Al. Kokelj. Ob desetletnici boljševiške vlade. Letos meseoa novembra je minulo deset let, kar so se boljševiki polaetili oblasti v RusLji. Zato je seveda umevno, da so obhajali hrupme desetletnioe. Naj po knjigi »Rusekij opit« (ruska izkušnja) pisatelja Peira Ris navedein, kaiki ljudje ®o se takrat polastili vrhovne oblasti v Rusiji. Vodja boljševiikov je bil Lenin, potomec ruske plemenitaške rodbine, kateri se je s pravim imenom nazival Vladiimir Iljič Uljanov. Obraza je bil tatarskega z ozkimi tatarskiml očmi, torej slovansko-mongolski mešanec. Bil je z mladih let revolurijonar, zato je morail zapustiti Rusijo in je živel več let kot izgnanec v tiijinii. Ko je izbruhnUa revolucija, se je peljal s svojimi tovariši v plombiranean vagonu skozi Neunčijo v Rusijo, kjer je takoj začel svoje razdiralino delo. Slepo je zasledoval svoja načela, naj pri tem poginejo tudi milijoni. Kaj nje-» mu zaito, da le doseže svoj namen! Lenin ni ljubil in ni razumel le besede: razredni boj, buržuazija, proletarijat razumel le besede: razredni boj, buržnarija, proletarijat itd. Bil je silno zmožen olovetk, a brez srca. Vse se je moralo uničiti, kar se ni zlagalo z njegovimi načeli. Na stotisooe Ijudi je moralo radi njega iti v smrt. Zdaj ga ni vec. Spolno bolan, je vsled mrtvouda uimrl. Njegova desna roka je bil Jud Trocky. Peter Ris pravi, da je bil Lenln glava boljševizma, Trocky pa glava boljševikov. Trooky je bil prej »meTijševiik« in je imel hude boje z boljševiku, toda revolueija ga je spravila s starimd nasprotniki. Mož je sitoo energičen, odličen govomik in spreten časnikar. On ni brez ®roa ikot LenLn, vided je ^kri, glad in smrt, a njegova sitoa častihlepnosit gnala ga je z revoducijo naprej, da je dal z Leniinom vse unioiti, kar mu je nasprotovalo. Zdaj pa je mož kot opozicijonalec izkljucen iz boljševiške vladne stranike, ker ji očita izdajstvo — nad 'komuinizmom. Poleg teh dveh glav je še mnogo drugih, ki so igralS večjo ali manjšo vlogo v revoluciji. Jeden izmed najbolj zmožnih in izobraženih je Buharin, kateri je sestavil program boljševiake stranke. Buharin je še zdaj zvest pristaš vladnih boljševikov. Njemu nasproti je Sinovjev pravi nevednež. Bil je 15 let kot služabnik slepo pokoren Leninu, kateri ga je imel pri sebi kot izpolnitelja svojih naročil. Zdaj je s Trookyjem vred izkljucen iz boljševiške stranke. Star član te stramke je gospa Kolontaj, histerična ter lamationa ženska. Ko je bila mlada, je bila zelo lepa in so se razme, ne preveč lepe zgodbe cule o njej. V Petrogradu je stanovala z Leninom v eoem posdopju. Zdaj je zastopnica boljševikov v MebM. Krilenko, praporšcak, je plemenitaške rodbine iz poltavske gubernije. Že leta 1905 je kot dijak nastopal na sho dih boljševiške stranke. Leta 1917 je bil gimnazijski učitelj in seveda je takoj vstopil v prvo vrsto boljševiških revolucijonarjev ter je postal generalissimu?. armade. Ko je nastopil svoje mesto, je daJ aretovati svojega prednika, generalis&Lma Duhonina in ničesar ni sAorll, da bi ga rešil. Vojaki so ga zverinsko umorili; v že mrh^o truiplo so zasajali bajonete in v usta so mu vtaknili oigareto. Kamenev-Rosenleldt je star socialdemokrat. Predelal je vse vrste socializma in nazadnje je posial boljševik. Je minogo oital in pdsal. Kot poslanec druge dume je bil obsojen ion izgnan v Sibirijo. Tam je moledoval, da nikdar ni bil pristaš nasilja in da nikdar ni delal zoper obstoječo oblast. Vsled čudnega obnašanja za časa procesa je izgubil mnogo prijateljev. No, po revoluciji je pa bilo vse P^zarT Ijeno. Mož je prišel kot mučenik v Petrograd z željo, da M. stopil v prve vrste stranke, kar se mu je hidi posrecilo. Zdaj pa je Kamenev tudi prišel na diloo. Izključi se namreč iz oentralnega komiteia stranke. In kot poslanik v jRimu je moral oditi. Star olan stranke je tudi Bonč-Bruevič, 6asnilcar ter pisaitelj, iadajaiteilj ki prodaijalec knjig. Je strog praktik. S^ spozna dobro na deottar in igra v bodjševiškem gospodarstvit važno vlogo. Drugi praiktik v ®traniki je Krasin, po poiklicu inženir. Kot revolucijofnar je bil prisiljen zapustiti Rusiijo in je stopil v službo v Berlimu pri družbi Siemens-Schuokert in je postal odličen specijalist. Ko se je vrnil nazaj v Rusijo, je poetal ravnatelj nrakih. podjetij Siemems-Schuckert. In kot tak je deloval proti kapitalistom, obenem pa je bogatil kajpitaliste in tudi samega sebe. Ko se je sestavila boljševiska vlada, je čaikail, in šele potem je vstopil vanjo, ko se je utrdila. Znaoilen član boljševiške stranke je Luna5arsiky. Ta mož je plemeniitažkega pokolenja isn precej izobražen. V svojem življemju se je zanimal za vse in za nie. Pečal se je z ekonomijo, a ni bil ekonomisf; pisal je o filozofiji, pa ni poznal filozofije; ipisal je o umetnosti, a ni je poznal; pisal je celo o verskih vprašaojih, a nii poznal ne dogmatike in ne certkvene zgodoviine. Ker je bil mehkega značala, se je popolnoma uklonil Leninu; v njem je našel nositelja socialne pravice. Je že več let v Moskvi komisar za prosveto. Znan je tudi mornar Dibenko, pdjaTiec in surovež. Bil |e komandant večjega vojaškega oddelka na Krknu, kjer jo na divja&kd način vse uničil, kamor je prišell Pozabiti me smemo Radeka-Sobelsohn. Bil je najprej pri poljisikih in potem pri nemških sooialdemokratih, a je ipri obeh moral odHi, ker ni znai razlocovati med svojim in tujinn denarjem. Je sposoben časnikar dn je v strainki zaposlen kot ddploinat. Omeniti moramo še dve temni figuri, dva brezsrčna rabelja, voditelja »črezvioajne komiisije«, M je na tisoce Ijudi obsoclila v amrt. Jeden izmed njih je Poljak Džeržinsky, drugi Latiš Peters. Pred njiima je trepetala vsa Rusija. Njuno krvavo delovanje je celo pri samlh boljševikih porajalo odpor. Džeržioisiky }e že umrl; 0 njegovem prejšnjem življenju nd dosti znanega. Peters pa je za oarja sluM v Rigi, pri tajni policiji, kjer so obsojence mučili m ubijali, za kar j« v tretji dumi bdila stavljena interpelaoija na vlado. To iso bili prva stebri boliševižke istrailke v Rusiji; seved« po novembersikii revolucijd leta 1917 je pristopilo še mnogo drugih. Ti ljudje 90 hoteli izvesti v Rusijd socialni prevrtt, • ne le v Rusiji, celi Evropii so hoteli postaviti nov socialni temelj. Že tretjd dan po revolucdjd je naznanil »svet vojaških. dn delavakih deputatov«, da je po radiju prejel vest, da je jednaika revolucija dzbruhndla v Nemčiji 111 tudi v Avstrijd. In bolj&eviski časopdsi so pisali strašne reai, da ogenj socdalme revolucije gord že v A nglijd, Franoijd in v Gennandji dn da delavskd bataljoni od tam že gredo na pomoč msikemu proletarijatu. Taiko strašno so varali boljševiM ubogd rasiki narod z lažnjdvimi poročili. Seveda so pri tem imeli jedino ta namen, pridobdti si časa, da bi si utrdiild svojo oblasit. Lerain je ob neki priliki izrekel besedd: »grabd nagrabljeno«, to je: jem-lji s silo onim, ki dmajo premoženje. In zdaj se je zaoelo v Rusijd strahovito ropanje, najprej pri grašcakih, ipotem pri bogatih kmetib. in nazadinje pri vseh, ki so še .kaj iimeli. Menda ni primere v 'Svetovnd zgodo\^fid, da bi rodni bratje svojim sobratom tako uničevali narodno premoženje, kakor se je takrat godilo v Rusiji. Uničevali so tovarme, uničevaili vzorno urejena poslopja veleposestev, uniičevali umetnostne zbirke in knjižnice. Izropali so vse zaloge in ker bmetje niso hoteli vec sejati kot ravno toliko, kolikor so sami rabili, nastala je v Rusiiji tista prestrašna lakota, vsled katere je mnrlo na stotisoce ljudd. To je bil boljševiški raj na zemljil Delavci iz Anglije, Francije dtd. pa tudd ndso prišld na pomoč ruskemu proletarijatu.Boljševiki so stali pred banikerotom! Kaj torej atoriti? Lenin je izprevidel, da se Manksov evangelij, to je socialdemokratičnd nauki ne dajo v dejanju izpeljati ter se je začel vračati k prejšnjemu družabnemu redu. Kmetje so dobili zemljo v svojo last, ukiBili so oddajo žita, davolila se je prosta trgovdna, odprle so se banike itd. V boljševiaki stranki se je 'kmalu po Leninovi smrti pojavil razpor. Nd bilo vec moža, fci bi s svojo avtoriteto nadkriloval vse druge. Nasproti vladnjoči &tranki je nastopila opozioija, katera je zdaj že jaiko mocma. Voddta jo Sinovjev in Trocky, ki očitata vladni stranki, da je izdala, oziroma zapustila koanunisiticnd program, vladna stramka pa ocdta opoziciji, da je sploh naspirotna revoluoijii. Položaj ob boljsevdški desetletniioi ni torej ni5 posobno rožnat. Kako se bo to kanoalo? Morda se bo pojavil kak trdumviirat, kar se je že veckrat zgodilo v svetovni zgodovini. AM se bo vzdignil kaik diktator? Ali se 9pet vname državIjauiska vojna? Bog daj, da bi se vse, kar se bo zgodilo, zgodilo v prerojenije ie movo VBtajenje Rusije in v slavo ^ sega slovanstva!