostora za parkiranje. Ne pa da dovolijo prekrške, potem pa si še zatiskajo oči, da se prekrški delajo. To so temeljne stvari, ki bi se morale popraviti. Ker s tem starejši vozniki, ki delajo n prekrške, samo dajejo slab zgled mlajšim voznikom. Druga stvar, ki bi se morala popraviti, je ta, da bi morala policija rigorozneje opozoriti srednješolce, ki hodijo po pre- jevalo, bomo zaprosili ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za notranje zadeve za pomoč. Enkrat mi je eden od mladih voznikov odgovoril, da je naredil prekršek zato, ker tudi drugi tako vozijo. In tako se bo počasi v njem razvil takšen odnos do prometa, nazadnje pa ga bomo imeli mrtvega.« Ravno zaradi omenjenega odnosa imamo letos v Pomurju deset mrtvih, lani pa v tem obdobju samo štiri Da ne bomo govorili o telefoniranju v avtu ih o neuporabi »žmigavcev«. »Mene je pri Čočaju v Kocljevi ulici podrl nek audi, ko sem se izogibal na pločniku parkiranim avtomobilom. V ulici Mikloša Kuzmiča je podobno. Zaradi parkiranih avtomobilov na pločniku se je nesreča skoraj zgodila ženski z otroškim vozičkom pa tudi jaz sem padel. Moj stalni spremljevalec je fotoaparat, tako da zabeležim prekrške, Konrad Lobnik: »Niso vsi vozniki brezobzirni. Ampak 30 odstotkov je takih, zaradi katerih soboška prometna situacija postaja kaos.« prej lahko postaraš, preden kaj narediš. Treba je biti trmast, da se kaj popravi. Ker če se bo tako nadal- ki jih vidim, in te fotografije predam občinski upravi in policiji. Kot kaže, lepa beseda ne bo zale- gla, ampak bo treba iti dalje. V Ljubljani sem zadnjič videl, kako so policisti dobesedno »mesarili«. Takoj, ko je kdo naredil prekršek, so ga kaznovali. Ko sem na soboški občinski upravi dejal, da bomo morali za pomoč poprositi Ljubljano, so mi dejali: »Ne, ne, mi smo to sposobni rešiti sami.« Vendar jih je treba stalno drezati, da se kaj premakne. Oni so za to odgovorni. Župan je lepo napisal, da je pripravljen sprejeti vsakega občana, ki ima težave. Zato bom poskušal priti k njemu in mu predstaviti problematiko.« Kaj bi storil sam, če bi lahko uradno ukrepal? Najprej bi odpravil tiranijo pločevine na pločnikih, ki ogroža pešce in kolesarje, na primer s postavitvijo stebričkov na kritičnih točkah. Naslednja stvar pa bi bila ureditev ustreznih prometnih znakov, tako da ljudem ne bi bilo treba delati prekrškov In obvezno bi naredil kolesarsko stezo na relaciji Murska Sobota-Markišavci. Ker je tam vedno več prometa in ga bo še več, ko se bo kaj delalo na Lendavski ulici. To pa je velika potencialna nevarnost. T. K., foto: T, K., K. L. Policijska postaja za izravnalne ukrepe Prosenjakovci Enota z dobrimi »zadetki« Prometne znake imamo zato, da jih ne upoštevamo Tako je sedanji mestni svet vprašal, kaj so naredili s prometnimi znaki pred banko. Ne gre mu v glavo, da so tam prometni znaki, v eni uri pa se jih pelje na parkirišče najmanj dvajset, ki prevozijo dvakrat polno črto, ker je prepovedano zavijanje v levo. Ko je vprašal, kaj se bo zdaj zgodilo, so mu rekli, da nič posebnega, saj se nekateri šoferji razburjajo, da se morajo peljati predaleč, če naj se držijo predpisa. »Če pogledamo rezultate, lahko enota kgialu postane najelitnejša na naši upravi,« je dejal o delu policijske postaje.za izravnalne ukrepe (PPIU) iz Prosenjakovce Drago Ribaš, direktor pomurskih policistov. Enota je bila ustanovljena pred letom dni, do februarja letos je pomagala drugim policijskim postajam pri kontroli državne meje, nato je začela delovati samostojno. »Postaja je bila ustanovljena z namenom, zagotavljati notranjo varnost po ukinitvi mejne kontrole na notranji meji v Prosenjakovska policijska postaja za izravnalne ukrepe je zaenkrat edina takšna policijska enota v Sloveniji, po prehodu na schengenski režim varovanja južne meje jih bo v državi najmanj sedem. Na dnevu odprtih vrat so se pri policistih mudili tudi otroci iz prosenjakovskega vrtca. Evropski uniji,« je pojasnil komandir Ciril Magdič. Tako so njihove naloge nadzor državne meje, odkrivanje čezmejne kriminalitete, ilegalnih migrantov, vodnikov, ponarejenih, prenarejenih in tujih dokumentov ter preprečevanje tihotapljenja mamil, orožja in ukradenih vozil. Enota ima sedež v prostorih nekdanjega centra za tujce v Prosenjakovcih, Šteje pa 34 ljudi, ki večino svojega dela opravljajo brez uniform in v navadnih ali nepolicijskih avtih. »Takšna je narava našega dela,« razloži Magdič. Njegovi policisti namenjajo posebno pozornost prometnici Maribor-Lendava, v veliko pomoč pa so jim tehnični pripomočki, kot je recimo termo-vizija. Čeprav operativno samostojno delujejo le štiri mesece, se lahko pohvalijo s kar nekaj odmevnimi primeri. »Izsledili smo štiri ukradena vozila, prijeli dve združbi, ki sta imeli pri sebi tako imenovane skimming naprave za branje magnetnih zapisov in PIN kod s plačilnih kartic, ter našli bagre, ki so jih ukradli v Italiji,« o »zadetkih« pravi sogovornik. Sicer Ciril Magdič službuje v policiji od leta 1979. Delati je začel na takratnem oddelku milice v Moščancih, službo nadaljeval na oddelku v Radencih in na policijski postaji v Murski Soboti. 1988. je prišel v službo v inšpektorat policijske uprave Murska Sobota (PU MS). Med letoma 1992 in 1997 je delal v službi direktorja uprave, do nastopa novega položaja - komandir PPIU - je bil razporejen v oddelek Za mej'o in tujce sektorja uniformirane policije. Do imenovanja na novo delovno mesto je kar enajst let poveljeval posebni policijski enoti PU. »Želimo si dobrega in čvrstega sodelovanja z obmejnim prebivalstvom,« sklene prvi schen-genski pomurski policist. Andrej Bede k Po naših znanih poten Turistične prireditve Beltinci - V soboto, 16. junija, ob 8. uri bo v športnem parku start drugega Pohoda po Ferijevi poti v spomin na športnika, športnega deiavca in novinarja Ferija Maučeca. Iz športnega parka se bodo pohodniki odpravili do Lipovec in GanČan, od koder se bodo vrnili v beltinski športni park. Osem kilometrov dolg pohod pripravljata Športna zveza Beltinci in Občina Beltinci. Strehovske gorica - V petek, 15 junija, ob 16. uri bo Vidov pohod in podelitev priznan; ocenjevanja vina Ob 20. uri zvečer pa bo pri cimpraČi glasbeni večer. Dobrovnik - V okviru dnevov turizma občine Dobrovnik bo v petek, 15. junija, med 9. in 16. uro dan odprtih vrat v rastlinjaku orhidej v Dobrovniku , ob 18.30 pa bo maša pri kapelici sv. Vida. Rogašovci - V nedeljo, 17. junija, ob 11. uri organizira TD Rogašovci prireditev Šubgare kros. Kros se bo začel pri brunarici na Serdiškem bregu, v vsaki ekipi, ki bo sodelovala na krosu, morajo biti trije Člani, vsak tekmovalec, ki bo našubgarah, pa mora tehtati vsaj petdeset kilogra- | mov. Dobrovnik - Dnevi turizma občine Dobrovnik se bodo nadaljevali v soboto ob 7. uri, ko bo pri Bukovniškem jezeru ribiško tekmovanje, ob 8. uri tek-■ movanje v žagarskih disciplinah, ob 10. uri pa bo na nogometnem igrišču ulični turnir. Ob 13 uri bo pri Bukovniškem jezeru Veseli popoldan z družabnimi igrami, nastopi etno skupin in domačo tržnico. Ob 16. uri bo predstavitev pomurskih šolskih gledaliških skupin, ob 18. uri bo tek okoli Bukovniškega jezera v okviru akcija Slovenija teče. Ob 20 uri pa bo glasbeni večer, ko bodo nastopili Langa, Vlado Kreslin, Mali bogovi, Marko banda in mladi glasbeniki Gimnazije Ljutomer. Polana - Od petka, 15. junija, do nedelje, 17. junija, bodo v gostilni Lovenjak dnevi srbske kuhinje in glasbe. Nastopal bo ansambel Skadarlija s pevko iz Leskovca. Dobrovnik - V nedeljo, 17. junija, ob 8.30 in 10.00 bo proščenje pri kapelici sv. Vida. Nato bo Veseli popoldan pri Bukovniškem jezeru s skupino Skok in domačo tržnico. Razkrižje - V nedeljo, 17.junija, ob 19. uri bo v velikem šotoru KŠC Zavirje na Razkrižju koncert in veselo rajanje s skupino Jara-; raja. Dvanajstpozvačinov na Naši Poljani Gostovanje se sliijzi... Na prireditvi Naša Poljana na Sabolovi domačiji v Mali Polani je vsako leto rdeča nit dogajanja eden od likov iz zgodovine prekmurskega ljudskega izročila in letos je bil to prekmurski pozvačin. Ob dvanajstih prekmurskih pozvačinih iz raznih krajev Prekmurja so na prireditvi nastopih še Folklorna skupina Emona iz Ljubljane, FS KD Miška Kranjca Velika Polana, otroci iz vrtca in otroška FS iz Osnovne Šole Miška Kranjca Velika Polana. Na prireditvi, katere glavni organizator je bilo KD Miška Kranjca Velika Polana, je goste pozdravil poslanec v državnem zboru Jožef-Hor-vat, dogajanje pa je povezoval Milan Zrinski, ki je ob pogovoru spozvačini tudi precej povedal Toliko prekmurskih pozvacmov na eni prireditvi najbrž še ni bilo, o njegovi vlogi skozi Obiskovalci ko lahko tudi slišal*0 , med pozvačini b P05* vasi, pri tem pa so P so razlike tudi P0^'^ vabila na poroko, k1 , cin pove, ko pride vabit na gostijo, rt -jih je deset odrasliL. Polane, Beltinec m °™ 1 iških krajev, bila pa malapozvačin^ torC|, Večkrat se različnih priredila j aktivnostih kulturnih nih društev po v si prizadevajo, da '' ' neje obudili lik. ^5 nekoč, čim bolj vIZ' izvirnim poslanstvo® , Na prireditvi v je vsak od P02^^^ $ vil na odru, ^KuPnl tudi po prizonscu’"^^ cu pr. ii' firali. Ob tem paj«r' . ga društva Miška K® zala Še gosiut'^nJe’ bilo pred desetletje J i I 1 1 1 I i I I I i i Salon prleških vinarjev v Jeruzalemu Degustacija sedemdesetih prleških vin V zidanici Malek je potekal v soboto salon prleških vinarjev Jeruzalem 2007, na katerem je sodelovalo petnajst vinarjev, ki so skupno predstavili sedemdeset vin. Na salonski predstavitvi vinarjev so imeli gostje ob degustaciji vin tudi priložnost za osebni pogovor z vinarji. Vsak vinar, ki je sodeloval na salonu, je predstavil pet ali šest vin. Ob znanih vinogradnikih iz ormoškega dela goric jih je bilo več tudi iz ljutomerskega, med drugim Vinogradništvo družina Kos, Vinogradništvo Kovačič, Vinogradništvo Magdič in drugi Kot je povedal eden od vi-narjev, ki so sodelovali na salo- Miro Munda: S tem projektom želimo povečati prepoznavnost tukajšnjih goric pa tudi vinarjev in njihovih vin. Najboljši slovenski turistični spominki Turistična zveza Slovenije - Združenje spominkarjev Slovenije je tudi letos razpisalo v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in Obrtno zbornico Slovenije javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2007. Spominke za natečaj sprejemajo na sedežu Turistične zveze Slovenije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, do 15. julija. Vzorce spominkov bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija, prvi trije pa bodo prejeli tudi denarne nagrade. Med najpomembnejšimi kriteriji pri ocenjevanju je, da spominki izvirno in prepoznavno predstavljajo kulturno in naravno dediščino ter sodobno ustvarjalnost, da predstavljajo turistične dejavnosti, turistični kraj, značilnosti regije ali Slovenijo kot turistično destinacijo. Pomembno je tudi, da so prvič javno predstavljeni, tisti, ki so bili že na lokalnih natečajih, pa se lahko v državni natečaj vključijo le, če so bili na lokalnem natečaju izbrani med tri najbolje ocenjene. J. Gs. Ryanair na mariborskem letališču »Ker so letalske povezave vselej odsev gospodarske moči in vitalnosti regije, ocenjujemo odločitev Ryanaira, da uvede letalsko povezavo, kot dokaz, da je nastopil za vzhodnoslovensko regijo čas novega optimizma in še boljših razvojnih možnosti za njeno gospodarstvo,« sta izjavila Sonja Šibila Lebe (direktorica RAST, g. i z.) in Matjaž Sonc, direktor Aerodroma Maribor, ob pristanku prvega letala nizkocenovnega prevoznika Ryanair iz Londona minuli četrtek, 7. junija. Odslej bodo njihova letala pristajala na mariborskem letališču trikrat tedensko, in sicer ob torkih, četrtkih in sobotah. Člana združenja RAST sta tudi Naravni park Terme 3000 Moravske Toplice in Terme Radenci, med institucionalnimi strateškimi partnerji je STO, Slovenska turistična organizacija, pridružila pa so se mu tudi mnoga turistična in gostinska podjetja, med njimi tudi Radgonske gorice. Prihod letalskega prevoznika pomeni izjemno razvojno priložnost in spodbudo za regionalni razvoj, prav tako pa je to izjemna promocijska priložnost za Slovenijo, saj njegovo spletno stran obišče mesečno okrog 200 milijonov ljudi. B. B. P, nu, Miro Munda, so povabili ljubitelje dobrih vin, gostince, turiste, ki so ta čas v Prlekiji in okolici, torej vse, ki želijo spoznati Ljutomersko-Ormoške gorice, pridelovalce vin in njihova vina. Med sodelujočimi vinarji je bilo tudi veliko priznanih vinarjev, ki so dosegli lepe uspehe s svojimi vini tudi na tekmovanjih drugje po Sloveniji in tujini. »To je skupni projekt prleških vinarjev, ki smo ga pred petimi leti prvič pripravili, da bi povečali na eni strani prepoznavnost tukajšnjih goric, na drugi strani pa tudi vinarjev in njihovih vin VJeruzalem povabimo tudi naše stranke, s katerimi tudi sicer sodelujemo poslovno, da občutijo utrip Jeruzalema, nas bolje spoznajo, in da bodo tudi bolje razumeli, zakaj so naša vina tako kakovostna. Čez dan je bilo precej obiskovalcev iz različnih regij Slovenije, med njimi tudi precej tujcev. To je le ena od predstavitev naših vin, ki jih pripravljamo tukajšnji vi- narji. V naših kleteh p .J vinarji dejansko vw> ' J pravijo kakšno pred^' J obiskujemo pa tudi ut1' prireditve, odvisno MS katero ciljno skupil21'' mezni vinar nagovorit1 MMUI, । TFIV. / M/ Salon prleških vina rjev v zidanici Malek so čez dan obiskal* & tujine. Dan odprtih kleti in veselih ljudi V organizaciji Turističnega informativnega centra in Turistično narodopisnega društva , dvse uspeli tretji pohod z nazivom Pomlad v prleških goricah - dan odprtih kleti in blizu 200 pohodnikov, najštevilnejši so bilk iz Planinskega društva Prebold. Podali so se na1 ■' / znano po dobrih vinih, ki jih tudi pridelujejo že tisočletja. Začetek pohoda je bil v zgo3"l' 1 1 , / startom pri Ivanovem izviru. Sledil je ogled razknske cerkve, nato pa vinogradniške kmeti?- tije Tigeli, turistične kmetije DervariČ, izletniške kmetije Na koncu vasi, turistično-vjnogra' odnjepa-£ /Mrlič G '■ akrobatske 'hr ।. / lf ^Pan je, Hrvaške Patrulla, Krila Karl Erjavec 1 J <1 * Mg vzivctiska vojska in l^Mmnlruh hehkop'.cri' i rr generalno le-avindtl Vr-n'iv bo ttiunovanjc v akro-■ »J »Pete? Podli iAck štirje dobil novega generalnega pokrovitelja cvita pomaga mladim atletom • prcvzel aa novi- P^storih Mu- M atletS- ninec in S* SkuPi-^Rečje C' C'lMea "varnc ' Pregovor % JHpJ'primerni *1 ^ipre, nVitl P etl talentica. Še dva dni do letalskega mitinga v Rakičanu enkraten spektakel Obeta se V soboto ob 10. uri se bo začelo z nastopom padalcev, nato pa sledijo zmaji in letala. Akrobatska skupina Zvezde bo na vrsti ob 11.35, Krila oluje ob 13.35, „ Patrulla Aguila pa ob 16.15. Vmes bodo nebo ves čas preletavala najmodernejša letala domače in tuje proizvodnje. Tudi v nedeljo ob 10. uri bodo najprej skočili padalci, nato se bodo predstavili zmajarji, zatem pa še letalci. Ob 11.35 bo nastopila akrobatska skupina Zvezde, ob 13. uri pa bo uradna otvoritev prireditve. Pol ure kasneje bo nastopila akrobatska skupina Krila oluje, ob 16.15 pa Patrulla aguila. Prireditev naj bi bila končana predvidoma ob 18.30. prireditev obiskalo čez 30.000 gledalcev iz Slovenije in tujine, lahko ogledali najnovejše dosežke vojaške letalske tehnologije, zgodovinska letala iz časa 2. svetovne vojne, Športna motoma in jadralna letala. Leto 1947 kot pomembna prelomnica »Začetek letalstva v Pomurju sega že v leto 1938, ko je bila ustanovljena prva iniciativna skupina za ustanovitev soboškega aerokluba pod vodstvom Evgena KardoŠa. Že leta 1939 so se prvi Peter Podlunšek letalski zanesenjaki spravili sestavljat prvo jadralno letalo. Žal je 2. svetovna vojna uresničitev teh pobud prestavila na kasnejši čas. Šele leta 1947 je bilo ustanovljeno društvo Mejaš, locirano v Gornji Radgoni, vendar je zaradi organizacijskih in finančnih težav prenehalo delovati. Tega leta je bil dejansko ustanovljen Aeroklub Murska Sobota, in sicer na ne otroke ter jim omogočiti treninge, tekmovanja in, kar je najpomembnejše, zdrav način življenja * Predstavljen je bil tudi ambiciozen in zahteven program dela Atletskega kluba Panvita za leto 2007, ki bo zaznamovan s prehodom izredno uspešne in Številčne generacije atletinj in atletov letnika 1987 v člansko kategorijo in skupino zelo perspektivnih mlajših atletov v mladinski in pionirski kategoriji, ki so osvojili v letošnjem letu že Številne državne naslove. Z doseženimi rezultati in uspehi se bo znašel AK Panvita pred velikimi izzivi, saj želijo ohraniti visok nivo dosedanjih rezultatov v pionirski in mladinski tet tudi članski kategoriji, Za doseganje teh izzivov pa je potrebno Še kaj več kot samo treningi in tekmovanja (zdravstvena oskrba, športna prehrana, priprave ...). Vse to pa je povezano z dodatnimi finančnimi sredstvi. Dogovorjeno je, da bo Skupina Panvita travniku v Černelavcih. Leta 1948 pa je bil organiziran prvi letalski miting. Leta 1954 se je letališče preselilo na zdajšnjo lokacijo v Mitzgah. Lahko se pohvalimo z organizacijo svetovnega in evropskega akrobatskega prvenstva ter evropskega balonarskega prvenstva. Trenutno ima klub okrog 90 čtanov, ki delujejo v različnih sekcijah: motorna, ultra lahka letala, jadralna, padalska im modelarska,« je na kratko orisal prehojeno pot zdajšnji predsednik Aerokluba Murska Sobota Boris Hakl. HCO mali nogomet Prva Krajna Poudarek bo na akrobatskem letenju »Na spisku sodelujočih je več kot 50 različnih zračnih plovil, in sicer od letal in ultra lahkih letal do helikopterjev skoraj vseh slovenskih aeroklubov Vsoboto ob 18 uri bo v središču Murske Sobote prireditev, na kateri bo možno videti večino od prispevala 4.000 evrov fiksnega dela, variabilni del pa bo odvisen od rezultatov atletov in atletinj. Že zdaj pa je znano, da imajo štiri potencialne kandidate za nastope na olimpijskih igrah v Pekingu 2008 in Londonu 2012. Bližajoči se med- Ob podpisu pogodbe: Štefan Martinec in Dejan Židan - Foto: N. J. sodelujočih pilotov akrobatskega letenja. Poleg tega bodo predvajane nekatere video projekcije znanih akrobatskih letalskih skupin, povezane z zabavnim programom,« pravi Peter Podlunšek, predsednik organizacijskega odbora Obrambni minister Karl Erjavec je vabilo za sodelovanje pri tem velikem projektu z veseljem sprejel. »Priprava takega letalskega mitinga zahteva veliko dela in volje ter seveda denarja. Če želite povabiti eno najboljših letalskih akrobatskih skupin na svetu, bi morali plačati okrog 200.000 evrov, toda po zaslugi dobrega sodelovanja bo ta skupina nastopila v bistvu brezplačno. Uspelo nam je pridobiti znamenito špansko letalsko akrobatsko skupino Aguila Patrulla. Gre za sedemčlansko akrobatsko skupino, ki bo s sabo pripeljala tudi transportno vojaško letalo. Slovenska vojska bo sodelovala z vsemi zmogljivostmi. Prav tako bomo imeli določene dinamične predstavitve - od reševanja do protiteroristične akcije. Pri letališču pa je predviden tudi pontonski most, ki bo interventna pot v primeru, če bi se karkoli zgodilo. Prepričan sem, da bo ta miting lepa promocija ne samo za Aeroklub Murska Sobota, ampak tudi za Širšo okolico.* Zadovoljstva ne skriva tudi Bo- Utrinekz množičnega odziva kolesarjev - Foto: J. Z. ŠPORTNI KONEC TEDNA V TERMAH 3000 Občinska Športna zveza Moravske Toplice, katere predsednik je neutrudni Branko Recek, je pripravila v sodelovanju s Termami 3000 v soboto in nedeljo zanimiv športni konec tedna. Prvi dan so se udeležili ljubitelji športa in rekreacije srečanja imetnikov olimpijskih kartic, ki jih je bilo 56, na pohod z nordijsko hojo se jih je odpravilo 30, v olimpijskem teku na 10,5 km in 3,5 km pa je sodelovalo 76 tekmovalcev. Pri moških sta v cilj z roko v roki pritekla David Rihtarič (ŠD Severovzhod) in Ivan Čorba (Hrvaška), pri ženskah pa je bila najboljša Simona tiomboc (Ivanove!). Na krajši razdalji sta slavila Slavko Kumek (G. Radgona) in Hrvatica Valentina Jerič. Drugi ‘dan so organizirali že tradicionalni kolesarski maraton Ajda, ki se ga je udeležilo kar 442 ljubiteljev kolesarjenja. Sodelovali so osnovnošolci, dijaki, študentje in upokojenci ter predstavniki društev in organiziranih skupin Ti so se lahko podali na 82,3 km dolg veliki maraton po idilični panonski pokrajini, na voljo pa so bili še srednji maraton na 50,4 km, mali maraton na 22 km in družinski maraton na 10 km. Najštevilčnejša kolesarska sekcija je bila ekipa križevskega Tondacha s 63 kolesarji. TRIATLON V bakovski Kamešnici in njeni okolici je potekalo odprto prvenstvo slovenske vojske in ekipno državno prvenstvo. Blizu 200 tekmovalcev je moralo premagati 750 metrov plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka. V ekipni konkurenci je zmagal Ines Riko Ribnica I pred Ljubljano I in Ines Rikom Ribnica II. Med posamezniki je absolutno slavil Bojan Čebin s skupnim časom 0’56:19 pred Luko Kaplanom (oba Ribnica), 0:56:48, in Davidom Plešetom, 0:57:20, pri članicah pa Mateja Šimic (TK Trisport), 0:59:50. pred Leno Fafangel (Krško), 1:08:36, in Sašo Rot (ŠD Sokol), 1:11:13. Pri dečkih in deklicah je ekipno zmagal Inles Riko Ribnica. Na odprtem prvenstvu Slovenske vojske je slavila 1. brigada 20/1 (Klemen in David Rihtarič, Aleš Gornik). Bojan Petnjan jan Petri j an, direktor mestne uprave. »Tako pomemben dogodek ob 60-letnici Aerokluba Murska Sobota podpira tudi mestna občina, saj gre za popestritev festivala Soboški dnevi 2007. Ob velikem finančnem zalogaju in odličnim sodelovanjem z organizatorji uspešni rezultati ne bi smeli izostati.* Milan Jerše Foto: Nataša Johnov narodni atletski miting in državno prvenstvo za pionirje, ki bosta 23. junija v okviru prireditve Dan atle-tike v Murski Soboti na atletskem stadionu pri OŠ I, pa bosta zagotovo privabila številne ljubitelje kraljice športov. Milan Jerše Zadnji (22.) krog pomurske lige: Krajna Izolaterm - BTC Nemčavci 4: 2, Videm - K. B. pri Maji - Cernelavci 12 :3, Old Boys - Gradišče 4:2, Meteor - Bulls 0:4, Mister Baby - Lissa Dokležovje 2:7. Zadnji (22.) krog travnate lige A: Bodočnost - PertoČa 2:4, Bo-rejci -Jezero 5:2, Bakovci - Slaveči 5:2, Mladinec - Večeslavci 10:2, Krog 97 - KupŠinci 8: 4, Satahovci - Dobel 2 :4. Končni vrstni red: 1. Mladinec 52,2. Dobel 47, 3. Borejci 40,4. Krog 97 39, 5. KupŠinci, 6. Bakovci (oboji po 35), 7. Satahovci 34,8. Večeslavci 30,9- Slaveči 24, 10. Bodočnost, 11. PertoČa (oboji po 13), 12. Jezero 11. Zadnji (22.) krog medobčinske lige Križevci: Križevci - Zetor servis Vučja vas 3 : 2, Bunčani - Vučja vas 3 :4, ŠD LOKO - Dama bar SNV 3 : 2, Habitus Lukavci - Kalinovjak 1:14, Berkovci - Frizerstvo Milena SNV 4:4, Ključarovci - Slaptinci 4:1. Končni vrstni red: 1. Križevci 53, 2. Ključarovci 44,3 Zetor servis Vučja vas 43,4. Kalinovjak 41,5. ŠD Berkovci 38,6. Frizerstvo Milena SNV 35,7, Slaptinci 34,8. ŠD Bunčani, 9. MRD Vučja vas, oboji po 31,10. ŠD LOKO 26,11. Dama bar SNV 6, 12. Habitus Lukavci 3. Naj strelci: RašČan (Kalinovjak) in Kolbl (Berkovci) po 31 zadetkov, Žajdela (Križevci) in Rajh (Zetor servis Vučja vas) po 24. Sklepni turnir bo v nedeljo ob 9. uri v ŠC Logarovci. Zadnji (20.) krog asfaltne lige veteranov: Puconci - Lipovci 1:1, Slo- • van - Kerenčičeva 7:2, Panonska - Swing 4:1. Končni vrstni red: Panonska 44, Slovan in Swing po 39, Lipovci 23, Kerenčičeva 15, Puconci 9 Zadnji (22.) krog mednarodne veteranske lige: G. Slaveči -Stanjevci 15:1, Matjaševci - Grad 3: 4, Cepinci - All Stars Monošter 0 : 3, Slovenska ves - Tromejnik Oldys 4: 0, Poznanovci - G. Senik 9: 1, Neradnovci - Srebrni breg 3 :10, Končni vrstni red: 1. Slovenska ves 53,2. Poznanovci 47,3- G. Slaveči, 4. Tromejnik Oldys, oboji po 45,5. All Stars Monošter 44,6. Grad 37,7. Srebrni breg 27,8. Stanjevci 25,9. Matjaševci 23,10. G. Senik 22,11. Neradnovci 6,12. Čepinci 4. Na državnem prvenstvu st. dečkov v Zadobrovi je OŠ Beltinci zasedla drugo mesto. V odločilni tekmi za 1. mesto jih je z8:3- premagal Lenart. Pred tem so mladi Beltinčani z 2 :1 premagali Zadobrovo in s 5 :1 Kočevje. (M. J.) Zadnji krog medobčinske veteranske lige Beltinci 2006/2007: ČrenŠovci - Ižakovci 4: 5, Odranci - Beltinci 5 : 3, Lipa - Tropicano 1 : 1, Polana - Gančani 9 : 2- Končni vrstni red: Beltinci 35 točk, Ižakovci 34, Melinci 30, Tropicano Bistrica 29, Odranci 25, ČrenŠovci 22, Polana 20, Lipa 14 in Gančani 0 0. P.) Krajna 20 15 2 3 75:36 47 Suhi Vrti 20 15 0 5 100:64 45 Bulls 20 13 4 3 94:47 43 Videm 20 10 5 5 98:58 35 Old Boys 20 8 4 8 65:53 28 Gradišče 20 8 2 10 64:54 26 Nemčavci 20 6 4 10 57:60 22 M. Baby 20 5 6 9 44:54 21 Meteor 20 4 6 10 54:76 18 Dokležovje 20 4 4 12 54:150 16 Čemelavci 20 9 3 15 34:87 9 ŠPORT 14. junij 2007' S prve strelske linije v Dobrovniku - Foto: J. Z. hokej na travi Pokalni lovoriki Plivi in Moravskim Toplicam MEDNARODNO TEKMOVANJE STRELCEV V DOBROVNIKU SD Jezero Dobrovnik je pripravilo 13- tradicionalno odprto mednarodno tekmovanje z malokalibrsko puško v času dnevov turizma. Ob rej priložnosti je bil 4. turnir mednarodne lige, na katerem je sodelovalo 46 strelcev in 14 ekip. Zmaga v ekipni in posamični konkurenci je odšla na. Madžarsko. Najboljša je bila Nagvkanizsa z 808 krogi s svojim strelcem Janosem Szobolicsem (272). Domačini so bili drugi (791), Zalaegerszeg (789) tretji, Ljutomerčani (782) pa četrti Drugouvrščeni Ferenc Havasi (Zalaegerszeg) je zadel 272 krogov, tretji Szilard (Nagykanizsa) pa 271. Od 4. do 7. mesta so se zvrstili Jože Šterman (Ljutomer), 268, Vinko Bežan (Dobrovnik), 267, Mladen Kosi (Ljutomer) in Igor Makari (Dobrovnik), oba po 266. Skupna razvrstitev: 1. Nagykanizsa 55 točk, 2. Zalaegerszeg 49, 3 Jezero Dobrovnik 43, 4. Ljutomer 38 Posamezno: 1. Gyorgy Nagy (Zalaegerszeg) 1071 krogov, 2. Karoly Horvath (Nagvkanizsa) 1069, 3 Jože Babič 1065, 4. Vinko Bežan (oba Dobrovnik) 1063 Še regijska liga: 1. Ljutomer 27 točk, 2. Jezero Dobrovnik 24, 3 Središče ob Dravi 21. Posamezno: 1. Vinko Bežan 528 krogov, 2. Jože Babič (oba Dobrovnik) 527, 3 Aleksander Prapotnik (TSO Ormož) 525, 4. Mladen Kosi (Ljutomer) 524. NOGOMET Mladi slovenski reprezentant Gregor Balažič je postal Član Espanyola. 19-letni Prekmurec, ki je bil pred tem dve leti član mlade ekipe lizbonske Benfice, bo pri Španski prvoligaški ekipi za začetek igral v B-ekipi. Navijači ND Mura 05 so izbrali najboljše igralce v drugoligaški konkurenci Največ glasov je dobil Denis Žilavec, sledijo pa Milidrag Marič, Darjan Slavic, Marko Balažič in Miran Bencik. (M. J.) Veterani NK Nafta so na gostovanju v Beogradu premagali igralce Jugopetrola s 7 : 6. Strelci zadetkov: Varga 3, Oberstar 2, Dominko in Pečelin. Veterani Doline in Kapce so igrali 2:2 (F. Toth, Požgaj; K. Toth, Sakač). (F. H. M.) ATLETIKA Sonja Roman je zmagala na atletskem mitingu v nemškem mestu Dessau v teku na 800 m (2:02,89), v Kasslu pa je bila druga na 1500 m (4:08,89). Atletskega pokala Slovenije za člane in članice za pokal Telekoma v Celj'u se je udeležilo 26 moških in 28 ženskih klubov. Člaru AK Pomurje so bili z 31 točkami dvanajsti. Najvišje se je uvrstil David Horvat, kije bil na 800 m (1:53,65) tretji. Tinajureš (24.87) je bila Četrta na 200 m, na 100 m (12.18) pa šesta. Prvi dan je bil Matej Fujs peti na 1500 m (4:01,72), kar je njegov osebni rekord, s čimer je izpolnil normo za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu za mlajše mladince. Peti je bil tudi Robi Kreft v skoku v daljino (671), medtem ko je Davor Gregorinčič na 800 m (158,29) zasedel osmo mesto. Na mednarodnem mitingu v Zalaegerszegu sta zmagala ml. mladinec Matej Fujs na 800 m z osebnim rekordom 1 58,87 in pionirka Urška Martinec, ki je enako razdaljo pretekla v času 2:28,53 V madžarskem Kormendu je bil v sklopu CERR Cupa tek, ki se ga je udeležilo okrog 150 tekačev, med njimi sedem izTS Radenska. Zanimivo je, da so vsi stali na stopničkah. V svojih kategorijah so zmagali Lojzka Bratuša, Polde Dolenc, Milena Šantl in Marjan Jakopec, drugi je bil Boris Kaučič, tretja pa Roman Klančar in Igor Klemenčič. Na 6. gorskem teku po Pohorju na 65 km dolgi progi od Slovenj Gradca do snežnega stadiona v Mariboru je bila ekipno prva TS Radenska. Absolutno je bil Milan Zupanc drugi, Avgust Manfreda pa četrti. ROKOBORBA V Lenartu je bil 1. turnir za pokal Slovenije v rokoborbi na pesku, na katerem je sodelovalo 46 tekmovalcev in tekmovalk v šestih kategorijah. Od pomurskih predstavnikov je pri dekletih v težji kategoriji zmagala Mihaela Čirič (ADSC Kverneland Ljutomer), pri dečkih v težji kategoriji pa Mitja Sečko (Murska Sobota), medtem ko je bil Uroš Hlebec (Ljutomer) drugi. Pri članih v težji kategoriji je bil Stanko Makoter tretji, Niko Horvat (oba Ljutomer) pa peti. Tretji so bili tudi Jure Koudila (MS) pri dečkih v lažji kategoriji. Aljoša Lipovec in Simon Kocbek pn dečkih v težji kategoriji, kjer je Dino Slana (vsi Herkul Križevci pn Ljutomeru) zasedel peto mesto. JUDO V avstrijskem Zeltwegu je bila mednarodni turnir, na katerem je sodelovalo 781 tekmovalcev iz sedmih držav. Soboški judoisti so osvojili kar devet medalj, od tega Štiri zlate. Zmagali so: ciciban Samo Šarčevič (do 30 kg), ml. dečka Adrijan Gomhoc (do 45 kg) in Damir Miholič (do 50 kg) ter kadet Uroš Kavčič (do 55 kg) Druga sta bila ml deklica Dorotea Gašpar (do 36 kg) in ml. dečko Filip Tratnjek (do 36 kg), tretji pa so bili ml. deklica Tina Barber (do 33 kg) ter st. dečka Sašo Šarčevič (do 36 kg) in Tim Kovačič (do 45 kg). INVALIDSKI ŠPORT V 3. krogu tekmovanja v vrtnem kegljanju za slepe in slabovidne, na katerem je nastopilo 39 tekmovalcev, je v moški in ženski konkurenci zmagal Maribor pred Ptujem in Mursko Soboto. Vse tri ekipe bodo nastopite na republiškem finalu v Škofji Loki. V hitri hoji v Kopru pa je sodelovalo 25 tekmovalcev. Branko Petovar je bi! prvi, Silva Mlinarič tretja, Anton Topolnik pa četrti. (A. T. K.) Konec tedna je bilo zelo živahno tudi na igrišču HK Pliva Lipovci, kjer se je končevalo državno pokalno prvenstvo. Po pričakovanju je med člani slavila Pliva Lipovci, ki je v finalu s 7: 0 (D. Mesarič 3, R. Mesarič 2, M. Mesarič, Maučec) premagala Moravske Toplice. Pri članicah je zmagovalka ekipa Moravskih Toplic, ki je z 2 :1 (Dervarič. Recek; Grah ) odpravila Triglav Predanovci. Odigrane so bile tudi tekme 10. kola državnega prvenstva za mlajše kategorije. Izidi - mladinci B (U-16): Predanovci - OŠ Puconci 12 :2, Te-šanovci - Predanovci 2 : 5. Končni vrstni red: Predanovci 19, Tesano-vci 16, OŠ Puconci 0. Kadeti A (U-14): Pliva - Triglav A 2 :2, Triglav B - M. Toplice 0:6. Končni vrstni red: Triglav Predanovci 30, Pliva Lipovci 23, M. Toplice 16, Triglav B 1. Kadeti B (U-l 2): Triglav lil - M. Toplice 2 : 3, Triglav II - Triglav 113. Končni vrstni red: Triglav 134, Triglav II20, M. Toplice 13, Tnglav III3. Robi Mesarič, centralni zvezni igralec Plive Lipovci, s 13 zadetki najboljši strelec državnega prvenstva »Letošnja sezona je bila uspešnejša od prejšnje, saj smo praktično osvojili vse naslove, ki se jih da osvojiti, Tako s svojo kot igro moje ekipe sem zadovoljen, saj se trudimo po svojih najboljših močeh. To se je navsezadnje pokazalo tudi na koncu. Predvsem bi rad jsoudanl uspeh v B-skupini evropskega prvenstva, saj smo ostali v njej. To je za malo vas Lipovci in na splošno za Slovenijo pravcati čudež. Na tem evropskem pr- NAMIZNI TENIS Končano tekmovanje v 1. SNTLza člane je prineslo pomurskim ligaškim ekipam različne občutke. Najbolj veseli so bili PuconČani z osvojitvijo prvega naslova državnih prvakov. Zadovoljni so tudi Sobočani s četrtim mestom, lanski državni prvaki Lendavčam pa so z razpadom ekipe lahko računali na najhujše. Pucončani so se okrepili z Zvonkom Plohlom in Bojanom Ropošo ter ob Mitji Horvatu in Mirku Ungerju ml sestavili ekipo, ki se je po mnenju vseh strokovnjakov lahko potegovala za prva tri mesta. Na papirju sta bili sicer v prednosti ekipi Maribora in Krke, vendar so Pucončani z dobrim delom vso sezono in pravilnim tempiranjem forme za najvažnejše dvoboje z Mariborom in Krko presenetili oba tekmeca in zasluženo zasedli prvo mesto. Poleg igralcev ima veliko zaslug za osvojeni naslov trener ekipe Štefan Kovač, ki je kot star namiznoteniški maček znal pripraviti ekipo za najpomembnejše dvoboje. Nosilec ekipe je bil reprezentant Mitja Horvat, vendar so tudi drugi trije igrali odlično, ker so vsi med deseterico najuspešnejših igralcev v ligi. Horvat je bil z rezultatom 36:2 (poraza s Kocuvanom in Ulasom) najuspešnejši igralec v ligi (lani peti), Ropoša (26: 7) četrti, Plohl (22:6) peti, Unger (17: 5) pa sedmi. Dvojica Horvat/Piohl (6:3) je bila peta. Veliko pa so k naslovu pripomogle urejene materialne razmere ter podpora lokalne skupnosti in glavnega sponzorja Kerne. Čeprav je prvi naslov najslajši, smo prepričani, da jih bo v priho- Kerna 18 17 1 Maribor 18 15 2 Krka 18 14 1 Sobota 18 12 0 Tempo 18 10 0 Melamin 18 7 1 Ilirija 18 5 0 Ptuj 18 4 1 Edigs 18 2 0 Lendava 18 0 0 Najzadovoljnejši so Slovenski pokalni zmagovalci. Pliva Lipovci venstvu v Pragi smo najprej s tesnim izidom z 2 : 3 izgubili z državnim prvakom Belorusije, s katerim bi lahko iztržili točko. Zelo dobro smo igrah tudi proti prvaku Irske, čeprav smo na koncu klonili z 1:5. Najbolj pa smo izgubili s prvakom Rusije, ki pa je prava profesionalna ekipa Odločilno tekmo za obstanek smo odigrali z avstrijskim državnim prvakom z Dunaja. Po rednem delu je bilo 2:2 in smo po streljanju kazenskih strelov povsem zasluženo zmagali. Za mene kot reprezentanta praktično ni premora. Že konec tedna se v Lipovcih začnejo priprave za pokalno tekmovanje Panonija, ki bo konec junija in v začetku julija. Po premoru v juliju pa se že začnejo priprave nanovo prvenstveno sezono.« Milan Jerše dnje Še več. Kakšne so možnosti v novi sezoni, pa bomo lahko ocenili po končanem prestopnem roku od 15 do 30. junija, ker se bodo konkurenti zagotovo okrepili Sobočani so S četrtim mestom za mesto slabši kot v lanski sezoni, vendar so dosegli tisto, kar so načrtovali. Moramo upoštevati, da so izgubili najboljšega igralca Ropošo. Tako so ob izkušenih Gregorju Kocuvanu in Juretu Koščaku v ekipo vključili lani najboljšega mladinca Slovenije Tomaža Rou-dija, svoj prvoligaški krst pa je doživel tudi kadet Jan Žibrat. Soboča- V drugi ligi je presenetljivo zmagala druga ekipa Kerne z 31 točkami Najboljši v ekipi je bil mladinec Škraban (43 :7), kar je tretji rezultat v ligi, ki počasi že trka na vrata prve ekipe. Drugi so dosegli naslednje rezultate: T. Ropoša 23 : 15, Gorčan 12 : 14, Solar 8 : 11, Horvat 0:1, Pelcar 0:1, dvojica Škraban/Ropoša 10 :1 in je prva v ligi, Škrabah/Solar 3 1. Sobočani so z 20 točkami zasedli peto mesto. Imajo pa najboljšega igralca v ligi, Žibrata (30 : 2), ki bd moral kot najperspektivnejši igralec v Sloveniji v novi sezoni igrati v prvi Kokol2: J4,Nerati 4 . 9, dvojica Fridri1 Žibrat/Maček 2: T Dekleta Keme S«5 sedla peto mesto, je bila Maja Železe11 v ligi, sledijo šaMatis(4 2O)iO'; Vukan4:5.LjutoF’e> stvo Rakuša) so na šestem mestu \ jebda Vesna J-dsajii.n litim1" buc/Matjašic 0 ■ ni so tudi ena redkih ekip, ki nastopajo v ligi z doma vzgojenimi igralci. Prvi igralec je bil Kocuvan (29 :14), enajsti v ligi. Prijetno je presenetil Roudi (18: 18), česar se ob prvem nastopu v ligi od njega ni pričakovalo, saj je bil 15. igralec v ligi. Koščak (20:21) je zadovoljil, Žibrat (1 : 3) je dosegel svojo prvo prvoligaško zmago, dvojica Kocuvan/Koščak (9:4) pa je bila četrta. Tudi v naslednji sezoni pričakujejo Sobočani podobno uvrstitev kot letos. -.Lendavčani so izgubili zaradi neurejenih razmer vse štiri igralce zmagovite ekipe in jim je preostala le borba za obstanek Zaradi podobnega stanja sta jim na polovici sezone odšli še okrepitvi Stojanovič in Mrak Tako je do konca nastopal le RošiČ z dvema kadetoma. Igralci so dosegli naslednje rezultate: Stojanovič 10:15, Mrak 2 : 22, Rosič 1:35, Gonter 1:12, Miletič 0 : 12, dvojica Stoj a no vič/M ra k 2 :5. S to ekipo se tudi v drugoligaški konkurenci ne bodo obdržali v ligi ligi. Drugi igralci: Fridrih 24:11, sedmi igralec lige, Maček 19 : 22, NOGOMET Roma pomurske lige 1 TrOttl^!^ tlS 28. (zadnji) krog pomurske lige: Hotiza - Irt * u*1 ■ Roma - Carda 1: 0, Rakičan - Petišovci 4 : 4, Grat g|jn , 2, Kerna Puconci - Panonija Gaberje 4 :1, Turn1'1 22. krog 1. MNL Murska Sobota: Bratonci -Ljutomer - Bogojina 1:0, Serdica KI. Šinko - , p* Šalovci - Triglav Bakovci 2 :1, Slatina - Apače 1 w 2 : 2. Končni vrstni red: 1. Šalovci 50, 2. ZMG- ‘ (H Bakovci43,4. Goričanka Liv 39, 5. Slatina 3d, ° •-'4' 28, 8. Apače, 9. Serdica KI. Šinko, oboji po 24, tomer20, 12. Bratonci9. $ J 21. krog 2. MNL Murska Sobota: Cveti - l‘'^L Motvarjevci 3 :0, Arcont Radgona - Križevci I ■■. ; /f Lipa 4:2 Končni vrstni it naugona - rvnzcvv, g red: 1 Arcont 53.2 P*1^3 g 4. Lipa 30, 5. Rotunda 27, 6. Križevci 24,7. CveO i 0 107:23 35 1 102:27 32 3 95:31 29 6 77:60 24 8 72:64 20 10 6§:74 15 13 44:89 10 13 55:93 9 16 36:100 4 18 16:108 0 1, Roma 2. čarda 3. Tromejnik 4. Hotiza 5. Grad 6, Ižakovci 7. Petišovci 8. Rakičan 9. Bistrica 10. Kerna 11. Panonija 12. Turnišče 28 28 28 28 ' 28 28 28 28 28 28 28 28 18 17 17 11 13 11 9 9 9 9 7 5 4 4 2 8 7 9 9 5 3 3 5 7 6 7 9 9 8 8 10 14 16 16 16 16 7» ' čU pl” J F t 3' 44 ■ )3' I VESDIIK14 I. J 2007 ŠPORT 21 an ženskega nogometa v Fazaneriji Pričakovano slavje Pomurk ■ * A" ^ski '^Kornet ''nogometniklub Po- na botivL2 aneriiav Murski So- ^lrhJpl,ebilnai8rifcuz *'■ rm. turnir drža-S^^'^bcdo UJeta ■^^^'.^"'hpnikinj ^imn u ke Pomurje "■Me?, ''"‘H’11 lem Mi«,Pomurje -jtHč].,/Pomurje- Kamen - Brežice 2 cePre«™n< . starosti je se> Zahoda ’ W,,.. , ženske-b c bUa tekma fina’ rh i PrHi )cg _ j .i . Ekipa Pomoija Filovci z zasluženim pokalom Slovenska reprezentanca na EP r. J Sabina Klarič 'G.at*’*"", »lenipo- ^UrjJ. < ' .. J'' ^Wi,Nikl,Ze-Ktl""* : " CVrabel, ^..^«0210,75). Mori, Mikeln, r^8)) Dolob, Kristan ^2“ (Zupanc 62) Za Pomurje je štiri zadetke dosegla Zverova (5., 17., 42. in 60. minuta), po enega pa Nikiova (7), Tibautova (54), Žunkovičeva (59) in Nagyeva (79,11 tn), za gostje pa sta bila uspešni N. Golob (34) in Andrejčeva (45). »Na začetku je šlo vse gladko, saj smo kmalu povedle, nato pa dale še drugi zadetek. Zatem je bilo nekoliko težje, ker smo popustile. Čeprav smo skoraj ves drugi polčas igrale z igralko manj, ker je Je briljirala, Foto: Nataša J uhnov - dobila Sonja Gabor v 50. minuti rdeči karton, se to ni dosti poznalo pri naši igri. Igrale smo bolj sproščeno in zasluženo visoko zmagale,« je po tekmi povedala najboljša strelka Mateja Zver, ki je dala v prvenstveni sezoni kar 61 zadetkov. ’Velikega uspeha je bil vesel tudi predsednik ŠD Filovci Štefan Kozic. »Če povem po resnici, smo pričakovali težjo tekmo, kot je bila. Ekipa Slovenj Gradca zaseda v državnem prvenstvu tretje mesto in iz leta v teto nezadržno napreduje. Kot je pokazala igra na terenu, so trije hitri zadetki odločili v naš prid. Pa tudi izključitev Sonje Gabor ni bistveno vplivala na potek dogodkov. Najbolj pa me veseli konstantno delo z mlajšimi selekcijami. Dekleta U-12 so bila v finalu prav tako prva, kar je za naš klub, v katerem vadi okrog sto deklet, velik uspeh.« Poleg medalj in pokalov za finalista in zmagovalca ženskega pokala so bila podeljena tudi priznanja Fair play za najbolj disciplinirane ekipe v 1. SŽNL (i. Pomurje, 2. Maribor, 3. Krka) in najboljšim strelkam za tekmovalno sezono 2006/2007 (Mateja Zver 61 za- detkov) in ligi kadetinj U-16 (Fata Salkunič, Maribor, 46 zadetkov). Na 7. redni seji pa se je sestala tudi komisija za ženski nogomet, ki jo vodi Branko Gros, Obravnavala je poročila o delu inštruktor-ske službe ženskega nogometa spomladi 2007. Prav tako so soglasno sprejeli sklep, da po odstopu selektorja ženskih reprezentanc Zorana Cirkvenčiča, ki je odstopil iz osebnih razlogov, predlaga 10 NZS, da za selektorja ženske A-re-prezentance do izteka mandata 30. novembra 2007 imenuje Tanjo Lekič, dosedanjo pomočnico selektorja, za selektorko reprezentanc U-17 in U-19 pa Petro Mikeln. Komisija je prav tako razpisala ženska nogometna tekmovanja za sezono 2007/2008 in ženski pokal. Rok prijave je do 10. julija. Slovenija je tudi gostitelj kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2008 v konkurenci deklet do 17. teta starosti (Islandija, Ukrajina, Latvija in Slovenija) in deklet do 19. leta starosti (Nizozemska, Norveška, Moldavija in Slovenija). Sklenili so, da bodo kvalifikacije potekale na igriščih v Pomurju in na Ptuju septembra 2007. Milan Jerše ? Zadnji turnir Borisu Kovaču, uPna zmaga pa Štefanu Ciganu Igor Kos (desno) seje spet izkazal. Foto :M. J. ^6% ' Poir|gtad Franc Kramar in trije najboljši Miran Zupe. p. n- ub ^^*^dWt,no-p* bo istoča-'' mlade in ne- uveljavljene umetnike. V grajskem ambientu bo ponujala raznovrsten izbor toplih in hladnih pijač po nižjih, mladim dostopnejših cenah. Doslej pa so že tako ali tako v klubu omogočali lažji dostop do uporabe interneta ter različnih časopisov in revij. Uradna otvoritev se je začela -u je bila v petek zvečer nepopi- »Najprej je potrebno povedati, da se mi letošnja matura ni zdela nič posebnega, če jo primerjam z maturami v preteklih letih. Drugače pa ne vem, če bi lahko kombinirali snov, ki jo predelujemo za olimpijado, in snov, ki jo jemljemo za maturo. Na olimpijadi vseeno gre za zelo specifične in poglobljene stvari. Na olimpijadi preverjajo snovi, ki so razdeljene v tri kategorije. V prvo kategorijo spadajo snovi, Poleg Miha potujejo v Moskvo še Jan Kogoj iz Gimnazije Škofja Loka, Jan Bitenc iz Gimnazije Bežigrad in Irena Matkovič iz Gimnazije II Maribor. ki se jih učijo v vseh srednješolskih programih; v drugo kategorijo spadajo snovi, ki se jih učijo le v nekaterih državah; za tretjo Po odprtju sta - za nekatere bolj, za druge manj uspešno In slišno - nastopila Slon in sadež. z manjšo pogostitvijo ob 20. uri, za glavno točko večera pa sta ob pol enajstih zvečer poskrbela »genija« slovenskega humorističnega kabareta Jure Karas in Igor Bračič, ki se družita v duetu Slon in sadež. Za konec je bil še odličen DJ-večer Vstopnine tokrat ni bilo, zato pa je nastala velika gneča, saj se je v MIKK-u prvič pojavilo veliko novih obrazov. V klubu upajo, da se jim bodo slednji pridružili tudi na kakem od kategorijo pa so označene snovi, ki so že del fakultetnega programa. Na pripravah se zato največ pozornosti nameni temu, ker drugo delamo v srednji Šoli. Maturitetni in ta program sta torej zelo različna, zato ne bi mogel ravno reči, da so bile to hkrati tudi priprave na maturo.« - In katera od snovi, v katerih boš tekmoval na olimpijadi, H je najbolj zanimiva? - Bo olimpijada sprostitev po maturi ali še en stres? »Ne zdi se mi, da bi po maturi potreboval kaj dosti relaksacije, saj sem se sproščal med maturo, bo pa to nadomestilo maturo v stresnem smislu.« »Težko je reči, ker kakorkoli so si te snovi med sabo različne, se hkrati tudi povezujejo, razen tega vseh snovi Še nismo predelali. Tako pričakujem, da bo kaj zanimivega še iz kvantne kemije. Iz tistega, kar pa smo prede- prihodnjih dogodkov, saj bo MIKK v soboto, 16. junija, pripravil novo nadaljevanje »stand up« komedije, v petek, 22. junija, pa bo v sodelovanju s Klubom prekmurskih študentov na festivalu Soboški dnevi organiziral inipro ligo, bobnarsko, žonglersko in street art delavnico ter koncerte skupin Železobe-ton, Bambi Molesters, TBF in Nero Burns. T. K., foto: T. K., arhiv S. in S. lali, se mi pa zdi najbolj zanimiva analizna kemija.« - Ti se tekmovanj v kemiji udeležuješ redno, kajne? »Ja, teh tekmovanj na državni ravni. Vabila za priprave na olimpijade pa komisija deli samo v tretjem in četrtem letniku.« - Si pričakoval povabilo komisije na olimpijado? »Glede na to, da sem bil na priprave povabljen že lani, sem to nekako pričakoval. Same udeležbe pa ne.« - Se pravi, da komisija povabi določene dijake na priprave in šele potem izbere tiste, ki bodo šli na olimpijado? »Komisija kandidate izbira iz podatkov državnih tekmovanj v preteklih štirih letih. Sestavi nek točkovnik in povabi cel kup dijakov na pisanje testa. Potem izberejo dvajset dijakov, ki nekaj mesecev pozimi ob koncih tedna poslušajo predavanja o določenih snoveh na fakulteti za kemijo v Ljubljani. Po predavanjih se piše še en test in ostane le Še 10 ljudi Ti imajo potem še strnjene priprave na fakulteti in nato še en test. Ostane jih le še pet ali šest, sledijo praktične priprave in na podlagi poročil iz teh praktičnih vaj se potem izberejo najboljši Štirje, ki gredo na olimpijado.« - Kaj pričakuješ na olimpijadi? »Pričakujem določeno težavnost, pričakujem tudi, da me bodo naloge presenetile. Glede dosežka pa ne vem. Upam na kaj Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije Tudi Sonji In Sabini zlato Sonja Sukič in Sabina Žalig, dijakinji Gimnazije Murska Sobota, sta prejeli za svojo raziskovalno nalogo Izletniški turizem ob Bukovniškem jezeru na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije zlato priznanje. Prejšnji teden je njuno ime pomotoma izpadlo iz teksta Izjemne ideje mladih raziskovalcev, zato se jima opravičujemo in jima še posebej čestitamo. zmerno dobrega. Kakšna bronasta medalja bi bila zelo dobrodošla, ampak že sama udeležba na olimpijado je zame dosežek. Upal bom na najboljše.« - Bo olimpijada sprostitev po maturi ali še en stres? »Ne zdi se mi, da bi po maturi potreboval kaj dosti relaksacije, saj sem se sproščal med maniro, bo pa to nadomestilo maturo v stresnem smislu.« - In naprej? Študij kemije? »Ne. Vpisan sem na matematiko. Ogromno ljudi me vpraša, zakaj sem se vpisal na matematiko in ne kemijo. Nimam nekega pametnega razloga. Matematika mi bolj ustreza. Bolj mi je všeč tista matematična urejenost. Kemija tmavsee-no določeno neurejenost, matematika pa ne, in to mi je všeč.« - Kje vidiš sebe, ko boš doštudiral? »Upam, da bom dovolj pri sebi, da vpišem še kakšno podiplomsko smer. Nimam pa še kakšnih večjih načrtov.« - Kaj pričakuješ od študija? »Predvsem izziv.« - In od študentskega življenja? Bodo samo žurke ali samo faks? »Mislim, da se pri meni ne bo kaj dosti spremenilo. Vsaj upam, da se ne bo Dejansko se v srednji šoli nisem veliko ukvarjal s poukom in vsem skupaj... Verjamem, da bo na fakulteti potrebno vložiti več truda v delo, ampak upam, da ne preveč, da si bom Še zmeraj vsake toliko vzel kaj časa zase.« Vanja Poljanec 24 DOBRO JE VEDETI 14. junij 2007 - VBI» I « Srečko Durov I— univ. dipl, pravnik 1 1 pove Informacij« pomoč IrEzplačna pravna pomoč www.pomurske-lekarne.si ^ZI u R Obdavčitev nepremičnin pri prodaji Pred več kot 20 leti mi je umrl oče. mama pa konec lanskega leta. Po pokojnih starših sem oz. bom podedovala vikend z vinogradom. Po očetu sem tako že podedovala četrtino nepremičnine, po mami pa zapuščinska obravnava še ni bila opravljena. Kot edina dedinja pričakujem, da bom podedovala še preostale tri četrtine nepremičnine. Sprašujem vas, koliko davka moram plačati ob prodaji te nepremičnine, saj z možem vinograda nisva zmožna obdelovati. Sprva boste morali počakati na zapuščinsko razpravo, saj boste šele z izdanim sklepom o dedovanju postali lastnica celotne nepremičnine in posledično boste lahko z njo razpolagali. V tem trenutku namreč lahko razpolagate le s četrtino nepremičnine. Po izdanem sklepu o dedovanju in vpisu v zemljiško knjigo, ki ga bo sodišče opravilo po uradni dolžnosti, bodo izpolnjeni pogoji za prodajo nepremičnine. Davek, ki ga boste dolžni plačati v tem primeru, je davek na promet nepremičnin. Slednji znaša dva odstotka od vrednosti nepremičnine. Naj vas opozorimo, da ustreznost vrednosti nepremičnine preverja pristojna davčna uprava, zaradi česar se lahko v primeru nesorazmerno nizko določene pogodbene vrednosti nepremičnine zgodi, da se davek odmeri od višje osnove kot je določena kupnina. V takšnem primeru vam seveda ostane še možnost, da s prtseženim sodnim cenilcem dokazujete skladnost kupnine z dejansko vrednostjo nepremičnine. Kot prodajalka nepremičnine pa ste zavezani tudi za plačilo davka na dobiček iz kapitala. Slednji se plača le v primeru, da nepremičnino odsvojite pred potekom 20 let od pridobitve nepremičnine. Stopnja tega davka znaša 20 odstotkov od dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala, ki sorazmerno pada vsakih pet let. Po poteku 20 let od pridobitve nepremičnine torej tega davka ne plačate. Če želite nepremičnino prodati takoj in se želite plačilu davka od dobička iz kapitala izogniti, lahko kupnino za nepremičnino v prodajni pogodbi določite skladno z vrednostjo, določeno v zapuščinskem postopku Če pa boste nepremičnino prodajali po višji ceni in pred potekom 20 let od pridobitve, boste plačali davek od dobička iz kapitala samo v višini treh četrtin doseženega dobička, saj ste četrtino nepremičnine pridobili že pred več kot 20 leti. Če potrebujete brezplačni pravni nasvet, nam pošljite vprašanje na naslov Zavoda PIP, Zvezna ulica 10, Murska Sobota, s pripisom "Za Vestnik" ali nas obiščite v Zavodu PIP ob ponedeljkih tn sredah od 9. do 18. ure in ob petkih od 9. do 15. ure. Lah ko nas po ki iče te po telefon u, številka je 025352760. Zavod P !P daje brezp lačno pravno pomoč s segla sjem MI ni strstva za pravosodje. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Spletna trgovina in vračilo izdelka Potrošnik je po spletu kupil steklo za levo ogledalo vozila ter ga želel vrniti in zahtevati vračilo kupnine, s čimer pa se prodajalec ne strinja. Povedal mu je, da mu denarja ne more vrniti, lahko pa znesek upošteva pri servisu. Zanima ga, kaj o tem pravi zakon? Pogodbe o dobavi blaga ali opravljanju storitev, sklenjene po svetovnem spletu oz. internetu, spadajo po Zakonu o varstvu po* trošnikov (ZVPot) med pogodbe, sklenjene na daljavo. Po 43. č Čl. ZVPot ima potrošnik pravico, da v petnajstih dneh podjetju sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Šteje se, da je sporočilo pravočasno, če je pošiljka oddana v roku. Rok za odstop od pogodbe pri dobavi blaga začne teči od dneva, ko je potrošnik sprejel blago. Če je potrošnik blago že prejel in od pogodbe odstopi, mora blago nepoškodovano in v nespremenjeni količini poslati podjetju v petnajstih dneh po sporočilu od odstopu. Če je potrošnik odstopil od pogodbe, mu mora podjetje vrniti vsa opravljena plačila. Če podjetje ne izpolni v celoti obveznosti iz 43. c čl. ZšTot, traja rok za odstop od pogodbe tri mesece. Ta rok začne teci pri dobavi blaga od dneva, ko je potrošnik sprejel blago. S potekom tega roka ugasne pravica potrošnika, da odstopi od pogodbe. Edini strošek, ki bremeni potrošnika v zvezi z odstopom od pogodbe, je neposreden strošek vračila blaga. Združenje potrošnikov Pomurja, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M Sobota. Andrej Cimet K R N E razkrivajo zdravilne skrivnosti Karnitin Gre za snov, ki je čedalje popularnejša med športniki, saj naj bi jim pomagala do boljših dosežkov. Po njej posegajo tudi ljudje, ki želijo shujšati. Navsezadnje pa koristi tudi bolnikom s srčnim obolenjem ter bolnikom na hemodializi. Karnitin je aminokislina, ki se v glavnem sintetizira v jetrih in ledvicah, manj pa tudi v možganih V telesu je skorajda izključno le v srčni in skeletni muskulaturi. Poleg lastne sinteze ga telo lahko dobi tudi s hrano, predvsem živalskega izvora. Glavna vloga karnitina je sodelovanje pri metabolizmu dolgoverižnih maščobnih kislin. Služi kot prenašalec le-teh v celične organele, kjer pri njihovi razgradnji prihaja do sproščanja energije. Zaradi tega so ga pograbile množice športnikov in ljudi, ki želijo shujšati. Pri obeh skupinah so bile narejene raziskave, ki pa niso prinesle dokončne potrditve o učinkovitosti. Še najobetavnejše rezultate so dobili pri aerobnih športih, medtem ko pri hujšanju ne smemo pozabiti na hkratno telesno dejavnost in seveda uravnoteženo prehrano. Ena od takih raziskav, narejena pri skupini košarkarjev, je dala še posebno spodbudne rezultate. Zaznali so občutno izboljšanje v hitrosti in skokih ter precejšnje znižanje maščevja. Karnitin je v visokih koncentracijah v srčni mišici. Njegova prisotnost kaže koristi zaradi preprečevanja nastajanja mlečne kisline, ki je z napa po tem, da lahko poškoduje srčno mišico. Dodatek karnitina se je tako izkazal kot koristen pri naslednjih srčnih težavah: ishemični srčni bolezni (angina pektoris), kongestivnem srčnem popuščanju (srčni infarkt) in kardiogenem šoku Že več desetletij je znano, da imajo bolniki z ledvično odpovedjo in bolniki na hemodializi spremenjen nivo karnitina, zato priporočamo do- Kako prepoznati psihopata? Psihopati so zelo uspešni v tem, da okolico prepričajo, kako sočustvujejo z ljudmi in se zaradi svojih dejanj kesajo. A ta bleščeča podoba sčasoma zbledi in pokaže se njihov pravi obraz. Ozdravljenje Dr. Cherie Carter - Scott pravi, da je ozdravljenje povrnitev v stanje neokrnjenosti in blaginje. Pri tem ne mislimo zgolj na zdravljenje telesa, ki je pomembno, ampak tudi na ozdravljenje čustvenega in duhovnega področja. »Ozdravljenje je vseživljenjski proces, katerega težnja je, da bi spravil na dan vprašanja, ki zamegljujejo vašo dušo, in zadelal metaforične luknje v vašem srcu,« trdi dr. Cherie Carter - Scott. Vsak od nas se mora na določeni življenjski točki naučiti zdravljenja To doleti vse ljudi, tudi tiste, ki so prepričani, da imajo popolna življenja, brez spornih vprašanj. Življenje vsakomur od nas postavlja preveč ovir in zadaja veliko preveč preizkušenj, da bi ga zmogli končati brez bolečin. Živimo v kulturi, ki podpira ozdravljenje, in zato nam je na voljo široka paleta sredstev. Ni pomembno, za katero metodo se odločimo, ampak, da si vzamemo čas in se potrudimo doseči popolnost. Dr. Cherie Carter ■ Scott pravi, da se na potovanje proti popolnosti lahko odpravimo, če smo pripravljeni svoja zunanja doživetja uporabiti kot orodja, s katerimi je mogoče ozdraviti lastne notranje rane. Zavedati se moramo, da je tudi slaba izkušnja priložnost, da pozdravimo kanček svoje notranjosti. Prav tako je mogoče, da to, da nas drugi pozitivno dojemajo, zdravi vsakršno poškodbo naše samopodobe Zdravljenje preko zrcaljenja pa lahko poteka tudi drugače: stare rane se po besedah dr. Cherie Carter - Scott lahko naučimo ozdraviti v trenutku, ko se dajanje le-tega v obliki prehranskega nadomestila. Koristnost tega početja so med drugim potrdile tudi nekatere znanstvene raziskave. Posebej pri starejših osebah s pridruženim srčnim obolenjem ali pri posameznikih, ki kakovost življenja ocenjujejo kot nizko (slabo počutje, utrujenost...). Pri raznih oblikah demence, posebej pri Alzheimerjevi bolezni, se priporoča jemanje acetil-L-kar-nitina. Dobrobit dosežemo posebno pri mlajših obolelih (45- do 65-letniki) ob pogoju, da z jemanjem začnemo dovolj zgodaj Obolenja seveda ne ustavimo popolnoma, pač pa ga lahko znatno upočasnimo. Več raziskav je potrdilo pozitivne koristi pri dodajanju acetil-L-karnitina glede intelektualnih in spominskih funkcij. Poleg teh stanj obstaja množica, pri katerih so zaznali ugodne učinke dodajanja karnitina. Ker pa še niso bile opravljene večje raziskave, vam dobrobiti ne moremo zagotoviti. Med taka stanja sodijo: kronične mišične slabosti, anoreksija, .AIDS, moška neplodnost idr. Karnitin nima kakšnih pomembnejših interakcij z drugimi zdravili. Pri zdravljenju epileptičnih napadov lahko nekatera zdravila znižajo nivo karnitina, zato se v določenih primerih priporoča dodajanje slednjega. Podobno velja za zdravljenje aknavosti, ko dodatek karnitina odpravi skeletno-mišične motnje, ki so verjetno posledica jemanja zdravila proti aknam. Na splošno ni razloga za pretiran strah pred jemanjem karnitina. Neželeni učinki so redki, v glavnem gre za želodčno-črevesne težave, kot je driska. Se pa moramo zavedati, da se karnitin lahko pojavlja v dveh oblikah. Učinkovita je samo 1-izomera, ki je tudi v naravi. Zato previdnost in pozornost ob nakupu prehranskega dodatka seveda naj ne bo odveč. D-oblika je neučinkovita, poleg tega pa tekmuje z 1-obliko in ji tako niža učinkovitost. Bojan Madjar, mag. farm. "■ - Zenovski vrt Poiščite ki Hičtl. kar najbolje umaknili’1' sedovin .o * j pesek in nekaj so najpomembnejši lahko uporabite vo l1’" I namesto električnega 'J pa zadostujeta tudi soda z vodo in vejita f »Pazite se pretirano prijaznih ljudi,« pravi Adele Forth s Carletonske univerze. Martha Stout s Harvarda pa nadaljuje: »Sociopati naredijo na okolico močan vtis Pogosto so zanimivejši od drugih.« So veliko bolj sproščeni, čustveni, vendar se za tem skriva precej zapletena osebnost. Običajno so tudi spolno privlačnejši od drugih, zaradi česar nas lažje omrežijo in prikrijejo svojo pravo naravo. Da bi se izognili tovrstnim presenečenjem, Stoutova svetuje, da bodite pozorni na pretirano dobrikanje. Ne pokažite preveč sočutja do »bogatega« očarljive a, ki ga je pred nedavnim zapustila sreča, ali do zapeljive mačkice, ki potrebuje le »topel kotiček, kjer bi lahko preživela noč. Če se ob nekom počutite enkrat dobro, drugič pa neizmerno slabo, bodite pozorni!« Pogled od videti. posebno žensk, sv°’ hrbtne strani pfeV ko v trgovini z <**’ hlače ali krilo-Ne toda znanstveni -1 matematično/® ' boste ugotovil^11 dnjica sodi med i lajU + O^J prvi pogled jeJi zapletena, a trjujejo, da je stavna V njej»° ... lit a nrciŽnOSt? U"L , . S * B Ji ko, prožnost, 5 trijo zadnjice, s— rančih njeno spis^"1 [J ko ali vlja okroglo polovic, B označuj j petost in priri'''i:'‘ ej načilj čvrstost cdolJie^n m s T vrsto koze ; celulita. Končni ga označili z V, razmerje med in pasu ter simetrij0 sprožijo v sedanji trenutek. To lahko delamo tako, da se enkrat za vselej posvetimo čustvom, ki pridejo na dan v določeni težavni situaciji. Sandra je petnajst let službovala kot novinarka pri časopisni hiši. Njen neposredno nadrejeni, urednik, je nad njo visel kot »Črni oblak«. Nujno sodelovanje je temeljilo na odnosu, v katerem je njen nadrejeni z njo ravnal kot otrokom in ji redko dovolil, da se je za kaj odločila sama, brez predhodnega posveta z njim, Čutila je, da jo drži na vajetih, ki jih nikakor ni pripravljen popustiti. Vedno ko je poskušala uveljaviti svojo neodvisnost, je v njej povzročil občutek krivde z besedami, da je vanjo vložil veliko let in da mu veliko dolguje. Sama, pa je hotela iti med svobodne novinarje, vendar se ni bila sposobna rešiti svojega položaja. Do svojega nadrejenega je čutila prezir, čeprav je drugače o njem vedno govorila ljubeče kot o očetu. V najgloblji potrtosti se je spomnila svoje zgodbe iz mladosti, ko je pri dvaindvajsetih letih odhajala od doma živet k takratne®11 ( sta takrat njen odhod dojela stvo in sta jo večer preu besedami, da ju sedaj ’^,1 d j vsemu, kar sta v teh letih p dra je dojela, da situacija ■ nim odseva staro rano kfh' Cj* to, da se pred staršema j sama zase. St dumi 1J i na priložnost, da pozdri1'1! r. tokrat odide na pravi tvom in častjo. Zato je v*1 svoj nastop, v katerem b"1 , .j i’ 'j? dala, da odhaja iz službe ' । la s svojo rastjo. To je na' , la. , jr Mag. SW* »Ozdravljenje jej' časa, včasih p^ - 1 priložnosti.« iniNlK r 14. junij 2007 DOBRO JE VEDETI 25 'I nF * tf’ Jl rtf 7i 5 5< ^borznem parketu Padavine na Vsestransko uporaben ameriški slamnik □esede mode svetovnih trgih j J,n' Eniški trgi so v preteklem tednu tp? k*so kar nekaj časa napodi '!| Pr6cfj časa so se slabi makroeko-I^a^'d;’tk: (kazalniki) zanemarjali, ozi-y ’e "11 n' P08*’6^0 nobene pozornosti. 'Skiha '' ' ^^kicm tednu guverner ame-' Zrn- Bernanke v svojem govoru to®™ -01 'nll,Ci;'' i(' prisoten in grozi, da 21 ' in’e trenutne aktualne obrestne ,1JL 1 'do povzroči) zvišanje le-te v ZDA. ^tokiiMk 'kakimi trgi se zgrinjajo temni ob->10 V bodočlh dneh, tednih pokazali, kaj (tono^ W1,°' Takose na prihodnost ameriške 01,1 8°sP°darstva ne gleda se več s si^1' D w^mom, ampak celo z zmernim pe-Ui.fj, ' _ trgi nimajo radi negotovosti, 4^ \'l?ldrKl'" gibanja osrednjih svetovnih g 'Meksov v negativni smeri. Vendar pa, kot tulu gilxiaji svojo logiko, ki se mno-t-P apNmimj nepričakovana. Skra- V pt(teu ^univo borzno poletje. ^knes T 'fdnu ,e ameriški indeks % n J ''"d *11,7 odstotka in se je ustalil na ^^deksnihtočk V sestavi omenjenega ^^rai m '4 * ■ • podražile delnice dru- '^k'delni V ne8at*vni smeri so bile v os- iiuustotk'CtdIu^be H°tne Depot, ki so zdrsnile za za Ivhno1 oSki indeks Nasdaq Composite 1 ^^eksniv? ? odstotka pri aktualni vrednosti ''^k X ixniuvni smeri izstopajo del-' ni s~1d k'50 se P°dražile za 4,6 odstotka. Stirb' v' 11 Vt^a izpostaviti zdrs delnic tnjt j ki ‘o sc pocenile za 4,5 odstotka. ?1 kd/"' burrm indeks Nikkei je v pre-’‘^tihtočk’ 'l U1' Ps*bološko mejo 18.000 in- 'se nad omenjenim nivojem ni 'h jcljn,11,1"" tedenskem nivoju beleži zdrs v ^Siiša p'^dstotek, trenutna vrednost indek-5‘ Ur..,|t .''' indeksnih točk. V preteklem te-a ‘"'n bo''' 'Ca ' zgibanemu trgovanju na \ L^C" Sknera trRU k začetku tedna se je in-s< q,, niVOja 3.404 indeksnih ,s■! 4, L,e tedensko trgovanje zaključilo pri ^103 l0^>kar pomeni porast Su r'l1' k®™"indeks DAX je zdrsn'12a 4$ ' f c,vrednost 7.678 indeksnih beležimo pri trgovanju z eJ^>k*so pocenile za 6,7 od- V Volkswagen, ki so zdrsni-if,'■n p" ‘osebno mnenje avtorja in ne S,«"’tUhn h'1'' katerem Je zaposlen. Članek ' 1 tel Prodajnih priporočil. Dodatne 40 817 oz. 041 798 466 ali po X ip' 'Cmar®svetzavarovanj.si Aktual-,. dt „ tujih kapitalskih trgov lahko ^■„1"a Nrani: "upunt- m Pj / £ Sa ihii alo^be; X. IJ a Q.o ’Oiuha ‘;(%i, V■ 'I:>r "’»sla, 100 cl jušne us t ' Ilovice limone, 1 žlica 'ostane, peteršiljevo ze- 'i; ? i™ “r'''Narežemo ali s;^ ^^nW4"41'' »™^r' ; . > h' da ptj| ' 'rcnje prepražimo. Pra-'s,'' n,, ■"■■. jn'' '"■• nato prilijemo jušno l avrem°- Kuhamo dobrih ’■u ' im ''"h v', P°dmet iz moke, sme-^So p 'c Zafj\. IJtr" Povremo, in če je 4 koncu okus juhe PeteTh,|j 'Jin ln P°tresemo s Slamnik poznamo ne samo kot priljubljeno zelnato trajnico, ampak tudi kot sredstvo proti prehladnim obolenjem. Te rastline kar nekaj desetletij nismo našli na naših vrtovih, zdaj pa doživlja svojo renesanso. Kot zdravilna rastlina se je borila za svoj prostor in se danes predstavlja v vsej svoji raznolikosti. Veliko okrasno vrednost ji pripisujemo tudi v floristiki, v sveži ali suhi obliki. Škrlaten slamnik spada s svojim značilnim cvetnim koškom v družino nebinovk (Asterace-ae) in je rastlina z manjšimi rastnimi zahtevami. Mnogi obiskovalci vrtov so še nedavno mislili, da je ta prelepa rastlina že izumrla, saj je v katalogih in literaturi ni bilo mogoče najti. Dokler niso ugotovili, da je bila preimenovana in se je pod novo oznako ponovno pojavila. Škrlaten slamnik (Rudbeckia purpurea) je enostavno dobil novo botanično ime Echinacea purpurea. Krepka in nezahtevna rastlina Zanjo so značilni cvetovi, katerih sredina je iz velikega, vzvišenega stožca. Le-ta pa je obdan z nežno temno rdečkastimi je-zičastimi cvetnimi listi. Ta relativno velika cvetna glavica meri v premeru do 15 centimetrov in je prava paša za oči ter dekoracijo. Slamnik je trajnica in krepke rastline so barvno zelo intenzivne. Najdemo ga v številnih drugih barvnih tonih. Poleg škrlatno rdečega slamnika poznamo Zbirka ameriških slamnikov, tudi v polnjeni obliki Lanena modrina Kdo se še spomni časov, ko so v naših krajih polja modrila z lanenimi cvetovi. Eno samo svetlo modro morje je bilo to. Verjetno prekrasen občutek. Če se ne bi v gimnaziji po naključju posvečala etnološkemu raziskovalnemu projektu, bi morda ta lepota odšla mimo mene. Lan je torej stebelno vlakno, ki so ga predelovali po dolgem postopku in tkali v Evropi že pred dobrimi 5000 leti. Lanena oblačila so bila nošena že v neolitiku. Kot emblem ga uporablja severna Irska, laneni lasje pa v angleščini že od nekdaj označujejo blond. Še sorte z zeleno belimi jezičasti-mi cvetovi ter s cvetovi v krem in beli barvi. Divja oblika slamnika je še atraktivnejša in intenzivnejša v barvi cvetov. V poznem poletju in zgodnji jeseni pritegnejo cvetovi mnoge metulje. Rastišče in nega Rod Echinacea ima značilno navpično količasto korenino s številnimi stranskimi koreninami. Odvisno od vrste in sorte je višina stebla od 0,5 do 1,5 metra. Poleg tipičnih roza do škrlatno rdečih vrst obstajajo tudi belo in rumeno cvetoče. V zimskih mesecih se ptiči krmijo s soplodjem, če ga seveda do takrat nismo porezali. Slamnik ne bi smel v nobenem primeru rasti v senci, saj tam hira. Rastlina ima namreč rada sonce. Uspeva v skoraj vseh pripravljenih vrtnih tleh in glede prsti nima posebnih zahtev. Pri prvih znakih oslabelosti moramo rastlino takoj oskrbeti z vodo. Prednost rastline je tudi ta, da je popolnoma prezimna in da ne potrebuje nikakršne zimske zaščite. Jeseni ali ppzimi jo porežemo do tal. Slamnik se razmnožuje najenostavneje z delitvijo rastlin spomladi, lahko pa spomladi posejemo seme. Na vrtovih je E. purpurea najbolj razširjena sorta, druge sorte najdemo redkeje, večinoma pri ljubiteljih ali zbirateljih. Jeseni je škrlaten slamnik pogosto okužen z glivicami. To rastlini skorajda ne škodi, zato lahko. večinoma pojav bolezni zanemarimo. Izjema je pepelasta plesen, pri čemer mora biti okužena rastlina poškropljena z ustreznim fungicidom. V vlažnih poletjih prihaja pogosto do poškodb na cvetovih. Če gre za okužbo z glivicami, moramo cvetne glavice odstraniti in jih sežgati. Olga Varga Poskusite rdečega zmaja Iščete med sadeži kaj novega in nenavadnega, kar bo popestrilo posodo s sadjem na družinski mizi? Poskusite pitajo, ki jo nekateri imenujejo tudi »sadež rdečega zmaja«. Izvira iz Srednje Amerike, in čeprav ni ravno najlepši sadež na svetu (ima temno rožnato lupino, pokrito z luskami), naj vas videz ne odvrne. Po okusu spominja na sladki kivi ali jagode. Pitajo jemo samo, v sadni solati ali kot prilogo k ribam ali piščancu. Ima podobno meso kot lubenica, zato jo moramo pojesti takoj, sicer postane preveč vodena. Vendar bodite previdni, če oblečeni v belo, ker pušča rdeče madeže. Poln; močnih antioksidantov, zato vepetno varuje boleznimi sodobnega časa. Srednjeameriška ljudstva jo uporabljajo kot zdravilo za izboljšanje vida, proti sladkorni bolezni in revmatizmu. Moda in tehnologija hodita skupaj in prav je, da sta si za inspiracijo. Lan je eno od tistih vlaken, ki ima specifične nopke, se specifično tre, vendar je njegova naravna prednost ta, da daje v oblačilih neizmeren občutek lahkosti in svežine. Telo v lanenih oblačilih diha in čuti udobje. Moške lanene hlače ali kar cela obleka je zares prijetna za oko in telo. Moški to dobro vedo in tiste, ki so pravi ljubitelji lanenih poletnih oblačil, zmečkan videz ne moti. Lan se nosi tako, res pa je, da ga moramo primerno vzdrževati. Laneni lesk Tudi lan se lahko lesketa, vendar je zato potrebna tehnologija. V ženski modi je laneni osnovi dodana metalna, acetatna ali viskozna nit; najpogosteje kar v srebrni, zlati ali bronasti varianti. V moških oblačilih se lan drugače sveti. Videz lanu, pravkar politega z vodo ali tran-sparentim lakom, daje občutek mokrosti in prav posebne svežine. Tak lan se ne mečka toliko, njegova trdnost pa zna biti še večja. Laneni kompromis Kdor lan obožuje in ima pomisleke glede lanenih oblačil zaradi zmečkanega videza po eni uri, lahko najde rešitev v mešanicah lanu z bombažem in elastanom. Taka možnost je všečna mnogim, saj še zmeraj daje naravni videz. Primerna mešanica je priljubljena ne samo v hlačah, krilih in bluzah, temveč tudi v moški obleki in ženskem kostimu. Poletna pika na i na vsa lanena oblačila so večji in debelejši rjavi gumbi. Tatjana Kalamar Morales, univ. dipl. Inž. obl. Svinjska ribica po mlinarsko 600 g svinjske ribice, sol, poper, 250 g svežih šampinjonov, 80 g šalotke, g masla, 1 žlica koruznega zdroba, timijan, 1 žlica drobno narezanega drobnjaka, 5 cl rastlinskega olja, 25 cl jušne osnove Svinjsko ribico očistimo maščobnih delov in po dolžini vrežemo tako, da dobimo en velik zrezek. Šampinjone očistimo in operemo ter narežemo na lističe. Šalotko drobno sesekljamo in na maslu prepražimo. Dodamo narezane šampinjone, ki jih prav tako prepražimo. Začinimo in dodamo nekaj žlic jušne osnove. Šampinjone zgostimo s koruznim zdrobom. Tako pripravljen nadev ohladimo do mlačnega. Zrezek rahlo potolčemo, začinimo in nadenemo ter zvijemo v zvitek, ki ga povežemo s kuhinjsko vrvico. Zvitek pomokamo in na vroči maščobi popečemo, zalijemo z jušno osnovo in dušimo do mehkega. Nato vrvico odstranimo in zvitek narežemo na enakomerne rezine, ki jih po-dlite z omako in s poljubno prilogo vroče serviramo Z mešano zelenjavo in divjim rižem polnjena koleraba 4 manjše kolerabice, 100 g mešane zelenjave, 80 g pora, 5 d oljčnega olja, 100 g divjega riža (mešanica), 2 stroka česna, 80 g kisle smetane, 1 žlica sveže sesekljanega peteršilja, sol, poper, muškatni orešček, jušna osnova Kolerabice tanko olupimo in operemo. Pod vrhom jih odrežemo tako, da dobimo klobučke, notranjost pa izdolbemo. Izdolbeno meso kolera-bic zrežemo na drobne kocke in jih s preostalo mešano zelenjavo skuhamo v sopari. Por narežemo na tanke kolobarje in ovenemo na maslu. Dodamo mešanico divjega riža in zalijemo z jušno osnovo. Začinimo in dušimo do mehkega. Dušen riž in kuhano zelenjavo zmešamo. Primešamo kislo smetano in sesekljan peteršilj. Preden kolerabice nadevamo, jih v jušni osnovi na slabem ognju kuhamo, da se na pol zmehčajo. Nato jih odcedimo in nadevamo s pripravljenim zelenjavno-riževim nadevom. Nadevane kolerabice pokrijemo s pripravljenimi klobučki ter pokrite v kozici in podiite z jušno osnovo dušimo do mehkega. Špargljeva solata s česnom 200 g belih in 200 g zelenih špargljev, ščepec sladkorja, 4 stroke česna, sok polovice limone, 1 žlička gorčice, 1 žlica blagega kisa, sol, poper, 2 žlici oljčnega olja Šparglje očistimo, olupimo, dobro operemo in narežemo na tri centimetre dolge kose. Bele in zelene šparglje kuhamo ločeno. V slanem kropu, ki mu dodamo sladkor, jih skuhamo do mehkega. Odcejene ohladimo. Za preliv razmešamo gorčico, olje, limonin sok in kis. Dodamo strt in drobno sesekljan česen ter po potrebi vodo. V solatni skledi šparglje in pripravljen preliv pazljivo pomešamo. Solato lahko po želji postrežemo mlačno ali popolnoma ohlajeno. Skutni zavitek s češnjami Sestavine za 8 oseb: 500 g pripravljenega vlečenega testa, 600 g domače skute, 300 g izkoščičenih češenj, 3 jajca, 20 d kisle smetane, 120 g sladkorja, 1 zavitek vanilin sladkorja, 1 žlička naribane limonine lupine, maščoba za pekač, sladkor v prahu Za nadev pomešamo skuto, 2 jajci, 10 cl kisle smetane, sladkor, vanilin sladkor in limonino lupino. Preliv pripravimo iz preostalega jajca in kisle smetane. Na čist kuhinjski prt razprostremo vlečeno testo, ki ga potresemo s pripravljenim nadevom in nato še z izkoščičenimi češnjami. Zavitke pazljivo zvijemo in jih polagamo v namaščen pekač Pred pečenjem jih po vrhu premažemo s pripravljenim prelivom in pekač postavimo v pečico, ogreto na 180 °C. Zavitke pečemo do zlato rjave barve. Nekoliko ohlajene narežemo na kose in potresemo s sladkorjem v prahu. 26 OGLASI 14. junij 2007 - VESlUj - ■ sestra Franja! Nekam skrivnostna je zadnje Čase. Kar naenkrat izgine za pol ure. azaj pa se vrne s šopom evrov. Pravi, da je skočila na banko, kot da bi to šlo tako - ck. ck! pravi da gre. Pri Novi KBM. « lit takoj. Tudi za nekomitente - v gotovini in brez stroškov odobritve. Ob najemu ita vam podarimo tudi letno članarino za kreditno kartico. Akcija traja do 30. junija. 080 17 50 o tlanarirw prejmejo, ob najemu krtdira >Kredit takoj«, samo komitenti Move KBM, ki se karti« nimajo in izpolnjujejo □j« z« njeno pridobita^. Znesek kredita, doba odpiečevanja in stroški so odvisni ad poslovanj« kreditojemalci. Nova KBM/j www.nkbm.st I I i i 1 I >1 I I I I I IZOTEHNIKA, montaža, izolacije in inštalacije, d. o. o. Industrijska ulica 6, 9000 MURSKA SOBOTA Za delo na gradbiščih v tujini vabimo k sodelovanju VEČ DELAVCEV za izvajanje klasičnih izolacij Pogoji: - IV. stopnja izobrazbe kovinarske smeri - 2 leti delovnih izkušenj Zaposlitev je za določen čas. Ponudbe pričakujemo v 8 dneh po objavi. Jože GYOEREK, s. p. Servis bele tehnike v stečaju Razlagova ulica 5,9000 Murska Sobota Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti St. 24/2006 -38 z dne 11.06.2007 objavljamo 2. JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih nepremičnin: Prispevki# ginekološki oddelek in no*0 porodnišnico 4 ---- -------------.-----□-------- - ------- ■ Že poznate storitev 041 66 66 41 ? Vas zanima priložnost pri soustvarjanju edinstvenega Infocentra? Informacije In asistenca ob vsakem času. Stimulativni zaslužek in strokovno izpopolnjevanje zagotovljena Delovno območje: lokalno PRIDRUŽITE SE NAM ČIMPREJ! Pokličite nas zdaj! Ponudba velja do zapolnitve prostih mest ^MFOCtMTCR 041 66 66 41 1. Nepremičnina - pare. Št. 1012/1, vpisana v vi. št. 181 k. o. Bokrači, ki v naravi predstavlja vinogradniško stanovanjsko hišo v velikosti 89,50 m2, stavbno zemljišče v velikosti 891,50 m2 In vinograd v velikosti 863,50 m2, vse v lasti do 1/1 stečajnega dolžnika, po izklicni ceni 39.395,10 EUR. 2. Nepremičnina - pare, št, 6676, vpisana v vi. št. 845 k. o. Filovci, kije v naravi njiva velikosti 9.838 m2, katerih lastnik je stečajni dolžnik do 1/1, po izklicni ceni 3.504,80 EUR. 3. Nepremičnina-pare, št 184, vpisana v vi. št. 627 k. o. Filovci, kijev naravi gozd velikosti 2.325 m2, katere lastnik je stečajni dolžnik do 1/8, po izklicni ceni 272,90 EUR. 4. -Nepremičnina - pare. št. 182, vpisana v vi. št. 625 k. o. Filovci, kije v naravi gozd velikosti 2.377 m2, katere lastnikje stečajni dolžnik do 1/6, po izklicni ceni 71,15 EUR. 5. Nepremičnina - pare. št. 44056, vpisana vvl. št. 618 k. o. Murska Sobota, ki je v naravi njiva v velikost 6349 m2, katere lastnikje stečajni dolžnik do 1/2, po izklicni ceni 2.899,20 EUR Pogoji prodaje: 1. Javna dražba bo 11. 7.2007 ob 13.30 v sobi Št. 24 Okrožnega sodišča v Murski Soboti. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ob pogoju, da vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na transakcijski račun stečajnega dolžnika pri NLB, d. d., Ljubljana, št. Sl 560 2340-0025 5989 203. 3. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa Povrnjena brez obresti v osmih dneh po dražbi. 4. Kupec mora skleniti pogodbo najpozneje v 15 dneh pojavni dražbi in plačati kupnino najpozneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. 5. Prenos lastništva prodane nepremičnine se opravi po popolnem plačilu kupnine. 6. Vse stroške v zvezi s pogodbo, prenosom lastništva in davek na dodano vrednost plača kupec. , 7. Prodaja poteka po načelu videno - kupljeno. 8 Ogled prodajanih stvari je možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem Martinom Sre-šem, telefonska številka: 041624 788. Sostanovalci iz Vrtne ulic ‘ji skiSoboti namestocvetp hnn Mkutnni • Ml. Kr.vtfk^l občine Moravske Toplic? u^l cvetja za pok. Karla oec - 100; Gordo, J.« “• "2 prispevek za opremo p1' -150; Tončka in Fen nec namesto cvetja Gybreka - 70; lovska na namesto cvetja zap Franca Kumina - M OKC Policijska uprava M J bota namesto cvdjs ?J Slavice Žalik - 66; &1* 3J ZD Gornja Radgona za pok. mamo Štefanij? wJ 105; Rudi in Irena namesto cvetja za pot-' ' .'^1 riča iz Skakovec - M i , I Moravskih Toplic nzme1 ■' J pok ftsiaa Z.idrJvra tez in Bojan iz Moravski'J mesto cvetja za pok J°?c j vca - 40 evrov. Vsem darovalcem sc I iskreno zahvaljuj?#10' I Prispevke zbiramo O« računu št. 01100-6050?/ / Splošna bolnišnica I I I I I I I I I I I » Ta petek Pike štejejo dvojno. Vse prodajalne Mercator razveseljujejo in ob koncu šole ter ob pričetku počitnic dvojne pike darujejo. Vsem kupcem, ki bodo na dan 15.6.2007, v katerikoli živilski prodajalni Mercator, prodajalnah Interspoirt, Modiana, Modna hiša, Maxi, M Tehnika, Gradnja in Pohištvo ter franšiznih prodajalnah, opravili nakup s kartico Mercator Pika, bomo podarili 2 x toliko pik. kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa. Splača se postati imetnik Mercator Pika kartice! Pristopnice so na voljo v vseh prodajalnah Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev Mercator Pika kartice. RAZVEDRILO 14. junij 2007-VKTNIK vestmi« Stefan NAJDNJAK KRONA E TRNJA SLOVENSKA LJUDSKA PISATELJICA {ERNA} IDHOI LJUBEZEN DR.ŽIVAGA ' Roščata ’ „O£SLO MORSKA FRANCOSKE riba REVOLUCIJE LUKAV . SIRIJI . ŽICA NA KITARI KRILO POSLOPJA STROK. ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH PUST. NERODOVITEN SVET NAVDUŠENO A® CELOTA POVEZANIH STVARI PRIKRIT POSMEH RUSKI JULIJ PISATELJ AVGUST (Vasilij (hali in PAVLOVIČ) VELKI..,) NEKDANJI (LOH) SLOVENJ GRADEC JEŽA V S PAN Ul JUPITROV SATEUt ^koama &ika PRESTOL. mica ®>a»A Rastlina «kar Kogoj SURO WKAXI ’JUŽNI ™*SCUI POLET, ZANOS ERBIJ LIKA V GALICIJI. (PIETRO) PESNIK GRUDEN NAJV^JE CERKVENO SODIŠČE BOLNIŠKA POSODA ZA SEČ POSUŠENA RIBA TRSKA RAZKOŠNA HfoA LUKA V ASTUR1JI, ŠPANIJA STAVČNO LOČILO erft, igr. {JEREMY} KRAJ POO FRUŠKO GORO GENERATOR IZMENIČ- NEGA TOKA KRMILO J PRI AVTU PAMET, INTELEKT AMATER, DILETANT NARAVNA KIRURŠKA GOROVJE V SAHARI NORINA RADOVAN NABIRALKA BISEROV NEODLOČEN IZID MOTO-CKDST (TADAJUKJ) MOČVIRSKA PTICA DVIGANJE ZRAČNIH BAT, TOLMAČ 0 MAMILO, ANESTETIK ANGLEŠKO S VERO KAJ ŽAR LJUDSTVO V LAOSU duševni -STRES PRETRES POVZROČITELJ BOLEZNI F1L0Z0F MODNI USTVAR- PAVLOVA IGRALEC BAN GL. MESTO UOMURTUE, RUSUA NAREČNI IZRAZ ZA GOBO ALUMINIJ J. STRITARJA DOLGO- ZA MERJENJE MAGMATSKO TELO POLITIČNI VODJA’ KRAJ OR SOČI .ČEŠKI SLIKAR (JOSEF) PLANTAŽA ni DAJE PLEMENIT VONJ KANADSKI OTOK V HUDSON. ZALIVU NIKELJ RIHARD KREATOR (GUY) ODDELEK V VAGONU AM. POLITIK, NOBELOVEC (EUHU) BALON AR S CRN TLA (REDKO) DELAVEC V LESNI MOTOCIKEL KRAJV DALMACIJI :enec GIBANJE TEKOČNE SLOG RUSJANOVO LETALO MESTO V PORURJU, NEMČIJA SLOVENSKA PISATELJICA (LELAB.) PESNITEV OTONA ŽUPANČIČA IGRALKA RIHA SAMARU JAMS ENSOR SPLET LAS PRIOSTREN DEL ORODJA ZA SEKANJE ČLOVEK ZDETNO PREHRANO MEDENA ROSA ^ne reševalce 12 S’ I '11''' jem, * r“RrariPi,*Ct presenečenja ’•j ^i^ir l:t na ' Enačena polja napišite in atl-u 1111 uredni$tvo Vest-do uJl ‘ - j Vladimir Hozjan, s. P- Tel : 02 55 69 046, GSM: 041 11 IBM - H junij 2007 jE- Ha Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom. a tiho brez slovesa odšla si v večni dom. ZAHVALA V 84, letu nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama Marija Grah od Grada nazadnje Je živela v Bakovclh 111 sosedCl 5e ’skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom 1 od Grada in Bakovec ter znancem in prijateljem, ’’ ste |o pospremili na njeni zadnji poti, thej hvala osebju Doma počitka Rakičan, 1 več kot dw leti, za potrpežljivo delo. Pevkam, a 11 ’’^vniku Igorju Vukanu za pogrebni obred, ' Grada za odpete žalostinkc in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji najdražji * st* Odšla si tiho brez slovesa tja, kjer ni več bolečin. Solza naša te ne bo zbudila, a nate vedno bo ostal spomin. ZAHVALA ' letu nas je zapustila draga mama, babica, tašča in sorodnica Gizela Železen iz Lemerja 82 '•‘h;,,/ 2ahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, . ' : Prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili “dnjl poti, darovali vence, cvetje in sveče, Hvala g didu** ustno in pisno sožalje. I P^cem Evgenu Balažiču za poslovilne besede, '1 °dpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji 1 l/ Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ zmagal bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA «■ .p /t11 ’ 53. letu je za vedno zaspal 'Anton Belak « Kidričevega naselja 9 v Radencih Va'iujemo se vsem, ki ste ga pospremili t na ni«govi zadnji poti. 8' žuPn*ku pogrebni obred, 11 1 Za' d govorniku ra besede slovesa, >h Vn ll( °°igrano melodijo, pogrebništvu Vrbnjak > ste darovali sveče, cvetje in vence. alujoči sestra in bratje v 4 Izgubili smo, kar najbolj ljubili smo, ker bolezen močnejša je bila od življenja tvojega. V srcu bolečina skeli, a spomin na lepe dni s teboj za vedno z nami naj živi. zahvala V 79, letU nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Emil Kisilak h^itr,, Iz Bodonec v.'': 1 lz$ubi se iskreno zahvaljujemo vsem 4na ,,,. Prijateljem in znancem, ki ste ga talite na*** 2a(|nji poti, darovali cvetje, sveče in r '^1^1 hi ttr ’2ra2*ii ustno in pisno sožalje, ^tn^jive k., L duhovniku Simonu Severju 'M’d‘ slovesa, pevcem žalostink, % ko]Ch,lq in He,cni tcr gasilcem in borcem. ^bj, ' Gozdarstva Murska Sobota, 11 in pogrebništvu Banfi. * vs* njegovi najdražji Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo Človeka. V SPOMIN 13. junija mineva pet let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek Egon Fartek Iz Gornjih Slaveč Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji Spomin na mamo komuni drag, komu ni svet, umre nam mama vse prerano, pa naj dočaka še toliko let. SPOMIN 12. junija je minilo eno leto od takrat, ko je za vedno zaspala naša mama Ana Gašpar iz Šullnec 1 Hvala vsem, ki ji prižgete svečko, podarite cvet in se z lepo mislijo ustavite ob njenem zadnjem počivališču. Z bolečino v srcu se je spominjamo hčerke: Olga, Matjana, Marta, Anica in Lilijana z družinami Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 72. letu je tiho zaspala naša mama, tašča in babica Ana Gašpar iz Budinec 65 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem od blizu in daleč ter dobrim sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Beseda zahvale pa je namenjena tudi vsem darovalcem cvetja, sveč, za svete maše in druge namene ter izrečena sožalja. Posebna zahvala je namenjena gospodu župniku Viliju Hriberniku za lep pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Bil si trden in vesel, kljub hudi bolezni, ki te je v pesti imela. Upal si ti, upali smo mi, vendar zadnje dni zaman. Solza je kanila in nas prehitro v žalost ovila. ZAHVALA V 76. letu se je po hudi bolezni poslovil od nas dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, tast in sorodnik Koloman Horvat Iz Teša novec 102 a Ne moremo verjeti, da te ni več med nami, ni več tvojega nasmeha, ne tvojih pridnih delovnih rok, zato se ob tej boleči izgubi zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej sosedu Izidorju, prijateljem in znancem, ki so te v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevke za mrliško vežico ter za svete maše. Hvala zdravnikom in sestram internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in Zdravstvenemu domu Martjanci. Posebej hvala g. župniku Karlu Bedernjaku za lepo opravljen obred in pevcem za odpete pesmi, sodelavcem Zidarstva Jožeta Horvata in kolektivoma Mercatorja Šopinga in Moravskih Toplic. Hvala tudi pogrebništvu Banfi iz Veščice za urejanje vseh pogrebnih formalnosti. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi in ki ga bomo močno pogrešali Preveč je žalostnih že dni minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. In črke nam govorijo, da zate že eno leto svečke gorijo. V SPOMIN 17. junija je minilo leto od takrat, ko nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra, tašča in sorodnica Ana Bedek iz Čepinec Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi tvoji najdražji Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je za vedno izgubiti, a najtežje je živeti brez njega. V SPOMIN 14. junija mineva žalostno leto od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Avgust Gomboc iz Gerlrnec 99 Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi ZAHVALA V 93- letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Ana Pucko iz Turnišča, Prvomajska ul. 2 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govornici ge. Miri za besede slovesa, družini Bojnec iz Renkovec za zvonjenje in pravnuku Damjanu za odigrano Tišino. Počivaj v miru! Žalujoči vsi, ki srno te imeli radi V življenju svojem bil si naša sreča, zdaj pa rana si boleča. Z nasmehom pozdravljal si nas, z ljubeznijo obdarjal ves čas. Vsaki naši želji vedno si ustregel, nikoli nisi NE izrekel. ZAHVALA V cvetu mladosti, v 27 letu, sc je v pomladnem jutru tragično končala življenjska pot našega najdražjega Dušana Potočnjaka Iz Vadarec 42 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, sosedom in vsem, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter v dobrodelne namene in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebej hvala vsem tistim, ki so mu na kraju nesreče pomagali. Hvala g. duhovniku Simonu Severju za pogrebni obred, pevcem za odfiete žalostinke, govornikom za ganljive besede slovesa, sošolcem in razredničarki 8. a OŠ Grad in Srednje kmetijske šole v Rakičanu, sodelavcem SGP AB1 Lipovci, KMN Vadarci, gasilskim društvom, KTD Lipa, Natašinim sodelavcem iz SB Murska Sobota ter Slavičinim sodelavcem iz Pomurskih mlekarn. Posebej hvala sosedom Vrečič - Železen, Potočnjek, Vukan in Benkič ter družinam Vouri, Solar in Gjergjek. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: zaročenka Nataša, mama in oče, sestra Slavica z družino, botra in boter, tašča in vsi, ki so ga imeli neizmerno radi Ljubiti nekoga je najlepše darilo, ko izgubiš, kar si imel najrajši, izgubiš vse. Ostanejo le trpeča duša, solzno oko, srce, ki boli, in spomini, ki blažijo bolečino dni. Tvoja Nataša in krščenka Nuša 14. junij 2007^-Vi 30 SCT TKO, d. □. o. 9000 Murska Sobota Tel: 539 19 10 t1Li Na Balkanu lahko bolje obrnete svoje prihranke. Na rastočem balkanskem trgu je trenutno dobre obračati denar. Strukturirani depozit, katerega obrestna mera je vezana na gibanje vrednosti košarice visokokakovostnih delnic izbranih podjetij, ki delujejo na Balkanu, vam poleg zajamčenega izplačila glavnice ponuja možnost precej višje obrestne mere, kot jo imajo običajni depoziti. Le-ta je namreč navzgor neomejena. Minimalni znesek vezave: 1000 evrov. Čas vezave: do 9. julija 2008. Informacije: 080 88 00 Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana. Smarting 140. Ljubljana LETALIŠČE MURSKA SOBOTA 16. IN 17. JUNIJ 2007 OB 10:00 WWW.AIRBORNE07.COM Mednarodni petlr Podlooiek / akrobatski _______. - —■ spektakel — BaiikVVu stria Creditanstalt PREDSTAVITEV NASTOPAJOČIH: SOBOTA, 16. JUNIJ OD 18.00 NAPREJ PRED PIVNICO ZVEZDA V M. SOBOTI OGLASI VMO Zaradi povečanja proizvodnje zaposlimo naslednje nove sodelavce: 1 .) VARILEC (m/ž), 2 .) KLJUČAVNIČAR (m/ž), 3 .) PRIUČENI VARILEC (m/ž], 4 .) REZKALEC (m/ž). • Od kandidatov pod točkami 1, 2 in 4 pričakujemo triletne delovne izkušnje na podobnih delih. • Od kandidatov pod točko 3 pričakujemo pripravljenost za interno izobraževanje in s tem pridobitev varilskih izkušenj. Pisne prošnje pošljite do 30. 06 2007 na zgornji naslov. Zdravstveni dom Murska Sobota, Grajska ulica 24, 9000 Murska Sobota, v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS št. 12/03 in 77/03) ter sklepom Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, sprejetega na seji 18.5.2006, objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE, ki bo v sredo, 20. junija 2007, ob 12. url v sobi direktorja Skupnosti zdravstvenih zavodov, Ulica arhitekta Novaka 2 b, Murska Sobota. 1. PREDMET PRODAJE Trisobno mansardno stanovanje v stanovanjskem bloku, Kocljevo naselje 9,9231 Beltinci, v velikosti: stanovanjska površina 80,19 m-', balkon 7,76 m2 in klet 2,38 m2, izklicna cena je 54.075,00 EUR. 2. ČAS OGLEDA Vsi zainteresirani kupci si lahko stanovanje ogledajo v sredo, 20. junija 2007, od 9. do 10. ure. 3. POGOJI IN PRAVILA JAVNE DRAŽBE Pred javno dražbo morajo udeleženci plačati kavcijo v višini 10 % izklicne cene, In sicer neposredno pred javno dražbo. Splošne pogoje in pravila dražbe bodo udeleženci prejeli pri ogledu stanovanja. Za vse dodatne informacije lahko pokličite gospo Natašo Osterc, univ. dipl, prav., vsak delovni dan od 8. do 14. ure po tel., št. je 02 530 22 00. ft wS$ ... J®* MM7 Ul ■ ■ । r L F. MursRaW K It K I * II Sl i oiwo on ponedeljka j-j sflbuK' ________________— " iTAl Sobota, I* umij, ob p t (r d n X ft P h /ansambel l TURBO TEENS: « Vabimo vas na gl-mlade devetletne«^ bo skupaj Še s tremi 1 jbivala S gkulnl, la Sb twljl‘ na bo poskrbel IiW*j POMURSKO^ ZA BOJ Murska SoMa' Novaka 2®’ zbira P10510^' prispel** in organi^’ na nuWu Novi LjubLiansP 0234O-OO1923 Vse informacije ^j|. dobite po tel.: °-1 AKROBATSKE LETALSKE SKUPINE PATRULLA AGUILA, KRILA OlUJE VOJAŠKA LETALA IN HELIKOPTER^ GRIPPEN, MIG 21, Ml 24, C 295 -SLOVENSKA VOJSKA IN POLICIJA GENERALNA IN POSLOVNA AVIAC' hVuplflJ , na n vi ta O triglav r—mn S NAPOVEDNIK 31 .0 s? p i>‘ K F * Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz 15. |ull.| nu m snop 05.00 Dobro jutro, Si-Mar Of, ^3 Albert Smodič o Airborne 07 ' ■ ‘ horto pismo, Asja Matjaž - 08.00 Poročila Jj.k-J -1)9 <10 Poročila - 09-30 Kub oh |„,nnl tcdn, . 10.00 Poročila - 10.30 - 11.15 Zamurjenci - 1-00 Benovi - u obvestila - 12.30 Od petka do fuJwoCiU- 13,15 1. oseba ednine - 13-0 H OH Poročila - 14.05 Obvestila -domskih -15 30 Dogodki in odmevi - 16.15 '' ; spowh -P 00 Osrednja poročila - T 30 '52^ Mali oglasi - 18.00 All boom hm141®1' knjižni »Itm (Nevenka Emri) - 1 Uto? 1920.00 Zadnja poročila - -0 05 ‘‘"'^’or BulmPeček) 24.00 SNOP ',lndi ■ 1 Dobro jutro - 08.00 Poroči- 5111ml:, Alrh. .rm 08.30 Mali oglasita.-, ' « w.li Biba buba baja, devetletka Cc-1 ^P'ir.,ntv ircduic oddaje 10.00 Poročila -'Obvestila. 10 Jo potepajte z nami: Airborne, k 'l ’pektakel - 11,00 Poročila - H 15 Potepajte , 1' •'( Evropske novice - 12.05 Obvesti a - 4dajt Od petka do petka 12.45 Nagra-1._ 1*3.00 poročila - 13.15 L ose; .J.’ r 8) Športna stava 14 .00 Poročila -14 05 lit?‘ w ’5 tedna: Lisičja graba, rePor‘aaa . ^-OO Uttf arnj drobci (Lidija Magdič) 153 °dmevl 16.15 Napoved sporeda - 17.00 " <-a -17,30 Murski val nagrajuje - 17.40 • ' . J1 tam našega srca, narodnozabavna bit.vjia 19,15 Kdor poje... oddaja o zbo-ih Najlepše želje s Čestitkami in po- . Ki.trt Vb.vrnil«, od k'!Jl . "'r (Bojan kqk: 24.00 SNOP ■ '»ta?’ l"‘ - 05 00 Dobro jutro 07.00 Druga i^’ ‘^-lU.jt panonski odmevi, oddaja o po-Slovencih iStlvM E6ry) - 08.00 Misel in čas. p) ., .^4 n™ duhovnikov - 08.10 Airborne ■ siL^HescI 09-00 Izbor pesmi tedna - ni Murskem valu - 10-30 N'e^eljs a ! HozHn, znanstvenik 12.301 Po- laU,-' iklanju Bujana Rajka z Airborne 2007 v št...1 ’ U 35 Ohvtitlla - 13.00 Minute za kmeto-i; '5 511 Čestitke, šport 18.00 Na naro- A'1 i' QnO.|fCitnB . 19.20 Vse poti vodijo v -tu ? poročila - 20.05 Samo za vas 24-00 SNOP - 05.00 Vedro v dobro jutro! " 014n snto iz Porabja, Marijana Sukič - - 08,30 Sporti porodnišnica 09.00 Po 6WV -ah 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz GLASBR ' b4***^1 - S' 1“ Diimanti ' I?™.. ***« - VB«! l dl*V Slovenski muzikantje taunice - Vesele Štajerke rotila - 09.15 Ponedeljkova tema 10.00 Poročila -10,05 Obvestila - 10.15 Pejti potač, oddajan avtomobilizmu (Miha Horvat) 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zliifto 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila -12.30 Anketa- 13.00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine -13.30 Mali oglasi 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje -15 30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -17.40 Mah oglasi - 18.00 M V DUR -19,00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi -20.00 Zadnja poročila - 20.05 Propoler, otkačena oddaja, Primož, Cepo... - 24.00 SNOP » TOREK, 19. junij - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09.00 Poročila -09.15 Med dvema ognjema 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10 30 Mali oglasi 11.00 Poročila - 11.15 Kratki stik 12.00 Evropske novice 12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 0Q Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila 14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Napoved sporeda 17,00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks (Boštjan Rous) -24.00 SNOP SREDA, 20. junij 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) 07,40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.00 Poročila 08.45 Džoužijevo pismo - 09.00 Poročila 09 15 Vse poti vodijo v Evropo (magazinska oddaja) - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Župan na obiskir 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13-00 Poročila -1315 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda 17,00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17-30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18,00 Biba bubi baja 19 00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-mor-ski val (Simona Špindler) - 24.00 SNOP ČETRTEK, 21. junij 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Konjevod Lukačič -08.00 Poročila 8.15- Kmetijski nasvet - 09.00 Poročila 09-15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila 10.30 Mali oglasi - 11 00 Poročila - 11 15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Tema 13 00 Poročila - 13.15 1 oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Napoved sporeda - 17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi 18.00 Mali radio (Blaž, Eva in mali gostje: jutri je konec šole) - 19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila 20,05 Geza se zeza (Geza Farkaš) 24.00 SNOP Kino ....... ^U.vAIJC M . 5n^rŠezi _ Kuba a a'‘,1* 2al0^be Mandarina Iz " Vesn«> Gabor. Kranjčeva ^l^^Poilllt, -mJ N ' Sta181 ?Unl’a I ' Sobota - ’ arhitekta Novaka - ^^^^_^ashene lestvice. Murska Sobota Četrtek, 14. junija: ob 18.00 ameriška komedija Smo že končali? (Ice Cube, Nia long, John C. Mč-Guinley, r.: Steve Carr), ob 20.00 britanska znanstvenofantastična srhljivka Sončna svetloba (Cillian Murphy, Rose Byrne, Chris Evans, r.: Danny Boyle) Petek, 15. junija: ob 18.00 Sončna svetloba, ob 20.00 Smo že končali? Sobota, 16. junija: ob 18.00 francosko animirano-igra-na družinska avantura Artur in Minimojčki (Freddie Highmore, Mia Farrow, r.: Luc Besson), ob 20.00 Sončna svetloba Nedelja, 17. junija: ob 17.00 Artur in Minimojčki, ob 20.00 Smo že končali? * Ljutomer Sobota, 16. junija: ob 20.00 ameriška erotična srhljivka Popolni tujec (Halle Berry, Bruce Willis, Giovanni Ribisi, r.: James Foley) Nedelja, 17. junija: ob 20.00 ameriška akcijska srhljivka Strelec (Mark Wahlberg, Danny Glover, Kate Mara, r.: Antoine Fuqua) Gornja Radgona Filme bodo vrteli le občasno! glasujem za skladbo I Delimo vstopnice za kino - kupon št. 24 Napoved prireditev GLEDALIŠČE LENDAVA V nedeljo, 17. junija, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani gledališka predstava A gyonyor-ben NINCS kozeput ( madžarski abonma in izven) avtorjev Eniko Eszenyi in Ferenca Darvasa. Cena vstopnice: 10 EUR. LITERATURA BELTINCI V petek, 15. junija, ob 19.30 bo v dvorani gradu predstavitev pesniške zbirke Zamenjave avtorja Martina Tineta Mlinariča. LENDAVA V torek, 19. junija, ob 16.30 bo v Knjižnici slovenska pravljična ura. Pravljico o deklici Luna bo pripovedoval pravljičar in pisatelj Franci Rogač, V torek., 19. junija, ob 19 uri bo v knjižnici predstavitev knjige Ključ brezdomca pisatelja Francija Rogača. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 18 junija, bo v MIKK-u predavanje in projekcija profesorja fotografije Bogomira Čerina. FILM BELTINCI V Četrtek, 14. junija, ob 18. in 20. uri bodo vkultur-nem domu predvajali ameriški film Pirati s Karibov 3: Na robu sveta (Johnny Depp, Orlando Bloom, Keira Knightley, r.: Gore Verbinski). RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota, Galeriji PAC in v predprostoru grajske dvorane je na ogled razstava članov in članic Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov - Majski salon (Dotik ustvarjalne roke). V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava najlepših razglednic iz zbirke Štefana Vide z naslovom Pozdrav iz Pomurja. V razstavišču trgovine Mass v BTC-ju je do 31. avgu; sta na ogled razstava del članov Foto kluba Murska Sobota z naslovom Portret. V pritličnem prostoru poslovne zgradbe PAC je na ogled brezplačna naravoslovna razstava Istra in Kras V okrepčevalnici Ribji Grili so razstavljeni pomladni posnetki fotografa Danija Mauka. IJUTOMER V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava umetniških likovnih del akademske slikarke specialistk^ Apolonije Simon, nagrajene umetnice na 1. bienalu slik malega formata Ljutomer 2000, GRAD V poročni dvorani na gradu je na ogled razstava Plečnikova zgodnja dela, ki spada v počastitev Plečnikovega leta 2007. LENDAVA V Galeriji na gradu je do 5 julija na ogled retrospektivna razstava v počastitev 60-letnice Ludvika Pandurja, akademskega slikarja specialista in profesorja. RADENSKI VRHGCRNJA RADGONA V vinotoču Belak oz. v izložbi umetniškega ateljeja razstavljajo Aleksandra Fekonja (slike), Matjaž Ge-der (slike), Urša Kozak (slike) in Eva Žula (fotografije). Razstava ima naslov S sliko bliže vsakdanu, gre pa za cikel razstav umetnikov Likovnega društva Gornja Radgona. BAD RADKERSBURG/AVSTR1JSKA RADGONA V termah v hotelu Radkersburger Hof je na ogled razstava mednarodne slikarske kolonije, na kateri so sodelovali slikarji Atanasov, Bresnik, Cziglar, Denko, Keckeis, Nickl/Nickl, Pen, Sagadin, Špegel in Tropper. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) je na ogled fotografska razstava del avtorjev Petra Koštruna in Jožeta Suhadolnika. FEHR1NG V hiši Gerberhaus je do 28. oktobra na ogled razstava Usoda meje: Avstrija - Slovenija - Madžarska 1914- 004. John Corbett je najbolj znan po nadaljevanki Severna obzorja. Našo nagrado - dve kino vstopnici zastonj - pa dobi Vesna Gabor, Kranjčeva 8,9220 Lendava. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje pa je: Imenujte vsaj še en film, ki gaje režiral Danny Boylel Odgovore pošljite do torka. 19. junija, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si. Napoved prireditev KONCERT GORNJA RADGONA V petek, 15. junija, ob 17. uri bo v kulturnem domu koncert Mladinskega pihalnega orkestra Gornja Radgona. TIŠINA V petek, 15. junija, ob 20. uri bo v kulturni dvorani drugi celovečerni koncert skupine Prekmurci pod vodstvom umetniškega vodje Gorazda Tivadarja. MURSKA SOBOTA V petek, 15. junija, ob 21. uri bo v Pomaranči nastopila skupina Blue Planet. V soboto, 16. junija, ob 10 uri bo v centru Mercator nastop ansambla Urška in turbo teens, ki ga bo spremljal tudi imitator. V soboto, 16. junija, ob 16. uri bo v kino dvorani prvi samostojni koncert Otroškega prekmurskega pevskega zbora Metuljček V soboto, 16 junija, popoldne bosta v Unisexu nastopili skupini D’Kwaschen Retashy in Da Phenomena. POLANA Od petka, 15., do nedelje, 17. junija, bo v gostilni Lovenjak nastopal ansambel Skadarlija s pevko iz Leskovca. RAZKRLŽJE V nedeljo, 17. junija, ob 19- uri bo v velikem šotoru KŠC Zavirje koncert in veselo rajanje s skupino Jara-raja. ORMOŽ V soboto, 16. junija, ob 9- uri se bo v športni dvorani začelo 12. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Nastopajo tudi godbe iz Gornje Radgone, Ljutomera in Bako-vec. DOGODEK MURSKA SOBOTA V soboto, 16. junija, ob 10 uri se bo v Pokrajinskem muzeju začela celodnevna prireditev Poletna muzejska noč. Program: 10.00 - 13.00 Prosti vstop za ogled Stalne razstave in občasne razstave Pozdrav iz Pomurja, 16.00 - 24.00 Prosti vstop za ogled Stalne razstave in občasne razstave Pozdrav iz Pomurja z možnostjo strokovnega vodenja in druženja s kustosi in avtorji Janezom Balažičem, Metko Fujs, Brankom Kermanom in Ireno Šavel ter možnost nakupa muzejskih publikacij in replik, 16.00 - 18.0Q Izdelovanje razglednic - delavnica za otroke pod vodstvom kustosa pedagoga mag. Franca Kuzmiča, 17 00 Ogled restavratorskih in konservatorskih delavnic - ob vodenju in druženju s konservatorji - restavratorji Borisom Orešnikom in Jožetom Vargo, 18.00 Ogled arheološkega depoja - možnost ogleda najnovejših arheoloških najdb ob vodenju kustosov Irene Šavel in Branka Kermana, 19.00 Pozdrav iz Pomurja -možnost razgovora z zbiralcem in avtorjem razstave Štefanom Vido, 20.30 Dokumentarni etnološki film - projekcija na grajskem dvorišču ob komentarju kustosinje Jelke Pšajd, 21-00 - 22.00 MIKK: Stand up comedy night s Klemenom Bučanom in Tinom Vodopivcem z gosti, 22.00 - 23.00 Zdenek Bily Dixieland Band - koncert na grajskem dvorišču. DOBROVNIK Dnevi turizma - petek, 15. junij: 9.00 - 15.00 Dan odprtih vrat orhidej, Ocean Orchids, 16.00 Streho-vske gorice - Vidov pohod, 20.00 Citnprača v Strehovskih goricah podelitev priznanj ocenjevanja vin, glasbeni večer; sobota, 16. junij: 13.OO Bukovniško jezero - nastop etno skupin, domača tržnica, 16.00 Gledališke igre - predstavitev pomurskih šolskih gledaliških skupin, 20.00 Glasbeni večer - Langa, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Bel-tinška banda, mladi glasbeni iz Gimnazije Ljutomer; nedelja, 17. junij: 8.30, 10.00 Bukovniško jezero -ProŠčenje pri kapelici sv. Vida, Veseli popoldan s skupino Skok, domača tržnica. RAKIČAN V soboto, 16., in v nedeljo, 17. junija, bo na letališču letalski spektakel Air Borne 07. BELTINCI V soboto, 16. junija, ob 7.30 se bo v športnem parku začel 2. Pohod po Ferijevi poti v spomin na športnika, športnega novinarja in urednika Ferija Maučeca. BORAČEVA V soboto, 16. junija, ob 9. uri bo pri lovskem domu družabna prireditev Kuhanje štajerske kisle žtipe v kotlu. Ob istem času bo start Pohoda po Atilov! poti. Pripravlja TD Radenci. RA2KRIŽJE V soboto, 16. junija, ob 9.30 bo v velikem šotoru KŠC Zavirje 1. srečanje članov Rejniškega društva Slovenije. C VEN V soboto, 16. junija, bo pri Zadružnem domu prireditev Dan kulture pod vaškimi lipami. Inf.: 041 374 938. Napovedi vaših prireditev lahko pošljete tudi na elektronski naslov: tomo.koies@p-inf.si. 32 ZADNJA STRAN 14. junij 2007 7 VESTNIKOV KOLEDAR 16. Junija bo Č 14. junij VASILIJ sonce vzšlo ob 5. P 15. junij VID uri in 10 minut, zašlo pa ob 20. S 16. Junij BENO uri in 55 minut. N 17. junij DOLFE Dan bo tako dolg 15 ur in 45 P 18. junij MARKO minut. 15. junija ob 5. uri in 14 minut bo na T 19. junij 1 LILIJANA S 20. junij SILVERIJ nebu nastopil mlaj. Igrajte se s SESTAVLJANKO Z VAMI V POLETJU 2007 TERME LENDAVA SAAHOTRS&RESOKIS ^Terme Lendava, d. d. Tomšičeva 2 a, 9220 Lendava Tel.: 02 577 41 00, 02 577 44 00 E-maii: JermeJeridava@terme-lendava.si NI Tečajnica Banke Slovenije -referenčni tečaji ECB12. junija 2007 X enot nacionalne valute za 1 evro Država Valuta Ozn. val. šifra val Tečaj ZDA ameriški dolar USD 840 1,3345 Hrvaška hrvaška kuna H RK 191 7,3305 Madžarska madžarski forint HUF 348 252,94 Švica švicarski frank CHF 756 1,6556 V. Britanija angleški funt GBP 826 0,676 www.lerme-lendava.si Vsi, ki boste 24. in 31. maja ter 7., 14. in 21. junija zbirali sličice (skupaj 5) in jih pravilno sestavili, boste imeli na praznični dan, v ponedeljek, 25. junija 2007, prost vstop v TERMAH Lendava. Vestnikov VLAK 23. junija 2007 DAN DOŽIVETIJ OLIMJE IN PODČETRTEK * ROGAŠKA SLATINA • KUMROVEC Jutranja kava v Termah Olimia z županom Podčetrtka Petrom Mišjo, srečanje s patri v samostanu Olimje in pokušnja čudežnih patrovih kapljic, obisk pri pihalcih stekla in sprehod po Rogaški Slatini, kosilo v prijetnem okolju olimskih gostiln, ogled Kumrovca ter obujanje ali spoznavanje polpretekle zgodovine, druženje ob jelenovem golažu z domačini in župnikom Jožkom Rogačem v Polju ob Sotli, nagovor Tita pred slovesom, družabne igre in nagrade na vlaku z Gezo. j 3 ... NEPOZABEN DAN, ki bo trajal od odhoda vlaka iz Murske Sobote | ob 5.15 do vrnitve ob 23.31. Ne odlašajte predolgo, da ne bi ostali doma! Vozovnice so vam na voljo v naročniškem oddelku Vestnika do zasedbe vseh prostih mest vsak delavnik med 7. in 15. uro. ODHOD postaja PRIHOD 5.15 Murska Sobota 23.31 5.20 Lipovci 23.25 5.26 Veržej 23.18 5.29 Grlava 23.14 5.34 Ljutomer 23.08 5,37 Ljutomer mesto 23.05 5.58 Ormož 22.54 6.31 Pragersko 22.20 7.02 Grobelno 21.30 7.50 Atomske toplice 20.37 Cena, ki vključuje ceno vlaka, avtobusov, vse vstopnine, jutranjo kavo, posladke, kosilo in večerjo, zabavo ter vso organizacijo potovanja ££ SAMO J J EUR V dveh trkih trije poškodovani Na prometnici med Mariborom in mejnim prehodom Dolga vas, ki jo mnogi zaradi velikega števila mrtvih v prometnih nesrečah imenujejo tudi cesta smrti, so se v torek okoli Šeste ure zjutraj v dveh silovitih trkih poškodovali trije ljudje. Murskosoboški policisti so sporočili, daje 28-letni Valentin Fras, kije vozil proti štajerski prestolnici, pri odcepu za Zagajski Vrh blizu Spodnje Ščavnice zaradi prehitre vožnje zapeljal na drugo stran ceste, kjer je treščil v vozilo 31-letnice. Po trku je BMW povzročitelja nesreče na mokri cesti zavrtelo, nato se je avtozzadnjim delom zaletel v renaulta, ki ga jeza njim vozi! 22-letni Andrej Pintarič IzLastomerec. Reševalci so slednjega-je odlični mladi teniški igralec - odpeljali v mariborsko bolnišnico. Njegove poškodbe so zelo hude, so od tam sporočili zdravniki. Krivec za nesrečo in druga udeleženka v njej stajo lažje skupila, škode pa je bilo deset tisoč evrov. Cesta je bila za promet zaradi reševanja prometne nesreče dve uri popolnoma zaprta. Obvoz za avtomobile je bi! sicer urejen, tovornjakarji - zadnje štiri mesece sojih na tej cesti vsak mesec našteli več sto tisoč - pa so spet povzročili nepregledne kolone. - A. B. Mladi vrtnarji z občutkom za lepoto Minuli ponedeljek so dijaki tretjega letnika vrtnarstva na Srednji kmetijski šoli Rakičan opravljali izpit iz okrasnih rastlin in aranžiranja na prosto temo in s čim duhovitejšim naslovom. Nastali so zanimivi izdelki, ob katerih so se fotografirali s profesorico dr. Tanjo Simonič. - B. B. P„ foto: N. J. ■ TERME 3000 MORAVSKE TOPUCE RAZKOŠJE DOŽIVETIJ Odprte: vsak dan od 8.00 do 21.00 Prepustite se vodni razigranosti in privlačnim vodnim programom. enn* * POLETNA AKCIJA!!! 1.6.-31.8. 2007 Celodnevno kopanje - odrasli: 9,00 EUR Celodnevno kopanje - otrftci: AKs 6,00 EUR Popust velja ob pvtdloJiM ogtea pri kopata blagajni