2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 Zig zag Poslovno poročilo NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE ................................................................................................................... 8 POROČILO NADZORNEGA SVETA ZA LETO 2015 ............................................................................................. 11 1 POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA ..................... 13 2 PREDSTAVITEV SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA ................................................................................ 15 2.1 PREDSTAVITEV SID BANKE .............................................................................................................................. 15 2.2 PREDSTAVITEV SKUPINE SID BANKA .................................................................................................................. 19 3 IZJAVA O UPRAVLJANJU ......................................................................................................................... 22 3.1 KODEKS UPRAVLJANJA .................................................................................................................................... 22 3.2 ORGANI UPRAVLJANJA ................................................................................................................................... 23 3.3 OPIS GLAVNIH ZNAČILNOSTI SISTEMOV NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVEGANJ V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA ....................................................................................................................... 25 4 UPRAVLJANJE TVEGANJ ......................................................................................................................... 28 5 IZJAVA UPRAVLJALNEGA ORGANA O USTREZNOSTI UREDITVE UPRAVLJANJA TVEGANJ ........................ 32 6 STRATEGIJA SID BANKE .......................................................................................................................... 33 7 DRUŽBENA ODGOVORNOST ................................................................................................................... 36 8 POSLOVANJE V LETU 2015 ...................................................................................................................... 40 8.1 MAKROEKONOMSKO OKOLJE V LETU 2015 ........................................................................................................ 40 8.2 POSLOVANJE SID BANKE................................................................................................................................. 43 8.2.1 Viri in likvidnost ............................................................................................................................. 43 8.2.2 Financiranje ................................................................................................................................... 44 8.2.3 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije ............................................................................. 47 8.3 POSLOVANJE SKUPINE SID BANKA .................................................................................................................... 53 8.3.1 SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana ........................................................................ 53 8.3.2 Skupina Prvi faktor ........................................................................................................................ 54 8.3.3 Skupina Pro Kolekt ........................................................................................................................ 55 8.3.4 Center za mednarodno sodelovanje in razvoj............................................................................... 56 8.4 ODRAZ POSLOVANJA V IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA ......................................................................................... 56 8.5 ODRAZ POSLOVANJA V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ............................................................................................... 59 8.6 POMEMBNEJŠI DOGODKI V LETU 2015 .............................................................................................................. 60 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 75 64 66 68 70 72 74 76 77 77 77 http://www.sid.si/portals/0/Slike/organigram-l.jpg 77 78 79 79 80 81 81 82 83 83 84 85 85 86 87 87 89 89 88 91 91 90 92 93 93 94 95 95 96 97 97 98 Računovodsko poročilo IZJAVA UPRAVE O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA ......................................... 63 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA O RAČUNOVODSKIH IZKAZIH SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA ....... 64 1. RAČUNOVODSKI IZKAZI SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA ................................................................... 68 1.1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA .......................................................................................................................... 68 1.2 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ................................................................................................................................ 69 1.3 IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ................................................................................................................... 70 1.4 IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ........................................................................................................... 71 1.5 IZKAZ DENARNIH TOKOV ................................................................................................................................. 73 2. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ............................................................................................ 75 2.1 OSNOVNI PODATKI ........................................................................................................................................ 75 2.2 IZJAVA O SKLADNOSTI ..................................................................................................................................... 75 2.3 POMEMBNEJŠE RAČUNOVODSKE USMERITVE ...................................................................................................... 75 2.3.1 Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov ................................................................................ 75 2.3.2 Uporaba ocen in presoj ter bistvene negotovosti ......................................................................... 76 2.3.3 Konsolidacija ................................................................................................................................. 76 2.3.4 Funkcijska in predstavitvena valuta .............................................................................................. 76 2.3.5 Prevedba poslovnih dogodkov in postavk v tuji valuti .................................................................. 77 2.3.6 Denarni ustrezniki ......................................................................................................................... 77 2.3.7 Prihodki iz obresti in odhodki za obresti ....................................................................................... 77 2.3.8 Prejete in dane opravnine ............................................................................................................. 77 2.3.9 Drugi čisti poslovni dobički/izgube................................................................................................ 78 2.3.10 Čisti dobički/izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb ....... 78 2.3.11 Finančni instrumenti ..................................................................................................................... 78 2.3.12 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju .................................................................... 81 2.3.13 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo ............................................................................... 82 2.3.14 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva .................................................................... 82 2.3.15 Naložbene nepremičnine .............................................................................................................. 83 2.3.16 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb ......................................... 83 2.3.17 Druga sredstva .............................................................................................................................. 84 2.3.18 Rezervacije za obveznosti in stroške ............................................................................................. 84 2.3.19 Druge obveznosti .......................................................................................................................... 84 2.3.20 Kapital ........................................................................................................................................... 84 2.3.21 Pogojne obveznosti in prevzete finančne obveznosti ................................................................... 85 2.3.22 Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije ..................................................................... 85 2.3.23 Davki.............................................................................................................................................. 85 2.3.24 Ugodnosti zaposlencev ................................................................................................................. 85 2.3.25 Izračun čistega dobička na delnico ................................................................................................ 86 2.3.26 Poročanje po poslovnih segmentih ............................................................................................... 86 2.3.27 Novo uveljavljeni standardi in pojasnila v obdobju, za katero se poroča in še ne uveljavljeni in neuporabljeni že izdani/sprejeti standardi in pojasnila ......................................... 86 99 99 100 101 101 102 104 103 105 103 105 106 108 110 112 114 116 118 120 122 124 126 107 109 111 113 115 117 119 121 123 125 107 109 111 113 115 117 119 121 123 125 107 109 111 113 115 117 119 121 123 125 107 109 111 113 115 117 119 121 123 125 107 109 111 113 115 117 119 121 123 125 107 109 111 113 115 117 119 121 123 125 107 109 111 113 115 117 119 121 123 125 107 109 111 113 115 117 119 121 123 125 127 129 131 133 135 137 127 129 131 133 135 137 128 130 132 134 136 138 140 141 143 145 147 149 151 153 155 157 159 161 163 141 143 145 147 149 151 153 155 157 159 161 163 142 144 146 148 150 152 154 156 158 160 162 164 2.4 POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA ...................................................................................................... 87 2.4.1 Denarna sredstva .......................................................................................................................... 87 2.4.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo .................................................................................. 88 2.4.3 Krediti ............................................................................................................................................ 88 2.4.4 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju .................................................................... 89 2.4.5 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva .................................................................... 90 2.4.6 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb ......................................... 91 2.4.7 Terjatve in obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb ........................................................ 92 2.4.8 Druga sredstva .............................................................................................................................. 93 2.4.9 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti .................................................................. 93 2.4.10 Rezervacije .................................................................................................................................... 94 2.4.11 Druge obveznosti .......................................................................................................................... 95 2.4.12 Kapital ........................................................................................................................................... 95 2.4.13 Bilančni dobiček ............................................................................................................................ 95 2.5 POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ............................................................................................................ 96 2.5.1 Čiste obresti .................................................................................................................................. 96 2.5.2 Čiste opravnine ............................................................................................................................. 96 2.5.3 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida .......................................................................................... 97 2.5.4 Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida .......................................................................................................... 97 2.5.5 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji.................................. 98 2.5.6 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik............................................................................................. 98 2.5.7 Drugi čisti poslovni dobički/izgube................................................................................................ 98 2.5.8 Administrativni stroški .................................................................................................................. 99 2.5.9 Amortizacija .................................................................................................................................. 99 2.5.10 Rezervacije .................................................................................................................................... 99 2.5.11 Oslabitve ....................................................................................................................................... 99 2.5.12 Dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb ........................ 100 2.5.13 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja .............................................................. 100 2.5.14 Čisti dobiček na delnico............................................................................................................... 100 2.6 OSTALA POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM .............................................................................................. 101 2.6.1 Pogojne in prevzete obveznosti .................................................................................................. 101 2.6.2 Razkritja v zvezi s povezanimi osebami ....................................................................................... 101 2.6.3 Sistem prejemkov ....................................................................................................................... 104 2.6.4 Skupni znesek, porabljen za revizorja ......................................................................................... 106 2.6.5 Dogodki po datumu izkaza finančnega položaja ......................................................................... 106 3. UPRAVLJANJE TVEGANJ ....................................................................................................................... 107 3.1 KREDITNO TVEGANJE ................................................................................................................................... 107 3.2 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE ............................................................................................................................. 118 3.3 OBRESTNO TVEGANJE .................................................................................................................................. 122 3.4 VALUTNO TVEGANJE .................................................................................................................................... 125 3.5 OPERATIVNO TVEGANJE ................................................................................................................................ 126 3.6 UPRAVLJANJE S KAPITALOM ........................................................................................................................... 127 3.7 POŠTENE VREDNOSTI FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI ................................................................................. 130 4. STRNJENA IZJAVA UPRAVLJALNEGA ORGANA O PRISTOPU BANKE K URESNIČEVANJU NAGNJENOSTI K TVEGANJEM ............................................................................................................... 134 5. POROČANJE PO POSLOVNIH SEGMENTIH ............................................................................................. 136 Ostala razkritja 1. RAZKRITJA NA PODLAGI UREDBE CRR .................................................................................................. 140 1.1 PODROČJE UPORABE .................................................................................................................................... 140 1.2 GLAVNE ZNAČILNOSTI INSTRUMENTOV NAVADNEGA LASTNIŠKEGA TEMELJNEGA KAPITALA ......................................... 143 1.3 KAPITAL - LOČENO RAZKRITJE NARAVE IN ZNESKOV ............................................................................................. 144 1.4 SKUPNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI PO RAČUNOVODSKIH POBOTIH IN BREZ UPOŠTEVANJA UČINKOV KREDITNIH ZAVAROVANJ TER POVPREČNI ZNESEK IZPOSTAVLJENOSTI, RAZČLENJEN PO KATEGORIJAH IZPOSTAVLJENOSTI .................. 150 1.5 PORAZDELITEV IZPOSTAVLJENOSTI PO POMEMBNIH GEOGRAFSKIH PODROČJIH, RAZČLENJENIH NA KATEGORIJE IZPOSTAVLJENOSTI ....................................................................................................................................... 150 1.6 PORAZDELITEV IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA GOSPODARSKO PANOGO, RAZČLENJENIH NA KATEGORIJE IZPOSTAVLJENOSTI ....................................................................................................................................... 151 1.7 RAZČLENITEV VSEH KATEGORIJ IZPOSTAVLJENOSTI PO PREOSTALI ZAPADLOSTI .......................................................... 152 1.8 GLEDE NA POMEMBNO GOSPODARSKO PANOGO ZNESEK ZAPADLIH IN V OKVIRU TEGA ZNESEK OSLABLJENIH IZPOSTAVLJENOSTI TER POPRAVKI VREDNOSTI ZARADI OSLABITEV IN REZERVACIJ ....................................................... 153 1.9 ZNESEK ZAPADLIH IZPOSTAVLJENOSTI IN V OKVIRU TEGA ZNESEK OSLABLJENIH IZPOSTAVLJENOSTI TER POPRAVKI VREDNOSTI ZARADI OSLABITEV IN REZERVACIJ ZA POMEMBNA GEOGRAFSKA OBMOČJA .............................................. 153 1.10 PRIKAZ SPREMEMB POSEBNIH IN SPLOŠNIH POPRAVKOV ZARADI KREDITNEGA TVEGANJA ZA OSLABLJENE IZPOSTAVLJENOSTI ....................................................................................................................................... 154 1.11 OBREMENJENA IN NEOBREMENJENA SREDSTVA ................................................................................................. 154 1.12 VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI IN VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI PO UPOŠTEVANJU UČINKOV ZMANJŠANJA KREDITNEGA TVEGANJA, POVEZANIH Z VSAKO STOPNJO KREDITNE KAKOVOSTI .......................................................... 154 1.13 NALOŽBE V LASTNIŠKE VREDNOSTNE PAPIRJE, KI NISO VKLJUČENI V TRGOVALNO KNJIGO ............................................ 155 1.14 FINANČNI VZVOD ........................................................................................................................................ 155 1.15 UPORABA TEHNIK ZA ZMANJŠEVANJE KREDITNIH TVEGANJ ................................................................................... 157 2. RAZKRITJA V SKLADU S SKLEPOM O POSLOVNIH KNJIGAH IN LETNIH POROČILIH BANK IN HRANILNIC ........................................................................................................................................... 163 3. POSLOVANJE V IMENU IN ZA RAČUN REPUBLIKE SLOVENIJE ................................................................ 164 Seznam kratic CEB Razvojna banka Sveta Evrope (Council of Europe Development Bank) CMSR Center za mednarodno sodelovanje in razvoj CRR Capital requirements regulation CVA Prilagoditev kreditnega vrednotenja (Credit Valuation Adjustment) DUTB Družba za upravljanje terjatev bank EAPB European Association of Public Banks EBA Evropski bančni organ (European Banking Authority) ECB Evropska centralna banka (European Central Bank) EFSI European Fund for Strategic Investments EIAH Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (European Investment Advisory Hub) EIB Evropska investicijska banka (European Investment Bank) EIF European Investment Fund ELTI Evropsko združenje dolgoročnih investitorjev (European Long-Term Investors) EU Evropska unija (European Union) EWS Sistem zgodnjih opozoril (Early Warning System) ICAAP Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (Internal Capital Adequacy Assessment Process) LCR Količnik likvidnostnega kritja (Liquidity Coverage Ratio) MEIP Minimalne premije za zavarovanje izvoza MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MSOV Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti MSP Mala in srednje velika podjetja MSRP Mednarodni standardi računovodskega poročanja NEFI Network of European Financial Institutions for Small and Medium Sized Enterprises NSFR Količnik neto stabilnih virov financiranja (Net Stable Funding Ratio) OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development) OMRP Odbor za mednarodne računovodske standarde OPMSRP Odbor za pojasnjevanje MSRP PIO Program izravnave obresti PKZ SID – Prva kreditna zavarovalnica PSPP Public Sector Purchase Programme SIS Slovensko inovacisko stičišče SREP Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (Supervisory Review and Evaluation Process) SSD Schuldscheindarlehen UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ZBan-2 Zakon o bančništvu ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah ZIPRS Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije ZJShemFO Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe ZJShemRS Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije ZPFIGD Zakon o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb ZPPOGD Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ZSIRB Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki ZVO-1 Zakon o varstvu okolja ZZFMGP Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov POSLOVNO POROČILO Nagovor predsednika uprave Spoštovani, SID banka je že osmo leto zapored, kljub ekonomsko zelo zahtevnem in izzivov polnem okolju, tudi v letu 2015 poslovala uspešno in tako znatno prispevala k trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva ter ponovno potrdila svoje poslanstvo. Banka se je prilagodila gospodarskemu ciklu, ki so ga opredeljevale predvsem makrofinančne razmere. Pri tem je hitro prehajala iz interventnega v razvojno delovanje ter s tem spreminjala svoj poslovni model glede na zahteve trga oziroma gospodarske razmere v svetu in doma. Ob neenakomernem izboljševanju gospodarskih razmer v svetu, ugodnem vplivu nizkih cen energentov in surovin ter ob nestanovitnosti na finančnem področju, zlasti nizkih obrestnih merah ter agresivnih tečajnih politikah, je bilo gospodarsko okrevanje v evrskem območju šibko. Spodbujevalna naravnanost denarne politike ECB še ni dosegla želenih rezultatov, saj evropsko gospodarstvo kljub konsolidaciji bančnega sektorja in deloma javnih financ ne investira v želenem obsegu, potrošnja v večini držav EU pa je šibka. Slovensko gospodarstvo je v letu 2015 zabeležilo 2,9-odstotno rast BDP in zmanjšanje brezposelnosti na 9 odstotkov. Izvoz kot glavni generator gospodarske rasti se je povečal za 5,2 odstotka, prvič po več letih pa se je okrepila tudi zasebna potrošnja, rast je bila 1,7-odstotna. Kljub temu je bila investicijska aktivnost še vedno nizka, razvojno povpraševanje gospodarstva šibko, cene pa so padale. Razmere v slovenskem bančnem sistemu so se po sanaciji sicer izboljšale, vendar so nizke obrestne mere ter posledično slabši donosi in krčenje obsega kreditiranja bistveno otežili poslovanje bank, povečali prihodkovno tveganje ter pospešili njihovo konsolidacijo. Kljub izboljšanim gospodarskim razmeram v preteklem letu se kreditni cikel še ni obrnil, saj je bilo to že šesto zaporedno leto padanja kreditne aktivnosti do gospodarstva. Posojila slovenskih bank nebančnemu sektorju so leta 2015 padla pod 55 odstotkov bilančne vsote bank, samo kreditiranje gospodarstva pa je upadlo za 10 odstotkov. Opisane razmere so pomembno vplivale na poslovanje SID banke. Bilančna vsota se je znižala za 10,6 odstotka, na 3,2 milijarde evrov, kar je skladno z omenjenim prehajanjem banke v razvojno delovanje. Po krizi oz. konsolidaciji bank se je pri vseh ponujenih virih SID banke bistveno zmanjšala posredniška sposobnost poslovnih bank. Celotni kreditni portfelj banke je znašal 2,2 milijarde evrov. Krediti in depoziti bankam so znašali 1,6 milijarde evrov, kar pomeni 26-odstotno znižanje glede na preteklo leto. Krediti bankam imajo konec leta 2015 62-odstotni delež v kreditnem portfelju. Krediti nebančnemu sektorju so se v letu 2015 znižali za 5 odstotkov, na 605 milijonov evrov, njihov delež v kreditnem portfelju se je zvišal za 8 odstotnih točk, na 38 odstotkov vseh kreditov. V skladu s temi trendi smo na področju trženja prilagodili svoje produkte, da bi povečali dodano vrednost za komitente, obenem pa prispevali k večjim razvojnim učinkom za slovensko gospodarstvo. Ker so banke na določenih segmentih do podjetij zadržane, smo razširili nekatere obstoječe in razvili nove produkte. S sredstvi SID banke smo tako v letu 2015 na novo kreditirali približno 450 podjetij in njihovih projektov v skupni vrednosti skoraj 350 milijonov evrov. Samo v okviru posojilnih skladov za MSP (financiranje poslovanja, naložbe in zaposlovanje, učinkovita raba energije) ter za raziskave, razvoj in inovacije, ki delujejo po načelu finančnega inženiringa, smo leta 2015 v gospodarstvo posredovali približno 70 milijonov evrov. Od začetka delovanja posojilnih skladov za MSP smo tako prejeli preko 1000 vlog v skupni vrednosti 280 milijonov evrov, od katerih smo jih odobrili več kot 600, v skupni vrednosti 142 milijonov evrov, kar nazorno kaže na potrebo MSP, predvsem tistih s slabšo boniteto, po financiranju s strani SID banke. To je malim in srednje velikim podjetjem omogočilo večjo konkurenčnost ter boljšo okoljsko in energetsko učinkovitost. V minulem letu smo veliko pozornosti posvetili uporabi finančnega inženiringa ter pristopili k oblikovanju novega svetovalnega inženiringa. Z Evropsko investicijsko banko smo podpisali sporazum, po katerem je SID banka postala nacionalno vozlišče za svetovanje projektom v okviru EFSI oz. Junckerjevega sklada. Poleg tega smo si skupaj z drugimi slovenskimi javno spodbujevalnimi institucijami prizadevali za izboljšanje učinkovitosti alokacije povratnih proračunskih sredstev in sredstev evropske kohezijske politike. Posebna pozornost je bila namenjena tudi produktom za kapitalsko krepitev in poslovno prestrukturiranje podjetij. Zato smo oblikovali posebno razvojno posojilo, ki bo omogočilo pokrivanje največje tržne vrzeli, t.j. kapitalskega krča slovenskih podjetij. Produkt, ki temelji na finančnem inženiringu, smo razvili skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, tržiti pa smo ga začeli v marcu letošnjega leta. Za finančni vidik delovanja banke je bilo v prejšnjem letu značilno večje prizadevanje za diverzifikacijo naših instrumentov za zagotavljanje dolgoročnih proračunskih ali kohezijskih virov financiranja, ki bi bili lahko v prihodnje, poleg izdaj obveznic na mednarodnem trgu kapitala, ključni za ustrezno financiranje slovenskega gospodarstva. Potem ko je aprila zapadlo za 500 milijonov evrov obveznic iz leta 2010, smo v juliju izdali novo, 300 milijonov evrov vredno triletno obveznico s fiksnim kuponom. Tudi v preteklem letu smo intenzivno črpali dolgoročna sredstva Evropske investicijske banke in Razvojne banke Sveta Evrope. Tudi v letu 2015 je banka v svojem delovanju dala velik poudarek sistemu upravljanja tveganj, oblikovanju profila tveganj ter zagotavljanju ustrezne kulture upravljanja tveganj. Posebno pozornost smo namenili implementaciji nove bančne zakonodaje (CRR, Zban in smernice BS) ter temu prilagodili politike na tem področju. V skladu s tem smo izboljšali obravnavo nekaterih tveganj, nedonosnih izpostavljenosti ter apetita do novih tveganj. Na tehničnem področju je SID banka začela priprave za uvedbo novega računovodskega standarda MSRP 9 ter nadaljevala avtomatizacijo sprememb regulatornih poročil in poročil drugim inštitucijam. Okolje nizkih obrestnih mer v evroobmočju je imelo pomemben vpliv na nižjo obrestno maržo in prihodkovno tveganje, ki je poleg obstoječega kreditnega tveganja poglavitno novo tveganje v spektru tveganj SID banke. V sedanjih volatilnih razmerah na trgih smo veliko naporov vložili tudi v ustrezno upravljanje pasive, predvsem v zmanjšanje tveganj refinanciranja že najetih sredstev ter uravnavanje likvidnosti. Posledično banka vzdržuje visok količnik likvidnosti (LCR) in količnik neto stabilnega financiranja (NSFR). Pomemben dosežek na področju upravljanja tveganj in odgovornega poslovanja je, da v preteklem letu nismo zabeležili večjih novih nedonosnih izpostavljenosti. Izboljšali so se tudi izgledi za poplačilo nekaterih obstoječih nedonosnih izpostavljenosti, kar nam je omogočilo zmanjšanje dinamike oblikovanja novih oslabitev. Neto odhodki iz oblikovanih oslabitev in rezervacij so znašali 8,2 milijona evrov, kar je bistveno manj, kot so znašali odhodki iz tega naslova za leto 2014. Kapitalska ustreznost banke se je glede na povečanje kapitala na 364 milijonov evrov in padec kreditnega portfelja zvišala na 29 odstotkov, kar ne glede na negotove razmere zagotavlja stabilno poslovanje v prihodnje. V preteklem letu smo nadaljevali z aktivnostmi na področju notranjega razvoja banke. To velja zlasti za izboljšanje procesov in podatkovno higieno, kjer smo uspeli izvesti projekt podatkovnega skladišča in še nekatere druge že omenjene oblike informatizacije in avtomatizacije, predvsem na področju zalednih in spremljevalnih služb. Konec leta 2014 ustanovljen oddelek za spremljavo je kot novoustanovljena služba zelo uspešno pomagala tržnemu segmentu pri njegovih nalogah. Rezultati poslovanja banke v preteklem letu se kažejo predvsem v izkazu poslovnega izida, kjer so bile glavne značilnosti hitro zmanjšanje neto obrestnih prihodkov - za 49 odstotkov, na 22 milijonov evrov, kar je posledica tako nižanja obrestnih mer kot tudi nižjega stanja naložb in obveznosti. Banka je realizirala 12,7 milijona evrov dobička pred davki ter 10,5 milijona evrov neto dobička, kar je več kot v letu 2014. Razmerje med operativnimi stroški in prihodki je višje kot v preteklih letih in znaša 34,5 odstotka, kar je na nivojih drugih razvojnih bank in še vedno bistveno pod povprečjem slovenskih bank. To je predvsem posledica že omenjenih specifičnih stroškov za oblikovanje novih produktov v spremenjenem poslovnem modelu. Boniteta SID banke se je v preteklem letu dvakrat izboljšala, konec leta ima banka pri agenciji Standard & Poor's oceno A-, pri agenciji Mooody's pa Baa 3. SID banka kot pooblaščena izvozna kreditna agencija izvaja v imenu in za račun države nemarketabilna zavarovanja. V letu 2015 se je glede na slovenske gospodarske potenciale nadaljeval trend zavarovanja večjega števila poslov manjših vrednosti. Skupni obseg poslov se je zmanjšal za 19 odstotkov in je znašal 644 milijonov evrov. V primerjavi s preteklim letom se je s 6,1 milijona evrov izplačanih zavarovalnin bistveno zmanjšala tudi vrednost izplačanih škod. Republika Slovenija je povečala varnostne rezerve z vplačilom 20 milijonov evrov in s tem ne le izpolnila zakonske obveznosti, ampak tudi omogočila nadaljnje zavarovanje izvoznih poslov. Varnostne rezerve so konec leta 2015 znašale 118 milijonov evrov. Novo povpraševanje izvoznikov v letu 2015 zagotavlja v letu 2016 povečanje obsegov, zlasti na segmentu srednjeročnih zavarovanj. Tem trendom primerno se je spremenil tudi proces obdelave poslov, tako da smo postali hitrejši in fleksibilnejši za manjše stranke. Pregled Računskega sodišča oziroma revizija uspešnosti in učinkovitosti poslovanja SID banke pri izvajanju poslov, ki jih je SID banka izvajala v imenu in za račun Republike Slovenije v obdobju od leta 2008 do leta 2011, je bila končana z zaključnim revizijskim poročilom. Ta je prispeval k nadaljnjim izboljšavam poslovanja za državni račun, ki jih je SID banka izvedla že v času do izdaje poročila, sama ali v sodelovanju z Ministrstvom za finance RS, preostala priporočila Računskega sodišča pa se bodo izvedla v letu 2016. Z namenom učinkovitejšega prihodnjega delovanja pri poslih za državni račun ter s prenehanjem interventne vloge banke, je bila skupaj z državo sprejeta odločitev, da se ukinejo sheme, za katera ni več povpraševanja. Tako je v letu 2015 SID banka opustila izvajanje programa izravnave obrestnih mer ter ukinila izdajanje poroštev države za financiranje investicij gospodarskih družb. Gospodarske razmere v državah, kjer delujejo naše hčerinske družbe, so se izboljšale, vendar so bile le-te še vedno zahtevne in zelo spremenljive. K temu je prispevalo tudi politično zaostrovanje razmer na Balkanu, begunska kriza ter sankcije v Ukrajini in Rusiji. Skladno s sprejeto strategijo SID banke in usmeritvijo k osnovni dejavnosti SID banke je bila sprejeta odločitev o začetku postopka prodaje družbe Prvi faktor in družbe Pro Kolekt. Zaradi zaostrenih političnih razmer v različnih regijah pa se še nadalje kaže potreba po sodelovanju SID banke pri zavarovanju kratkoročnih trgovinskih terjatev, ki jih primarno slovenskim izvoznikom zavarujejo kreditne in druge zavarovalnice, med drugim tudi SID - Prva kreditna zavarovalnica. Slednja je kljub zaostreni konkurenci na področju marketabilnih zavarovanj leto 2015 zaključila s pozitivnim rezultatom, sicer na nekoliko nižjem nivoju kot lani. Ne glede na relativno nizke prihodke iz poslovanja Center za mednarodno poslovanje in razvoj v svoji funkciji izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja in raziskovalnih ter drugih svetovalnih storitev in v povezavi z dejavnostjo in storitvami SID banke pomembno prispeva k internacionalizaciji poslovanja slovenskih gospodarskih družb. Odgovorno upravljanje in družbena odgovornost sta vpleteni v celotno delovanje in vse aktivnosti SID banke. Banka se poleg odgovornega posojanja in izvajanja drugih finančnih storitev za stranke tudi sama celovito vključuje v različne oblike in načine delovanja, namenjena trajnostnemu razvoju. To velja tako za naše notranje delovanje in varovanje okolja ter učinkovito rabo virov kot tudi za zunanje iniciative, npr. za razvoj modela krožnega gospodarstva. Tako smo v letu 2015 organizirali tradicionalno stičišče znanja na to temo, ob decembrski okoljski konferenci v Parizu pa skupaj z drugimi razvojnimi bankami EU podpisali izjavo o bodočem financiranju energetskih in okoljskih projektov z namenom zmanjšanja CO2. Prav tako smo nadaljevali uspešno sodelovanje z drugimi razvojnimi bankami in izvozno kreditnimi organizacijami v okviru Bernske unije in klubov (EAPB, ELTI ter NEFI). Sedanje osredotočanje SID banke na razvojni segment delovanja naj bi nam omogočal razvoj v smeri ključnega finančnega stebra oziroma novega razvojnega modela, ki ga pripravlja Vlada RS v okviru nove strategije razvoja Slovenije. V primeru poslabšanja gospodarskih razmer pa je SID banka glede na svojo robustnost in fleksibilnost sposobna in pripravljena takoj ponovno prevzeti interventno vlogo v slovenskem gospodarstvu. Temeljni namen delovanja banke je namreč vedno zagotavljanje dodane vrednosti za podjetja, njihove rasti in konkurenčnosti v mednarodnem okolju ter s tem ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest ter trajnostni razvoj slovenskega gospodarstva. Uspešnost SID banke je predvsem rezultat strokovne usposobljenosti ter zavzetosti in energije, ki smo jo vsak dan pripravljeni vložiti zaposleni. Zato se vsem zaposlenim za ta vložek in prispevek zahvaljujem, kot seveda tudi vsem nadzornikom in komitentom, ki nam zaupajo, da lahko skupaj ustvarjamo razvoj v tem negotovem okolju. Pomemben element nadaljnjega uspešnega razvoja SID banke bo glede na nove paradigme odzivanje na te velike spremembe. Toda to je poslanstvo spodbujevalno razvojnih inštitucij. Zato z veseljem gledamo na prihodnost in izzive, ki nam jih ta prinaša, in prepričan sem, da jih bomo tako kot v preteklih letih tudi v prihodnje uspešno izpolnili. Poročilo nadzornega sveta za leto 2015 Nadzorni svet je pri spremljavi in nadzoru poslovanja banke in dela uprave upošteval veljavne predpise in strateške usmeritve banke, tveganja, ki jim je banka izpostavljena, ter v tem okviru presojal ustreznost vodenja in poslovanja banke, z vidika doseganja zastavljenih strateških, poslovnih in finančnih ciljev. V letu 2015 je nadzorni svet deloval v naslednji sestavi: Monika Pintar Mesarič, predsednica nadzornega sveta, Janez Tomšič, namestnik predsednice, ter člani mag. Marjan Divjak, Štefan Grosar, mag. Leo Knez, Martin Jakše (do 26. 3. 2015), mag. Anton Rop (do 11. 9. 2015) in mag. Boris Škapin (od 2. 7. 2015). Glede na izjave o neodvisnosti, ki so jih člani nadzornega sveta podpisali v letu 2015, ni bilo okoliščin, ki bi vplivale na njihovo nepristransko, strokovno, objektivno, pošteno in celovito osebno presojo pri izvajanju nalog ali pri odločanju nadzornega sveta. Prav tako pri izvajanju nalog in odločanju članov nadzornega sveta, ni bilo okoliščin in ravnanj, ki pomenijo ali bi lahko vodile v nastanek nasprotja interesov in bi jih član nadzornega sveta sporočil ostalim članom nadzornega sveta. V letu 2015 je imel nadzorni svet devet (9) rednih in sedem (7) korespondenčnih sej, na katerih je obravnaval splošne in posebne zadeve, ki so se nanašale na poslovanje banke, ter odločal o poslih v svoji pristojnosti. Člani nadzornega sveta so se v letu 2015 v polnem številu udeleževali rednih sej, posamezne odsotnosti (bolezni, neodložljive obveznosti) pa so bile v skladu s poslovnikom pravočasno sporočene in niso ovirale rednega delovanja nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta so aktivno sodelovali v razpravah tako s komentarji in usmeritvami kot tudi različnimi vprašanji in zahtevanimi pojasnili. Večina odločitev je bila sprejeta soglasno, neoddanih oziroma vzdržanih glasov pri glasovanju ni bilo. Strokovno podporo so delu nadzornega sveta zagotavljale revizijska komisija, ki je obravnavala zadeve in pripravljala stališča predvsem s področja računovodstva in računovodskih izkazov banke, notranjega in zunanjega revidiranja, delovanja sistema notranjih kontrol ter ugotovitev nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko, komisija za imenovanja in prejemke, ki je nadzornemu svetu nudila strokovno podporo pri ocenjevanju ustreznosti politik in praks prejemkov, vrednotenju uspešnosti dela uprave in pri sprejemu politike izbora članov uprave, ter v letu 2015 na novo oblikovana komisija za tveganja, ki je nadzornemu svetu nudila strokovno podporo na področju prevzemanja in upravljanja tveganj in pripravljala stališča glede strategije in politik upravljanja s tveganji, metodologije in ocene profila tveganosti banke in bančne skupine ter metodologije in izvajanje procesa ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala. Nadzorni svet je v letu 2015 obravnaval oziroma odločal zlasti o naslednjih pomembnejših zadevah: - letno poročilo za leto 2014 z revizorjevim poročilom ter predlog razporeditve bilančnega dobička leta 2014 - akcijska strategija banke za obdobje 2016 do 2018 in doseganje strateških ciljev v letu 2015 - letni operativni plan z elementi poslovne politike in politike tveganj ter finančni načrt za leto 2016 - redna poročila o poslovanju banke in družb skupine (še posebej družbe Prvi faktor) ter postopke prodaje družb Prvi faktor in Pro Kolekt - načrt dela oddelka za notranjo revizijo za leto 2016 ter strateški načrt dela oddelka za notranjo revizijo za leti 2016 in 2017, letno poročilo o notranjem revidiranju za leto 2014 in redna četrtletna poročila oddelka za notranjo revizijo - rebalans finančnega načrta za leto 2015 - odločanje o posameznih poslih iz svoje pristojnosti - poročila in program dela oddelka za skladnost - poročilo o implementaciji in izvajanju Kodeksa etičnih vrednot in strokovnih standardov - strategija in politike upravljanja s tveganji in ocena profila tveganosti banke za leto 2015 - pismo Banke Slovenije po pregledu in ovrednotenju procesa ICAAP - izvajanje poslov kreditiranja in zadolževanja banke - razvoj novih produktov in programov financiranja banke - strategija in načrt upravljanja nedonosnih izpostavljenosti - redna poročila o stanju reprogramov danih kreditov in prestrukturiranje družb - poročila o ugotovitvah nadzornih organov (še posebej revizijsko poročilo Računskega sodišča) - politika izbora članov uprave - javni razpis za predsednika in člana uprave SID banke za naslednji mandat - spremembe politike upravljanja. Pri spremljavi oziroma nadzoru vodenja in poslovanja banke je nadzorni svet pridobil vse zahtevane informacije, na podlagi katerih je lahko sproti ocenjeval dosežene rezultate in delo uprave ter sprejemal odločitve v okviru svojih pristojnosti. Nadzorni svet je samoocenjevanje in ocenjevanje dela nadzornega sveta v letu 2015 izvedel v marcu in aprilu 2016 na podlagi priporočil oziroma vprašalnika iz Priročnika za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov Združenja nadzornikov Slovenije. Pred začetkom postopka samoocenjevanja so člani nadzornega sveta pridobili tudi poročila o delu komisij nadzornega sveta. Ob razpravi o rezultatih samoocenjevanja se je nadzorni svet opredelil do potrebnosti nadaljnjih aktivnosti (področja izboljšav, določitev prioritet in potrebnih ukrepov). Potrditev letnega poročila za leto 2015 Nerevidirano letno poročilo SID banke in Skupine SID banka za leto 2015 sta obravnavali revizijska komisija in komisija za tveganja na sejah 3. 3. 2016, revidirano poročilo pa na sejah 5. 4. 2016, ko je komisijama poročal tudi pooblaščeni revizor. Komisiji sta sestavljanje letnega poročila ocenili kot ustrezno (vsaka v okviru svojih pristojnosti) ter predlagali nadzornemu svetu, da letno poročilo potrdi. Nadzorni svet je Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka za leto 2015 obravnaval in preveril na seji dne 7. 4. 2016, skupaj s predlogom za uporabo bilančnega dobička leta 2015, ki ga je predložila uprava SID banke, in ni imel pripomb. Hkrati je nadzorni svet obravnaval Poročilo neodvisnega revizorja, v katerem je družba Deloitte Revizija d.o.o., Ljubljana izrazila mnenje brez pridržka k računovodskim izkazom SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka za leto 2015. Po mnenju revizorja so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka na dan 31. 12. 2015 ter poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, poslovno poročilo pa je skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Nadzorni svet na poročilo revizorja Deloitte Revizija d.o.o., Ljubljana ni imel pripomb. Po preverjanju je nadzorni svet soglasno potrdil Letno poročilo SID banke in Skupine SID banke za leto 2015. 1 Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke in Skupine SID banka Pomembnejši podatki Izbor kazalnikov1 1 Pojasnila h kazalnikom: (1) Kazalniki so izračunani po metodologiji Banke Slovenije. (2) Zaradi prehoda na novo uredbo o kapitalskih zahtevah podatki za kapitalsko ustreznost za leto 2013 niso primerljivi z letoma 2014 in 2015. (3) Pri izračunu kapitalske ustreznosti in razmerja med oslabitvami in razvrščenimi postavkami je za Skupino SID banka poleg SID banke upoštevan še sorazmerni del sredstev Skupine Prvi faktor (bonitetna konsolidacija). (4) V izračunu marže finančnega posredništva za Skupino SID banka se ne upoštevajo prihodki iz zavarovalnih poslov PKZ. 2 Predstavitev SID banke in Skupine SID banka 2.1 Predstavitev SID banke SID banka je specializirana spodbujevalna, izvozna in razvojna banka s pooblastilom za izvajanje trgu dopolnilnih dolgoročnih finančnih storitev na različnih, po Zakonu o Slovenski izvozni in razvojni banki (v nadaljevanju: ZSIRB) določenih področjih, pomembnih za trajnostni razvoj Republike Slovenije. Delovanje SID banke temelji na dolgoročnih razvojnih dokumentih Evropske unije in Republike Slovenije. Za izvajanje poslov in vseh dejavnosti SID banke, z namenom zasledovanja dolgoročnih razvojnih usmeritev Republike Slovenije in Evropske unije, zagotavlja Republika Slovenija dolgoročno stabilno poslovanje SID banke. Republika Slovenija kot edina delničarka nepreklicno in neomejeno odgovarja za obveznosti SID banke iz poslov, sklenjenih pri izvajanju dejavnosti iz 11. in 12. člena ZSIRB. Če SID banka upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni svoje dospele obveznosti do tega upnika, mora to obveznost na zahtevo upnika nemudoma izpolniti Republika Slovenija. S tem je SID banki omogočeno, da se na finančnih trgih zadolžuje, ne da bi morala za vsak posel zadolžitve posebej pridobiti poroštvo Republike Slovenije. SID banka vse finančne storitve izvaja z namenom ustvarjanja neposredne ali posredne dodane vrednosti za uporabnike teh storitev v skladu z namenom in cilji posameznih poslov, projektov, investicij ali drugih oblik ter prvenstveno ohranjanja ali povečanja kapitala brez zasledovanja cilja doseganja maksimalnega dobička. Pri izvajanju dejavnosti ne konkurira drugim finančnim institucijam na trgu. Za dosego cilja nekonkurenčnosti finančnim institucijam na trgu SID banka uporablja tudi načelo enakega dostopa oziroma nediskriminatornosti vseh uporabnikov finančnih storitev SID banke ter preglednost ponujenih storitev, poslovanja in rezultatov poslovanja. Pri izvajanju storitev lahko SID banka uporablja vse v Evropski uniji in slovenski zakonodaji razpoložljive finančne instrumente, kot so krediti, garancije in druge oblike jamstev in prevzemanja tveganj, odkupi terjatev, finančni zakup, finančni inženiring, koncesijski krediti in drugi instrumenti mednarodnega razvojnega sodelovanja, kapitalske naložbe in ostale oblike financiranja, ter jih vključuje v razvojno-spodbujevalne programe financiranja. Razvoj in status 1992 2004 Ustanovitev Slovenske izvozne družbe (SID) kot posebne zasebnopravne finančne institucije za zavarovanje in financiranje izvoza Republike Slovenije. Delovanje SID je urejal Zakon o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije. Začetek veljavnosti Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (v nadaljevanju: ZZFMGP)2, ki je določil, da SID uskladi dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli, ki jih izvaja v svojem imenu in za svoj račun s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic, naj-pozneje do konca leta 2004, svoje poslovanje, ki ni zavarovalniško in ga ne ureja ZZFMGP, pa uskladi s predpisi, ki 2005 2006 urejajo poslovanje bank, najpozneje do konca leta 2006. Na tej zakonski podlagi je SID ustanovila zavarovalnico in nanjo prenesla portfelj marketabilnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 izvajala v svojem imenu in za svoj račun. Začetek delovanja SID – Prve kreditne zavarovalnice d. d., Ljubljana. Konec leta se je SID s pridobitvijo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev preoblikovala v banko in spremenila naziv v SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (skrajšana firma SID banka, d. d., Ljubljana)3. 2 ZZFMGP ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov, kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije. 3 V nadaljevanju letnega poročila se ne glede na čas poslovanja in spremembo firme uporablja za SID banko, d. d., Ljubljana poimenovanje SID banka ali banka, za Skupino SID banka pa Skupina SID banka ali Skupina. 2007 2008 2010 Začetek delovanja SID banke kot specializirane banke. Začetek veljavnosti ZSIRB, ki banki podeljuje dve pooblastili: . SID banka je pooblaščena specializirana slovenska spodbuje-valna, izvozna in razvojna banka za opravljanje dejavnosti po ZSIRB; . SID banka je pooblaščena institucija za opravljanje vseh poslov po ZZFMGP. Z dopolnitvami Zakona o bančništvu je bilo izrecno določeno, da je SID banka pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka, ki ne sme sprejemati depozitov s strani javnosti. S sprejetjem Direktive Komisije 2010/16/EU o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta je tudi Evropska komisija v skladu z mnenjem Evropskega odbora za bančništvo potrdila, da je SID banka institucija, ki je vključena v posebne dejavnosti javnega interesa in je zato upravičena do vključitve na seznam institucij, izvzetih s področja uporabe Direktive 2006/48/ES v skladu z 2. členom te direktive. 2011 2014 2015 SID banka je bila v oktobru na podlagi odločbe Banke Slovenije pripoznana kot banka, pomembna za bančni sistem Republike Slovenije. SID banka je bila ena od treh slovenskih bank, v katerih je Evropska centralna banka izvedla vseevropske obremenitvene teste. Celovit pregled je SID banka uspešno zaključila, morebitni kapitalski primanjkljaj ni bil ugotovljen. Banka Slovenije je na podlagi ZBan-2 izdala odločbo o določitvi SID banke kot druge sistemsko pomembne banke. Storitve banke Skladno z vlogo, nameni in nalogami SID banka opravlja prvenstveno finančne storitve v okviru izdanih dovoljenj Banke Slovenije. To je predvsem dajanje kreditov, ki praviloma in v največjem obsegu poteka preko bank, v posameznih primerih s sodelovanjem z drugimi poslovnimi bankami v bančnih sindikatih, v manjšem delu pa banka končne upravičence kreditira neposredno. Finančne storitve SID banke so razdeljene na štiri glavne namene: . razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva; . razvoj okolju prijazne družbe in proizvodnje; . razvoj konkurenčnega gospodarstva ter . regionalni in družbeni razvoj. Banka finančne storitve opravlja glede na ugotovljene tržne vrzeli, pri čemer izvaja razvojno-spodbujevalne naloge finančnega značaja oziroma doseganje ciljev dolgoročnih razvojnih usmeritev predvsem na naslednjih področjih (po ZSIRB): . razvoj malih in srednje velikih podjetij (MSP) in podjetništva; . raziskave in razvoj ter inovacije (RRI); . varovanje okolja, energetska učinkovitost in podnebne spremembe; . mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje; . regionalni razvoj; . gospodarska in javna infrastruktura. SID banka ima na dan 31. 12. 2015 dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje naslednjih vzajemno priznanih finančnih storitev po 5. členu Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-2): 1. sprejemanje depozitov od poučenih oseb; 2. dajanje kreditov, ki vključuje tudi: . hipotekarne kredite; . odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring); . financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting); 6. izdajanje garancij in drugih jamstev; 7. trgovanje za svoj račun ali za račun strank: . s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli; . s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami; . z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti; . trgovanje za svoj račun: . z instrumenti denarnega trga; 13. kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti. Dejavnosti SID banke po pooblastilu Republike Slovenije SID banka izvaja zavarovanje mednarodnih gospodarskih poslov pred nemarketabilnimi riziki ter program izravnave obrest v imenu Republike Slovenije in za njen račun, kot njen agent. Potrebna sredstva za učinkovito izvajanje dejavnosti zavarovanja po ZZFMGP je SID banki zagotovila Republika Slovenija v obliki varnostnih rezerv, ki se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev (izplačilo zavarovalnin) in za kritje izgub iz teh poslov. Varnostne rezerve se oblikujejo predvsem iz premij, opravnin, regresiranih plačanih škod in drugih prihodkov, ki jih SID banka ustvari s poslovanjem na področju zavarovanja in pozavarovanja pred nemarketabilnimi riziki. Če nastalih škod ne bi bilo mogoče poravnati iz navedenih rezerv, bi sredstva za izplačilo zavarovalnin zagotovila Republika Slovenija. Z 31. 12. 2015 je skladno s spremembami ZZFMGP in pogodbo, sklenjeno z Ministrstvom za finance, SID banka prenehala s sklepanjem novih poslov programa izravnave obrestnih mer. Na podlagi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije je SID banka v letu 2009 prejela pooblastilo, da v imenu Republike Slovenije in za njen račun izvaja jamstveno shemo za podjetja. Zakon je bil sprejet v okviru protikriznih ukrepov Evropske unije in po izteku konec leta 2010 ni bil podaljšan. Aktivnosti se tako zdaj izvajajo na področju obravnave vlog za soglasja k spremembam, zahtevkov za izplačilo jamstev, uveljavljanja regresnih zahtevkov ter tekočega nadzora nad skladnostjo kreditov z zakonom in drugih predpisanih zahtev. Skladno z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe je SID banka v letu 2009 prejela pooblastilo, da v imenu Republike Slovenije in za njen račun izvaja jamstveno shemo za fizične osebe. Konec leta 2010 se je iztekel zakonski rok za izdajanje državnih jamstev po tem zakonu. Aktivnosti se zdaj izvajajo na področju obravnave vlog za soglasja k spremembam, obravnave zahtevkov za izplačilo jamstev, uveljavljanja regresnih zahtevkov ter tekočega nadzora nad skladnostjo kreditov z zakonom in drugih predpisanih zahtev. S spremembami Zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb je SID banka z 31. 12. 2015 prenehala z izdajanjem poroštev Republike Slovenije in izvaja le še naloge, kot navedene v prejšnjem odstavku pri jamstvenih shemah za podjetja in fizične osebe. Računsko sodišče je v obdobju od junija 2012 do aprila 2013 opravilo revizijo uspešnosti in učinkovitosti poslovanja Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za finance in SID banke pri izvajanju poslov, ki jih je SID banka izvajala v imenu in za račun Republike Slovenije. Revizija je zajemala posle v obdobju od vključno leta 2008 do vključno leta 2011. V letu 2015 je Računsko sodišče Republike Slovenije izdalo končno revizijsko poročilo o izvajanju poslov SID banke v imenu in za račun Republike Slovenije, ki ga je SID banka prejela dne 30. 11. 2015. Sodišče ni predlagalo nobenega popravljalnega ukrepa, ki bi zahteval odzivno poročilo SID banke. Že v času pregleda in kasneje je SID banka sama ali v sodelovanju z Ministrstvom za finance izvedla različne aktivnosti za izboljšanje poslovanja. Dana priporočila Računskega sodišča bo SID banka izvedla v letu 2016. Dejavnosti SID banke po pooblastilu Republike Slovenije so podrobneje predstavljene v poglavju 8.2.3. Organizacijska shema SID banke na dan 31. 12. 2015 Delniški kapital Osnovni kapital banke je razdeljen na 3.121.741 kosovnih delnic. Delnice so navadne in se glasijo na ime, izdane so v nematerializirani obliki. Centralna evidenca delnic in vsi postopki razpolaganja z njimi se vodijo pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani. V letu 2015 ni bilo sprememb v osnovnem kapitalu, po stanju na dan 31. 12. 2015 je osnovni kapital znašal 300 milijonov EUR. Glasovalne pravice delničarjev SID banke niso omejene, vsaka kosovna delnica daje en glas. Finančne pravice, ki izhajajo iz delnic, niso ločene od imetništva delnic. Skladno z določbami 4. člena ZSIRB je edina delničarka SID banke Republika Slovenija. Na skupščini SID banke dne 3. 7. 2015 je bil sprejet sklep, da se bilančni dobiček za leto 2014 v skupni višini 2.158.480,25 EUR razporedi v druge rezerve iz dobička. Celotni kapital na dan 31. 12. 2015 je skupaj znašal 364,2 milijona EUR. Po stanju na dan 31. 12. 2015 je revidirana knjigovodska vrednost delnice 117,35 EUR (31. 12. 2014: 114,48 EUR). Drugi pomembni podatki Firma SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana Sedež Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka 5665493 Davčna številka 82155135 Identifikacijska št. za DDV SI82155135 Poravnalni račun 0100 0000 3800 058 IBAN SI056 0100 0000 3800 058 SWIFT SIDRSI22 LEI koda 549300BZ3GKOJ13V6F87 Spletna stran http://www.sid.si Elektronska pošta info@sid.si Telefon (01) 200 75 00 Telefaks (01) 200 75 75 2.2 Predstavitev Skupine SID banka Skupina SID banka Skupino SID banka na dan 31. 12. 2015 sestavljajo: V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka sta SID banka in SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana vključeni po metodi popolne konsolidacije ter Skupina Prvi faktor po kapitalski metodi. Skupina Pro Kolekt in Center za mednarodno sodelovanje in razvoj zaradi nepomembnega vpliva na finančni položaj in poslovni izid Skupine SID banka v konsolidacijo nista vključena. Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31. 12. 2015 Predstavitev družb SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana Uskladitev z regulativo Evropske unije in na tej podlagi sprejetimi zakoni, zlasti z ZZFMGP, se je odrazila tudi v organizacijskem preoblikovanju SID in širitvi Skupine SID. SID je kot edini lastnik konec leta 2004 ustanovila SID – Prvo kreditno zavarovalnico d.d., Ljubljana (v nadaljevanju PKZ). PKZ je svojo dejavnost začela opravljati 1. 1. 2005. S tem datumom so bile z oddajne družbe SID na prevzemno zavarovalnico PKZ prenesene tudi zavarovalne pogodbe kratkoročnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 SID sklepala za lasten račun. PKZ zavaruje kratkoročne poslovne terjatve, praviloma z ročnostjo do 180 dni, do enega leta pa le, kadar to zahteva narava posla oziroma vrsta blaga. Zavarovani so komercialni in opcijsko tudi nekomercialni (politični) riziki. Pogodbe o zavarovanju so praviloma letne ali dvoletne in krijejo celoten promet zavarovanca na odprto. Možno je zavarovati tudi le del prodaje (npr. samo izvoz, samo domačo prodajo ali samo terjatve, ki jih financira banka), če PKZ oceni, da gre pri odločitvi o izboru v zavarovanje ponujenega segmenta za objektivne kriterije in ne morebiti za poskus negativne selekcije. V okviru pogodbe o zavarovanju je možno posebej zavarovati tudi preddobavne rizike (rizike proizvodnje). PKZ po prilagojenih pogojih zavaruje tudi posle faktorskih družb ter posamezne projektne in inženirske posle, če plačilni roki ne presegajo dveh let. Družbo je v letu 2015 vodila tričlanska uprava, ki ji predseduje Ladislav Artnik, člana sta Barbara Kunc in mag. Igor Pirnat. Uprava je štiriletni mandat nastopila 1. 1. 2014. Nadzorni svet ima tri člane, v letu 2015 je deloval v sestavi: Jožef Bradeško kot predsednik, Bojan Pecher kot namestnik predsednika (predstavnika SID banke) ter Andraž Tinta kot član (predstavnik zaposlenih). Nadzorni svet je ustanovil tričlansko revizijsko komisijo, v kateri poleg dveh članov nadzornega sveta deluje tudi neodvisna strokovnjakinja mag. Blanka Vezjak. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v PKZ po stanju na dan 31. 12. 2015 znaša 8,4 milijona EUR. Prvi faktor, faktoring družba, d. o. o. Dejavnost družbe Prvi faktor, faktoring družba d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju Prvi faktor, Ljubljana) je opravljanje storitev faktoringa. V tem okviru opravlja družba predvsem naslednje posle: . odplačni prevzem oziroma odkup terjatev iz naslova prodaje blaga in storitev s prevzemom rizika plačila in brez njega; . financiranje prevzetih terjatev; . administrativno vodenje prevzetih terjatev; . unovčevanje in izterjava prevzetih terjatev; . trgovanje s prevzetimi terjatvami; . posredovanje in zastopanje pri faktoring poslih v državi in tujini. SID je pridobila 50-odstotni delež v osnovnem kapitalu in tudi polovico glasovalnih pravic v družbi Prvi faktor, Ljubljana v letu 2002. Drugi družbenik je Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke na dan 31. 12. 2015 znaša 1,6 milijona EUR. Organa družbe sta skupščina in direktorja. SID banko sta v letu 2015 na skupščini zastopala Saša Keleman in Branko Jerak. V letu 2015 je bil direktor družbe do 14. 5. 2015 Tomaž Kačar, od 15. 5. 2015 dalje pa sta direktorja Klemen Hauko in Marcel Mišanović Osti. Družba Prvi faktor, Ljubljana je ustanoviteljica in 100-odstotna lastnica štirih družb. Družba Prvi faktor, faktoring društvo, d. o. o., Zagreb, Hrvaška, z dejavnostjo faktoring, je bila ustanovljena 17. 12. 2003. Osnovni kapital družbe znaša 2,6 milijona EUR. Direktor družbe je bil do 23. 4. 2015 Hrvoje Turkalj. Od 24. 4. 2015 je predsednik uprave Hrvoje Turkalj, Mario Martinović je bil od istega dne do 4. 8. 2015 član uprave, od 15. 5. 2015 pa je član uprave še Tomaž Kačar. Skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana. Do 3. 6. 2015 je skupščina delovala v sestavi Tomaž Kačar, Aleš Sever in Uroš Vidović, od 4. 6. 2015 so skupščino predstavljali Klemen Hauko, Marcel Mišanović Osti, Aleš Sever, Uroš Vidović in Tanja Sibinčič, od 8. 12. 2015 dalje pa Marcel Mišanović Osti, Mirjam Eržen in Vesna Mladenović. Člani novoustanovljenega nadzornega odbora družbe so od 4. 8. 2015 Klemen Hauko, Mile Bijelić in Tanja Sibinčič. Družba Prvi faktor, faktoring d. o. o., Beograd, Srbija, z dejavnostjo faktoring, je bila ustanovljena 24. 2. 2005. Osnovni kapital družbe znaša 2,5 milijona EUR. V letu 2015 je družbo vodil direktor Željko Atanasković. Skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana, in sicer do 3. 6. 2015 Tomaž Kačar, Aleš Sever in Uroš Vidovič, od 4. 6. 2015 dalje Klemen Hauko, Marcel Mišanovič Osti, Aleš Sever, Uroš Vidović in Tanja Sibinčič in od 8. 12. 2015 dalje Klemen Hauko, Marcel Mišanović Osti in Svetlana Miškić. Družba Prvi faktor d. o. o., financijski inženiring, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, z dejavnostjo drugega finančnega posredovanja, je bila ustanovljena 27. 2. 2006. Osnovni kapital družbe znaša 1,5 milijona EUR. Direktor družbe je Đenan Bogdanić. Skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana, in sicer do 3. 6. 2015 Tomaž Kačar, Aleš Sever in Uroš Vidovič, od 4. 6. 2015 dalje Klemen Hauko, Marcel Mišanovič Osti, Aleš Sever, Uroš Vidović in Tanja Sibinčič in od 8. 12. 2015 dalje Klemen Hauko, Marcel Mišanović Osti in Svetlana Miškić. Dne 22. 9. 2006 je bila v sodni register vpisana družba Prvi faktor d. o. o., Skopje, katere ustanovitveni kapital znaša 5 tisoč EUR. Direktor družbe je Tomaž Kačar. Družba ne posluje. Pro Kolekt d. o. o. Družbo Pro Kolekt, družbo za izterjavo, d. o. o., (v nadaljevanju: Pro Kolekt, Ljubljana) je SID ustanovila v letu 2004 in je v njeni 100-odstotni lasti. Na dan 31. 12. 2015 znaša osnovni kapital družbe 418,8 tisoč EUR. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v Pro Kolekt, Ljubljana znaša prav tako 418,8 tisoč EUR. Družba Pro Kolekt, Ljubljana je specializirana za izvensodne izterjave. Družba prevzema v obravnavo primere slovenskih upnikov in tudi upnikov iz tujine. Med temi kot pooblastitelji družbe Pro Kolekt, Ljubljana vse bolj nastopajo tuje izvozno kreditne agencije in izterjevalske agencije. Družba Pro Kolekt, Ljubljana za upnike opravlja tudi zastopanje v postopkih sodne izterjave, prisilne poravnave, stečajev in zagotavlja bonitetne informacije. Direktor družbe je Leon Zalar. Skupščino družbe predstavlja uprava SID banke. Skupino Pro Kolekt sestavljajo matična družba Pro Kolekt Ljubljana in mreža hčerinskih družb na področju jugovzhodne Evrope, in sicer: . Pro Kolekt d. o. o., Zagreb; . Pro Kolekt d. o. o., Skopje; . Pro Kolekt, društvo za naplato duga d. o. o., Beograd; . Pro Kolekt Credit Management Services Bucuresti S.R.L., Bukarešta; . Pro Kolekt Sofia OOD, Sofia; . Pro Kolekt d. o. o., društvo za financijsko posredovanje, Sarajevo. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj SID banka je poleg Republike Slovenije v letu 2006 prevzela soustanoviteljstvo v Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: CMSR), s katerim je že do takrat tesno sodelovala. Glavne dejavnosti zavoda so makroekonomske, politične in druge analize držav, ocene tveganosti držav in publicistična dejavnost. CMSR na podlagi pooblastila Vlade Republike Slovenije izvaja tehnično–operativna dela na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Organa upravljanja zavoda CMSR sta direktor in svet centra. Zavod zastopa direktor Gašper Jež. Svet centra ima šest članov. Predstavnika SID banke v svetu centra sta mag. Sibil Svilan, ki je tudi predsednik sveta, in Bojan Pecher. 3 Izjava o upravljanju 3.1 Kodeks upravljanja SID banka, kot družba v izključni lasti Republike Slovenije, je v letu 2015 pri svojem poslovanja upoštevala Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je Slovenski državni holding sprejel decembra 2014, ko je tudi stopil v veljavo ter Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga. SID banka navedeni kodeks izvaja v celoti, razen v izjemnih primerih, ko specialni zakon (Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki) posamezno vprašanje ureja drugače. SID banka je tudi podpisnica Slovenskih smernic korporativne integritete iz januarja 2014. SID banka zaradi zakonskih omejitev ne upošteva naslednjih priporočil Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države: Točka 4. 2.: »Razmerja med delničarji in družbo – enakopravna obravnava delničarjev«: SID banka ima le enega delničarja, Republiko Slovenijo (4. člen ZSIRB). Točka 6. 4: »Nadzorni svet - sestava«: Postopke predlaganja in imenovanja članov nadzornega sveta banke poleg ZBan-2 in ZGD- 1 ureja tudi ZSIRB, ki določa število članov in sestavo nadzornega sveta SID banke (18. člen ZSIRB). Točka 6. 6.: »Nadzorni sveti – volitev članov NS«: Člane nadzornega sveta SID banke imenuje Vlada Republike Slovenije, na predlog ministrov (18. člen ZSIRB). SID banka je v letu 2015 upoštevala tudi Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki se uporablja od 1. 12. 2010 dalje. Zaradi že omejenih zakonskih omejitev SID banka ne upošteva naslednjih priporočil navedenega kodeksa: Točka 1: »Okvir upravljanja družb«: Temeljna načela delovanja SID banke so določena z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki. Osnovni cilj SID banke ni maksimiranje vrednosti družbe, temveč ustvarjanje neposredne ali posredne dodane vrednosti za uporabnike finančnih storitev SID banke, ter prvenstveno ohranjanje ali povečanje kapitala brez zasledovanja cilja doseganja maksimalnega dobička (9. člen ZSIRB). Točka 4: »Razmerje med družbo in delničarji«: Ker je edina delničarka SID banke Republika Slovenija, se priporočila upoštevajo smiselno (4. člen ZSIRB). Točki 6 in 7: »Nadzorni svet«: Priporočila se upoštevajo smiselno, saj predlaganje in imenovanje članov nadzornega sveta ureja zakon (18. člen ZSIRB), SID banka pa je pri tem zavezana spoštovati tudi določbe Zakona o bančništvu (ZBan-2) in njemu podrejene predpise (mdr. Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in notranjem procesu ocenjevanja ustreznega kapitala za banke in hranilnice). SID banka uresničuje ureditev korporativnega upravljanja banke skladno z zakonodajo, veljavno v Republiki Sloveniji, ob hkratnem upoštevanju internih aktov (npr. statut SID banke). Dodatno pri tem SID banka upošteva tudi regulativo Evropskega bančnega organa (EBA), pravne akte Evropske centralne Banke ter predpise in druge akte Banke Slovenije. 3.2 Organi upravljanja Delovanje skupščine in njene ključne pristojnosti Republika Slovenija je edini delničar SID banke od septembra 2008. Skupščina banke zaseda najmanj enkrat letno, in sicer po preteku poslovnega leta in skladno z Zakonom o gospodarskih družbah. Pristojnosti skupščine je v letu 2015 skladno z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu izvajal Slovenski državni holding, d. d. oziroma njegov predstavnik z ustreznim pisnim pooblastilom. Sestava in delovanje organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij Organi vodenja in nadzora so imenovani po predpisih, dodatni pogoji in postopki pa so določeni v 18. členu ZSIRB. Banka ima dvotirni sistem upravljanja – banko vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Nadzorni svet SID banke Skladno z določbami ZSIRB ima nadzorni svet sedem članov, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije. Člani nadzornega sveta so imenovani za obdobje petih let. Na dan 31. 12. 2015 so bili člani nadzornega sveta Monika Pintar Mesarič kot predsednica, Janez Tomšič kot namestnik predsednice ter mag. Marjan Divjak, Štefan Grosar, mag. Leo Knez in mag. Boris Škapin kot člani. Nadzorni svet nadzoruje in spremlja vodenje in poslovanje banke. Deluje na podlagi sprejetega poslovnika o delu nadzornega sveta, ki podrobneje ureja načela, postopke in način dela, glavne pristojnosti in odgovornosti pa so določene s statutom banke in zakoni, ki urejajo poslovanje banke, predvsem z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o bančništvu in ZSIRB. Nadzorni svet med drugim sprejema strateške usmeritve banke, preverja letna in druga finančna poročila banke in o tem izdela mnenje, obrazloži skupščini delničarjev banke svoje mnenje k letnemu poročilu oddelka za notranjo revizijo in mnenje k letnemu poročilu uprave, potrjuje letno poročilo banke in predlog uprave za uporabo bilančnega dobička, obravnava morebitne ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Poleg tega daje nadzorni svet soglasje upravi k poslovni politiki banke, finančnemu načrtu banke, politiki prejemkov, organizacije sistema notranjih kontrol in letnega programa dela oddelka za notranjo revizijo. Nadzorni svet daje tudi usmeritve in soglasje k politiki poslovanja banke skladno z razvojnimi usmeritvami, ki temeljijo na dolgoročnih razvojnih dokumentih Evropske unije in Republike Slovenije. Kot posvetovalna telesa je nadzorni svet ustanovil revizijsko komisijo, komisijo za tveganja ter komisijo za imenovanja in prejemke. S poslovnikom o delu posamezne komisije je določil naloge in pristojnosti posamezne komisije. Revizijska komisija nadzornega sveta Revizijsko komisijo imenuje nadzorni svet. Na dan 31. 12. 2015 so bili člani revizijske komisije mag. Marjan Divjak kot predsednik, mag. Leo Knez kot namestnik predsednika ter Štefan Grosar kot član. V zvezi s svojimi pristojnostmi spremljanja in nadzora komisija obravnava predvsem gradiva, ki se nanašajo na letne in medletne računovodske izkaze banke, delovanje oddelka za notranjo revizijo, organizacijo sistema notranjih kontrol, upravljanje tveganj in morebitne ugotovitve nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Komisija sodeluje tudi pri postopkih izbire zunanjega revizorja ter pregleduje in spremlja njegovo delo in neodvisnost. Komisija za imenovanja in prejemke Komisijo za imenovanja in prejemke imenuje nadzorni svet. Na dan 31. 12. 2015 so bili člani komisije Monika Pintar Mesarič kot predsednica, Janez Tomšič kot namestnik predsednice in mag. Boris Škapin kot član. Komisija je pristojna in odgovorna za opravljanje nalog, povezanih z upravo in njenim članstvom ter s sistemom prejemkov. Njene naloge so tako predvsem opredelitev in priporočilo kandidatov za člane uprave nadzornemu svetu z opredelitvijo nalog in pogojev za določeno imenovanje, ocenjevanje sestave in uspešnosti delovanja uprave, znanj, veščin in izkušenj posameznih članov uprave in nadzornega sveta oziroma obeh organov kot celote, ter ocenjevanje ustreznosti politik in praks prejemkov, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganja in upravljanje tveganj banke. Komisija za tveganja Komisijo za tveganja je nadzorni svet imenoval v letu 2015. Na dan 31. 12. 2015 sta bila člana komisije mag. Leo Knez kot predsednik in mag. Marjan Divjak kot namestnik predsednika. V okviru svojih pristojnosti komisija za tveganja svetuje glede splošne nagnjenosti banke k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj, pomaga pri izvajanju nadzora nad višjim vodstvom glede strategije upravljanja tveganj, preverja, ali so v spodbudah v okviru sistema prejemkov upoštevana tveganja ter preverja, ali so cene produktov banke združljive s poslovnim modelom in strategijo upravljanja tveganj. Komisija za oceno primernosti članov upravljalnega organa Politika izbora članov upravljalnega organa SID banke upošteva določila relevantne bančne zakonodaje (Zakon o bančništvu, Kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, predpise Banke Slovenije, regulativo Evropskega bančnega organa (EBA), posebnosti, ki izhajajo iz Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) in določbe internih aktov SID banke. SID banka ima sprejeto politiko izbora upravljalnega organa ter politiko za oceno primernosti članov uprave in nadzornega sveta ter nosilcev ključnih funkcij, ki urejata postopek izbora primernih kandidatov ter opredeljujeta zahtevana znanja in kompetence, kot tudi podrobnejša merila in postopke za izdelavo ocene primernosti člana upravljalnega organa. Primernost članov upravljalnega organa ocenjuje strokovna komisija, ki jo sestavljajo en zunanji član z znanji in izkušnjami s področja opravljanja bančnih oziroma finančnih storitev, en zunanji sodelavec z znanji in izkušnjami s področja kadrovanja, psihologije in sorodnih ved ter en član zaposlen, v SID banki, s čimer je zagotovljena večja neodvisnost komisije na eni strani ter načelo štirih oči na drugi strani. Komisija skladno z veljavno zakonodajo ocenjuje primernost članov upravljalnega organa pred imenovanjem in po imenovanju, če nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno izvesti ponovno ocenjevanje primernosti, najmanj pa enkrat letno. Uprava Poslovanje banke vodi uprava, ki predstavlja in zastopa banko. Upravo banke imenuje nadzorni svet za dobo petih let in je lahko ponovno imenovana. Uprava banke ima največ tri člane. Število članov določi nadzorni svet. Upravo SID banke sestavljata mag. Sibil Svilan kot predsednik in Jožef Bradeško kot član. Uprava vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Njeno delovanje ureja poslovnik o delu uprave. Praviloma se sestaja tedensko na svojih sejah, kjer obravnava gradiva s področij poslovanja banke. Uprava banke redno obvešča nadzorni svet o najpomembnejših vprašanjih poslovanja banke, o poslovni politiki banke, o finančnem stanju banke in drugih pomembnih vprašanjih s področja njenega delovanja. Nekatere pravice odločanja lahko uprava prenese na kolektivne organe odločanja, kot so kreditni odbor, likvidnostni odbor, odbor za upravljanje bilance, odbor za posle za državni račun, odbor za slabe naložbe in odbor izvršnih direktorjev. Glavne pristojnosti in način delovanja odborov določa pravilnik o delu odbora. Kreditni odbor Na svojih sejah odbor odloča o odobravanju naložb skladno s poslovno politiko SID banke, o razvrstitvah posameznih naložb, najemanju virov z ročnostjo, daljšo od enega leta, limitih izpostavljenosti do posameznega komitenta in uvedbi novih programov financiranja ali posameznih produktov. Odbor obravnava tudi poročila s področja kreditnega tveganja, ki jih pripravljajo pristojni oddelki. Konec leta 2015 je imel kreditni odbor šest članov. Likvidnostni odbor Odbor praviloma na tedenskih sejah odloča o poslih, ki imajo značaj uravnavanja likvidnosti, obrestnega in valutnega tveganja, spremlja likvidnostni položaj banke, izpolnjevanje predpisov s področja likvidnosti ter daje načelne usmeritve glede najemanja in plasiranja sredstev na denarnih in kapitalskih trgih, koriščenja instrumentov denarne politike, vodenja tečajne in obrestne politike ter upravljanja portfelja vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov. Likvidnostni odbor je imel konec leta 2015 pet članov. Odbor za upravljanje z bilanco Odbor za upravljanje z bilanco analizira stanja, spremembe in trende v bilanci banke ter oblikuje sklepe za doseganje strukture bilance, ki so v skladu s poslovno politiko banke ter omogočajo normalno poslovanje in doseganje sprejetih načrtov banke. Odbor odloča o politiki zakladniških naložb, vodenju obrestne, likvidnostne in tečajne politike, obravnava rezultate poslovanja banke z vidika uresničevanja poslovnih ciljev, poročila o kapitalski ustreznosti in izpostavljenosti banke posameznim tveganjem, predlog poslovnega načrta banke ter predlaga spremembe načrta v primerih bistveno spremenjenih pogojev poslovanja. Odbor se sestaja na mesečnih sejah. Konec leta 2015 je imel odbor sedem članov. Odbor za posle za državni račun Odbor je bil ustanovljen z namenom obravnave in odločanja o poslih za državni račun in še doslednejšega ločevanja poslovanja SID banke od poslovanja za račun Republike Slovenije. Na svojih tedenskih sejah odbor med drugim odloča o poslih (po)zavarovanja za državni račun, limitih izpostavljenosti do posameznega komitenta, politiki naložb varnostnih rezerv, poslih financiranja mednarodnih gospodarskih poslov iz vira varnostnih rezerv, poslih in drugih zadevah, povezanih z jamstvenimi shemami ter drugih zadevah, povezanih s poslovanjem za račun države. Konec leta 2015 je imel odbor pet članov. Odbor za slabe naložbe Konec leta 2014 ustanovljeni odbor odloča o odobritvi in spremembah pogojev naložbenih poslov za komitente na opozorilnih seznamih ter o stroških, soglasjih, odpisih in drugih predlogih, povezanih z upravljanjem slabih naložb in kapitalskih deležev, pridobljenih v procesu upravljanja teh naložb. Konec leta 2015 je imel odbor pet članov. Odbor izvršnih direktorjev Poleg z internimi akti podeljenimi pooblastili in članstvom v odborih in drugih organih SID banke, izvršni direktorji, kot člani odbora izvršnih direktorjev, obravnavajo predvsem posamezna vprašanja glede na sprejete sklepe uprave. Skladno z organizacijsko shemo SID banke so bili konec leta 2015 člani odbora štirje izvršni direktorji. Komisija za pospeševanje mednarodne menjave Za koordinacijo delovanja pristojnih državnih in drugih organov ter institucij pri izvajanju ZZFMGP ter učinkovito izvajanje zavarovanja in financiranja poslov mednarodne trgovine in investicij je Vlada Republike Slovenije imenovala komisijo za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija odloča o predlogih banke o sklepanju zavarovalnih poslov, ki presegajo 5 milijonov EUR oziroma kadar je v poslu udeležena SID banka, pri čemer ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja k: . politikam zavarovanja v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v ZZFMGP, omejujejo mogoči obseg nastalih škod; . sklepanju in oblikovanju posebnih pogojev zavarovanja posameznih zavarovalnih in drugih poslov; . upravljanju sredstev varnostnih rezerv in rizikov, prevzetih v zavarovanje; . sklepanju sporazumov in odnosov s finančnimi in drugimi institucijami; . reprogramom, izterjavam in likvidacijam škod; . opravljanju drugih poslov po pooblastilu države. Komisija za pospeševanje mednarodne menjave redno spremlja poslovanje banke na področjih, ki jih ureja ZZFMGP, saj obravnava poročila o poslovanju, Ministrstvu za finance pa daje mnenje k poročilu banke o izvrševanju pooblastil po ZZFMGP. Na dan 31. 12. 2015 so bili člani komisije Eva Štravs Podlogar kot predsednica, dr. Sabina Koleša kot namestnica predsednice ter Matej Čepeljnik, dr. Robert Kokalj, Janez Krevs in mag. Jože Renar kot člani. 3.3 Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja Banka ima v zvezi s postopki računovodskega poročanja z internimi akti vzpostavljene različne notranje kontrole, ki se izvajajo predvsem v organizacijskih enotah, pristojnih za upravljanje tveganj, računovodstvo ter kontroling in poročanje. Delovanje notranjih kontrol in upravljanje tveganj v družbi je tudi predmet notranjega revidiranja, ki ga izvaja posebna organizacijska enota. Nadzorni svet je zaradi učinkovitejšega opravljanja svoje funkcije ustanovil revizijsko komisijo, katere delo je posebej osredotočeno na področje računovodskega poročanja ter komisijo za tveganje, katere pristojnosti so vezane predvsem na nadzor in svetovanje pri upravljanju tveganj. V okviru banke je kot del sistema notranjih kontrol vzpostavljena funkcija varovanja zakonitosti poslovanja, katere nosilec je posebna organizacijska enota. Varovanje zakonitosti poslovanja SID banka ima v skladu s kapitalsko zakonodajo (ZBan-2 v povezavi s CRD IV) status druge sistemsko pomembne banke. Ne glede na dodeljeni status ima SID banka svoj oddelek za skladnost, ki je pomemben element sistema notranjih kontrol. Oddelek za skladnost je samostojna organizacijska enota, katere direktor je podrejen neposredno upravi, omogočeno pa mu je tudi direktno komuniciranje z nadzornim svetom. Namen funkcije skladnosti je odpravljati oziroma omejevati tveganja skladnosti poslovanja ter krepiti korporativno etiko in integriteto ter preprečevati prevare in zlorabe. SID banka z manjšimi odstopanji (glej poglavje Kodeks upravljanja) spoštuje Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in Kodeks javnih delniških družb ter je podpisnica Slovenskih smernic korporativne integritete. Oddelek za skladnost ima nadzorno funkcijo, je skrbnik internega kodeksa etičnih vrednot in strokovnih standardov ter pristojen za obravnavo pritožb naznaniteljev (t. i. »whistleblowing«). Oddelek za skladnost izvaja nadzorno funkcijo z rednimi in izrednimi pregledi poslovanja z vidika skladnosti na izbranih področjih, za katera iz analize profila tveganosti izhaja, da je tveganje neskladnosti največje. Pri izvajanju pregledov oddelek za skladnost sodeluje tudi z oddelkom za notranjo revizijo z izmenjavo informacij oziroma ugotovitev. Funkcija skladnosti vključuje spremljanje in poročanje o tveganju skladnosti ter svetovanje in izobraževanje o obvladovanju tega tveganja. Ne glede na vzpostavitev in izvajanje funkcije skladnosti je uprava banke primarno odgovorna za upravljanje tveganja skladnosti in zagotavlja, da je poslovanje banke skladno s predpisi. Za zagotavljanje skladnosti poslovanja so odgovorni tudi vsi zaposleni v banki, ob upoštevanju njihove vloge in ravni odgovornosti. Njihova pravica in dolžnost je, da se izobražujejo tudi s področja obvladovanja tveganja skladnosti. Notranja revizija Oddelek za notranjo revizijo je organiziran kot samostojna, neodvisna organizacijska enota, ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih enot banke in je neposredno odgovorna upravi banke. Oddelek za notranjo revizijo deluje skladno z Zakonom o bančništvu, Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev in Kodeksom načel pri notranjem revidiranju. Delovanje oddelka za notranjo revizijo ureja listina o delovanju notranje revizije, podrobneje pa so postopki izvajanja notranjerevizijske dejavnosti opredeljeni v pravilniku o delu notranje revizije in v priročniku notranjega revidiranja. Namen delovanja oddelka za notranjo revizijo je podajati neodvisne in nepristranske ocene o učinkovitosti in kakovosti upravljanja tveganj, notranjih kontrol in ureditvi notranjega upravljanja in s tem prispevati k izboljšanju delovanja in doseganju ciljev banke. Svoje poslanstvo oddelek za notranjo revizijo uresničuje z izvajanjem notranjih revizij in svetovalne dejavnosti, pri čemer se osredotoča na najbolj tvegana področja, ki jih določi v okviru načrtovanja dela oddelka. Letni in strateški načrt temeljita na podlagi profila tveganosti banke in zahtev regulatorja za obvezno revidiranje posameznih področij poslovanja banke, s ciljem revizijskega pokritja najbolj tveganih področij delovanja banke in obdobnega pokritja tudi manj tveganih oz. še ne pregledanih področij. Oba načrta sprejme uprava banke v soglasju z nadzornim svetom banke. V letu 2015 načrtovani redni revizijski pregledi, so bili, razen enega, uresničeni. Le-ta je prenesen v leto 2016, ko bodo aktivnosti izvedene v tolikšni meri, da bo možno revidiranje. Oddelek za notranjo revizijo je v sodelovanju z ostalimi kontrolnimi funkcijami zaključil obsežen izredni revizijski pregled v pridruženi družbi v prvem kvartalu leta 2015. Pomembno pozornost je oddelek za notranjo revizijo posvečal tudi poteku realizacije priporočil, kjer je opazen občuten napredek v letu 2015. Poleg izrednih in rednih revizijskih pregledov ter spremljave realizacije priporočil je oddelek opravljal tudi svetovalno dejavnost, aktivno sodeloval pri pripravi dokumentacije javnega naročila za izbor zunanjega revizorja in koordiniral pripravo odgovorov na poizvedbe regulatorja. Oddelek za notranjo revizijo poroča o svojem delovanju, ugotovitvah in poteku realizacije priporočil letno in četrtletno upravi banke, revizijski komisiji in nadzornemu svetu banke. Uprava banke obravnava tudi vsa poročila o posameznih izvedenih notranjih revizijah. V zadnjem kvartalu leta 2015 se je oddelek za notranjo revizijo kadrovsko okrepil, s čimer bo zapolnjena vrzel zaradi daljših odsotnosti. Konec leta 2015 so bili v oddelku trije zaposleni, od tega ena oseba za polovični delovni čas. Vsi zaposleni posedujejo ustrezne licence oziroma strokovne nazive za opravljanje nalog notranjega revidiranja. 4 Upravljanje tveganj Sistem upravljanja tveganj v SID banki temelji na učinkovitem procesu upravljanja tveganj, ki vključuje postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, kot tudi notranje in zunanje poročanje o tveganjih. Tveganja, s katerimi se srečuje SID banka, so zlasti kreditno, obrestno, likvidnostno, valutno, operativno, strateško, kapitalsko, tveganje dobičkonosnosti in tveganje ugleda. Glede na poslanstvo in aktivnosti je odnos SID banke do prevzemanja tveganj opredeljen tako, da je kot najpomembnejše tveganje ugotovljeno kreditno tveganje, sledijo mu operativno, obrestno, tveganje dobičkonosnosti, likvidnostno, strateško, kapitalsko, in valutno tveganje. V primeru SID banke upravljanje tveganj dodatno upošteva posebnosti z vidika izvajanja spodbujevalnih in razvojnih nalog in storitev, pomembnih za razvoj Republike Slovenije, ter segmentiranosti poslovanja na poslovanje z lastnimi viri banke in na poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen račun, vključno z upravljanjem sredstev varnostnih rezerv in sredstev PIO4. 4 Program izravnave obresti SID banka v skladu s poslovno strategijo, pripravljenostjo banke za prevzemanje tveganj in strategijo upravljanja tveganj pri svojem poslovanju prevzema tveganja znotraj dolgoročnega, vzdržnega ciljnega profila tveganj. Prednost daje varnosti in stabilnosti poslovanja, kar dolgoročno pripomore k povečevanju vrednosti kapitala, ohranjanju ugleda banke in maksimiziranju koristi uporabnikov storitev SID banke in drugih deležnikov. Organizacijska struktura in delovni procesi v SID banki so vzpostavljeni tako, da je omogočeno doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s predpisi usklajenega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov upravljanja tveganj je ključni cilj doseganje ustreznega zavedanja o tveganjih na vseh ravneh delovanja banke. Ugotavljanje tveganj se začne v komercialnih organizacijskih enotah in nadaljuje v organizacijskih enotah, ki so ločene od komercialnih organizacijskih enot, vse do ravni uprave, s čimer je zagotovljena njegova neodvisnost. Za neposredno izvajanje so pristojni naslednji organi in organizacijske enote: . uprava: sprejemanje profila tveganosti, določanje, sprejemanje in redno pregledovanje strategije in politike prevzemanja in upravljanja tveganj, ki jim je banka izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, vključno s tveganji, ki izvirajo iz makroekonomskega okolja, v katerem banka posluje, z upoštevanjem vsakokratnega kreditnega in poslovnega cikla; . kreditni odbor: ocenjevanje vseh vrst kreditnih tveganj ter odločanje in njihova spremljava s posebnim poudarkom na veliki izpostavljenosti in konsolidaciji; . likvidnostni odbor: likvidnostno, obrestno in valutno tveganje; . odbor za slabe naložbe: upravljanje z nedonosnimi izpostavljenostmi; . odbor za upravljanje z bilanco: vsa tveganja banke na agregatni ravni, struktura bilance, kapitalska ustreznost; . izvršni direktor za področje tveganj: poročanje upravi banke o vseh pomembnih tveganjih in okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti banke. Neodvisno poročanje predsedniku nadzornega sveta in predsedniku komisije za tveganje v primeru specifičnega razvoja tveganj, ki vplivajo ali bi vplivala na profil tveganosti banke, neodvisno od uprave; . oddelek za upravljanje tveganj: priprava strategije in politik upravljanja tveganj, izdelava profila tveganosti, spremljanje tveganj; . oddelek za kreditne analize: ocenjevanje in redno spremljanje finančnega položaja dolžnikov in projekcij njihovega poslovanja, ocenjevanje sprejemljivosti investicij, ocena mehkih dejavnikov, izbor primernih kazalnikov za določitev finančnih zavez; . oddelek za spremljavo: spremljava dolžnikov in vodenje opozorilnih seznamov dolžnikov s povečanim kreditnim tveganjem (t.i. »EWS«), monitoring kreditnih zavarovanj, poglobljeni in krizni monitoringi dolžnikov; . oddelek za zaledje in plačilni promet: dnevno spremljanje valutnega in likvidnostnega tveganja skladno z internimi limiti; . oddelek za upravljanje s slabimi naložbami: upravljanje z nedonosnimi izpostavljenostmi, predlaganje rešitev z namenom preprečevanja in minimiziranja možnih izgub. SID banka ločenega odbora za tveganja ni ustanovila. SID banka ima izdelano strategijo in šest politik prevzemanja in upravljanja tveganj, v katerih so opisani postopki ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj. Dokumenti se letno posodabljajo. V strategiji upravljanja tveganj so upoštevani veljavna zakonodaja in predpisi s področja upravljanja tveganj. Dodatno so upoštevane posebnosti SID banke, ki izhajajo iz statusa pooblaščene institucije po Zakonu o Slovenski izvozni in razvojni banki in Zakonu o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov. Strategija opredeljuje vrste tveganj, s katerimi se sooča SID banka kot samostojna institucija in obenem nadrejena družba v Skupini SID banka, ki je zadolžena za konsolidirano upravljanje tveganj, in določa način upravljanja teh tveganj. Sistem notranjega upravljanja v SID banki temelji na: . jasni organizacijski kulturi z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti ter omogoča učinkovito komunikacijo in sodelovanje na vseh organizacijskih ravneh, vključno z ustreznim pretokom informacij navzgor in navzdol. SID banka ima oblikovane kreditni odbor, likvidnostni odbor, odbor za slabe naložbe, odbor za upravljanje z bilanco ter odbor za državni račun, kjer se v proces upravljanja tveganj aktivno vključujejo uprava banke in višje vodstvo; . učinkovitem procesu upravljanja tveganj, ki vključuje postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, kot tudi notranje in zunanje poročanje o tveganjih; . ustreznem sistemu notranjih kontrol, ki vključuje ustrezne administrativne in računovodske postopke. SID banka ima oblikovan oddelek za notranjo revizijo, ki redno, neodvisno in celovito pregleduje delovanje vzpostavljenih notranjih kontrol in izvajanje sprejetih ukrepov za obvladovanje tveganj ter daje priporočila za izboljšanje sistema notranjih kontrol in postopkov upravljanja tveganj. Oblikovan ima tudi oddelek za skladnost, ki ugotavlja, ocenjuje in spremlja tveganja skladnosti, katerim se SID banka izpostavlja pri svojem poslovanju, ter o svojih ugotovitvah poroča upravi in nadzornemu svetu banke; . ustreznem sistemu prejemkov za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela, ki imajo pomemben vpliv na profil tveganosti. SID banka vsa omenjena tveganja sistematično in redno spremlja. V okviru postavljenega upravljanja tveganj pomembna tveganja zgodaj ugotavlja, celovito obravnava, spremlja v okviru svojih dnevnih aktivnosti ter pravočasno poroča upravi. Uprava spodbuja kulturo upravljanja tveganj, ki je v skladu s sprejeto nagnjenostjo k tveganjem in redno poroča nadzornemu svetu o upravljanju posameznih vrst tveganj. Učinkovito upravljanje tveganj zmanjšuje verjetnost nastanka nepričakovanih izgub ter posledično zmanjšuje verjetnost uresničenja tveganja ugleda. Pogostost spremljanja in način poročanja o izpostavljenosti tveganjem sta opredeljena v internih aktih, in sicer za vsako vrsto tveganja posebej. Podrobnejši opis metodologij za spremljanje posameznih vrst tveganj se nahaja v poglavju 3 računovodskega poročila. Pri upravljanju tveganj SID banka upošteva predpise Banke Slovenije in drugo zakonodajo, aktualne smernice EBA in dobre poslovne prakse s področja bančništva. Vsako leto se oceni profil tveganosti SID banke in Skupine SID banka ter izdela poročilo o izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Profil tveganosti je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in kvalitativnih ocen tveganj, ki jih Skupina SID banka prevzema v okviru svojega poslovanja, in kontrolnega okolja, s katerim ta tveganja obvladuje. Ocena profila tveganosti predstavlja enega od ključnih strateških kazalnikov merjenja uspešnosti izvajanja strategije SID banke. SID banka ocenjuje profil tveganosti za celotno Skupino SID banka, pri čemer podrejene družbe ocenjuje agregatno, SID banko pa po posameznih poslovnih aktivnostih. Skladno s strategijo upravljanja tveganj ter politiko upravljanja kapitalskega tveganja in kapitala ima SID banka vzpostavljeno ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala banke, ki: . temelji na ugotavljanju in merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj in spremljanju pomembnih tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja; . omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala banke v razmerju do profila tveganosti banke; . je ustrezno vključeno v sistem upravljanja. Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala se izvaja enkrat letno in kvartalno poroča upravljalnim organom ter s tem zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti SID banke za prevzemanje tveganj. SID banka na podlagi lastnih scenarijev in scenarijev, ki jih posreduje nadzornik, izvaja tudi teste izjemnih situacij. Na podlagi rezultatov teh testov lahko SID banka pravočasno in vnaprej identificira tista področja, kjer je najbolj ranljiva, ter z ustreznimi ukrepi zmanjša tveganja in izboljša uspešnost svojega poslovanja. Upoštevajoč velikost in kompleksnost tveganj SID banka za izračun minimalne kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja standardizirani pristop ter enostavni pristop za operativna tveganja. SID banka poslov trgovanja ne izvaja in je zato minimalno izpostavljena tržnim tveganjem. V okviru tržnih tveganj SID banka spremlja in upravlja valutno tveganje ter izračunava kapitalsko zahtevo za valutno tveganje v skladu z določbami 351. do 354. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. 6. 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (v nadaljevanju: Uredba CRR). V letu 2015 je Skupina SID banka pri izračunu interne ocene kapitalskih potreb oblikovala dodatni kapital za vzdrževanje varovalnega kapitalskega blažilnika in blažilnika za druge sistemsko pomembne institucije. SID banka je imela tudi v letu 2015 visoko kapitalsko ustreznost, ki je na dan 31. 12. 2015 znašala 29,5 odstotka, kar ji omogoča stabilno poslovanje tudi v prihodnje. Prav tako so bili visoki tudi količniki likvidnosti in sicer je količnik likvidnostnega kritja (LCR) na dan 31. 12. 2015 znašal 1444 odstotkov (v letu 2015 je zahtevana minimalna višina 60 odstotkov), količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR) pa 170 odstotkov. V letu 2015 je SID banka na področju upravljanja tveganj: . utrdila organizacijsko strukturo upravljanja tveganj, ki je bila z reorganizacijo spremenjena konec leta 2014 in je vpeljala raven izvršnih direktorjev; . prenovila pravilnik o upravljanju s problematičnimi terjatvami in nadgradila informacijsko podporo za namen zunanjega in notranjega poročanja; . nadgradila sistem zgodnjega prepoznavanja težav komitentov (EWS) z uvedbo dodatnih indikatorjev in informacijsko tehnologijo; . namenjala posebno pozornost zniževanju nedonosnih izpostavljenosti v skladu z usmeritvami regulatorja in strategijo banke na tem področju; . nadgradila spremljavo likvidnostnega in obrestnega tveganja. SID banka posebno pozornost posveča tudi tveganjem, ki izhajajo iz posojilnih skladov. Spodbujevalno - razvojna platforma, ki je bila razvita s strani SID banke, je instrument za prepletanje in razdelitev sredstev državnega proračuna za izvedbo finančnih ukrepov v okviru nacionalne in evropske javne politike. V okviru platforme banka izvaja ukrepe finančnega inženiringa, pri katerih država pokriva prvo izgubo (first loss). Najpomembnejše tveganje posojilnega sklada je kreditno tveganje. SID banka je tudi v letu 2015 za namen obvladovanja kreditnega tveganja izvajala računovodske ukrepe (oslabitve terjatev, rezervacije za zunajbilančne obveznosti) in druge ukrepe za obvladovanje kreditnega tveganja v okviru poslovnega procesa financiranja, kot npr.: . odobravanje (sprememb) kreditov posojilnega sklada skladno s Pravilnikom o odobravanju naložbenih poslov; . izdelava bonitetnih ocen za kreditojemalce posojilnega sklada skladno s pravilnikom o ocenjevanju domačih in tujih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost; . v okviru četrtletnega poročanja odboru za upravljanje z bilanco o kreditnih tveganjih (interno poročanje) priprava ločenega pregleda kreditnega portfelja posojilnega sklada po bonitetnih ocenah in dejavnostih; . izvajanje vzorčnih pregledov namenske porabe sredstev za kredite posojilnega sklada na podlagi poročil upravičencev/kreditojemalcev, skladno z navodili SID banke. V prihodnjem letu bo SID banka na področju upravljanja tveganja posebno pozornost namenila implementaciji smernic Banke Slovenija za izračun stopnje neplačila in stopnje izgube, večji avtomatizaciji poročil za notranje in zunanje poročanje ter postopku vpeljave novih mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP 9 – Finančni instrumenti). Nadaljevala bo z intenzivno obravnavo nedonosnih izpostavljenosti ter ohranjala skrbno izvajanje kreditnega procesa in ustrezno kulturo upravljanja tveganj. V skladu s tržnim dogajanjem SID banka pričakuje, da bo imelo okolje v letu 2016 pomemben vpliv predvsem na tveganje dobičkonosnosti, kot posledica nizkih obrestnih mer v euroobmočju. Glede na predvideno nadaljnjo stabilizacijo gospodarskih razmer se pričakuje tudi nadaljnje izboljšanje na področju kreditnega tveganja in s tem povezanega deleža nedonosnih izpostavljenosti. V imenu Republike Slovenije in za njen račun se v SID banki izvajajo tudi posli zavarovanja kreditov in investicij pred nemarketabilnimi nekomercialnimi in/ali komercialnimi riziki. Škodni rezultat se krije iz sredstev varnostnih rezerv, iz katerih se plačajo škode zavarovancem. Posli zavarovanja kreditov in investicij se zaradi preprečevanja konflikta interesov in čim večje učinkovitosti izvajajo v posebnem oddelku, ki je organizacijsko do ravni izvršnega direktorja oziroma uprave ločen od bančnega poslovanja, o poslih pa odloča in jih obravnava ločen odbor za posle za državni račun. Pravice sklepanja poslov so opredeljene podobno kot v bančnem delu, pri čemer o vseh poslih v vrednosti pet milijonov evrov in več odloča komisija za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja za politike zavarovanj v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v Zakonu o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov, omejujejo mogoči obseg nastale škode. Poleg tega SID banka z uporabo modela za upravljanje tveganj (tehniko tvegane vrednosti - VaR), na podlagi podatkov o sklenjenih zavarovanjih v imenu Republike Slovenije in za njen račun, izračunava višino potencialne škode in ocenjuje ustreznost višine sredstev varnostnih rezerv za pokrivanje teh škod, maksimalno potencialno škodo in vpliv novih zavarovanih transakcij na višino potencialnih škod. Spremenljivke modela so vrsta zavarovanja, država, v kateri se tveganje nahaja, tveganje dolžnika (izražen kot bonitetna ocena po interni metodologiji SID banke), bruto zavarovalna vsota, vrsta zavarovanega rizika, višina lastnega deleža, ocenjena višina regresa, odstotek pozavarovanja, datum zapadlosti zavarovanja, ocena posamezne izpostavljenosti zavarovanja ob koncu četrtletij za čas do izteka zavarovalne dobe. Za izračun ocene potencialnih škod iz naslova portfelja zavarovanj uporablja model metodologijo, ki temelji na koeficientih za verjetnost nastanka škodnega dogodka, tako za države kot tudi za posamezne dolžnike. Izračun verjetnosti neplačila za posamezno državo za določeno obdobje temelji na bonitetnih ocenah bonitetne agencije Moody's in pripadajočih prilagojenih verjetnostih neplačila na podlagi ustreznih študij. Izračun verjetnosti neplačila posameznih komitentov temelji na njihovih bonitetnih ocenah po bonitetni lestvici bonitetne agencije S&P in pripadajočih četrtletnih verjetnostih neplačila. Na osnovi omenjenih parametrov, lahko model izračuna do 10.000 kombinacij oziroma naključnih primerov za obsege potencialnih škod. Rezultate se lahko izračuna za različna časovna obdobja do največ 10 let. Več o upravljanju posameznih vrst tveganj je v 3. poglavju računovodskega dela poročila. 5 Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj V skladu s 435. členom (točka 1. e) Uredbe EU št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR) upravljalni organ, ki je s podpisom te izjave potrjuje ustreznost ureditve upravljanja tveganj v SID banki in Skupini SID banka, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu tveganosti in poslovni strategiji banke. Ureditev oziroma funkcija upravljanja tveganj je v organizacijski shemi banke organizacijsko ločena do nivoja izvršnega direktorja, ki pokriva le to področje in mora zagotoviti ustrezno uresničevanje ureditve upravljanja tveganj na ravni dnevnih dejavnosti banke ter o tem redno obveščati upravo. Zagotovljeno ima tudi redno sodelovanje na sejah nadzornega sveta v delu, ki se nanaša na problematiko tveganj in sejah komisije za tveganja in neposreden dostop do predsednice nadzornega sveta in predsednika komisije za tveganja za namen obveščanja o pomembnih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na profil tveganosti banke. Ne glede na to je upravljalni organ banke (uprava in nadzorni svet) v celoti pristojen in odgovoren za opredelitev in sprejetje ureditve upravljanja tveganj ter redno pregledovanje njegove ustreznosti, vključno z zagotavljanjem posodabljanja v odvisnosti od vplivov dejavnikov notranjega in zunanjega okolja banke, in za nadzor nad uresničevanjem sprejetih strategij in politik upravljanja tveganj. Ljubljana, 3. 3. 2016 6 Strategija SID banke Skladno z vzpostavljenim strateškim načrtovanjem, ki med drugim predvideva drsečo strategijo, so bili konec leta 2015 revidirani srednjeročni strateški načrti SID banke. Na tej podlagi je bila sprejeta Akcijska strategija SID banke za obdobje 2016-2018. Ključne zunanje okoliščine, ki jih je SID banka upoštevala pri spremembi strategije, so bile predvsem spremembe pri delovanju finančnih trgov in bančnega sistema v Sloveniji, hkrati pa pričakovanja o nadaljevanju gospodarske rasti v Sloveniji v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Med ključnimi notranjimi elementi, ki so spodbudili spremembe akcijske strategije, so bili predvsem prilagoditve poslovnega modela, produktov in načinov kreditiranja. Sestavni del akcijske strategije je tudi profil tveganosti, s katerim SID banka upravlja tveganja tudi na strateški ravni. Poslanstvo, vizija in vrednote SID banka kot osrednja slovenska spodbujevalno-razvojna finančna institucija razvija in izvaja finančnemu trgu dopolnilne dolgoročne finančne storitve in tako spodbuja konkurenčnost gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest ter trajnostni razvoj Slovenije. S spremljanjem podjetij skozi različne faze poslovanja in nudenjem prilagojenih finančnih storitev, predvsem dolgoročnih, SID banka omogoča ustrezne pogoje financiranja, kjer obstoječa tržna ponudba ni zadostna. S tem spodbuja uresničevanje priložnosti slovenskega gospodarstva tako doma kot v tujini, še zlasti za mala in srednja podjetja z visokim razvojnim potencialom. Finančna vrednost storitev za končne koristnike, uresničevanje strategije razvoja Slovenije in učinkovito izvajanje danih javnih pooblastil so temelj, na katerem SID banka izpolnjuje cilj biti učinkovita in cenjena partnerica za razvoj. SID banka si prizadeva za pregledno, učinkovito in družbeno odgovorno poslovanje, s posluhom do zaposlenih in notranje rasti družbe. Vrednote, kot so odgovornost, strokovnost, zavzetost, sodelovanje in ustvarjalnost so temeljna načela delovanja SID banke, ki zaposlene vodijo pri vsakdanjem delu, v medsebojnih odnosih ter v stikih s strankami in drugimi interesnimi skupinami. Ključne strateške usmeritve Tržni vidik S tržnega vidika je poglavitna naloga, SID banke prilagajanje poslovnega modela novim gospodarskim razmeram in potrebam. Banka razvija novo generacijo okolju in izzivom časa prilagojenih finančnih storitev, ki bodo omogočale povečanje finančne vrednosti za končne koristnike in razvojne učinke na slovensko gospodarstvo. Pri tem bo velik poudarek še naprej namenjen dejavnemu prilagajanju obstoječih in razvijanju novih produktov v celotnem življenjskem ciklu podjetij. Nove produkte banka razvija predvsem na področjih malih in srednjih podjetij, financiranja infrastrukture, ekoloških programov, podpore finančnemu in poslovnemu prestrukturiranju gospodarstva ter kataliziranja kapitalskega trga. Poleg tega si bo banka prizadevala tudi za širitev finančnega inženiringa ter svetovalnega inženiringa in produktnega sodelovanja z drugimi slovenskimi javno-spodbujevalnimi institucijami in izboljšanje učinkovitosti alokacije povratnih proračunskih sredstev in sredstev evropske kohezijske politike. Na področju projektnega in investicijskega financiranja namerava banka oblikovati ustrezne instrumente. SID banka bo delovala predvsem tam, kjer bodo tržne vrzeli največje, podpora poslovnih bank pa okrnjena. Prav zato bo še naprej posebna pozornost namenjena tudi malim in srednje velikim podjetjem z visokim razvojnim potencialom oziroma potencialom rasti v srednja in velika podjetja. Slednje bo posledično vodilo v ustvarjanje novih delovnih mest in vzdržno rast gospodarstva. SID banka bo v novi strateški perspektivi prednostno razvijala programe z elementi državnih pomoči, kar pomeni omogočanje ugodnih pogojev financiranja na segmentih, kjer so prisotne tržne vrzeli. SID banka ta cilj dosega z uporabo koncepta finančnega inženiringa, kjer banka lastna sredstva uporablja v kombinaciji z javnimi in zasebnimi sredstvi, s čimer dosega tudi ustrezne mehanizme delitve in obvladovanja tveganj. SID banka bo še naprej primarno skušala delovati na segmentu posrednega financiranja preko bank na podlagi posebej oblikovanih razvojno-spodbujevalnih programov. Le na področju tržnih vrzeli, kjer so banke še posebej nedejavne, bo povečevala delež neposrednega financiranja. Ob pričakovani povrnitvi vzdržne gospodarske rasti se bo banka v prihodnje osredotočila na razvojni segment delovanja. Vloga SID banke se na ta način prilagaja cikličnim razmeram, ki jih opredeljujejo makrofinančne razmere, ki so se v zadnjih letih močno izboljšale. Postopno osredotočenje na razvojni segment delovanja bo SID banki omogočilo razvoj v smeri ključnega finančnega stebra novega slovenskega razvojnega modela. Kljub temu pa SID banka ostaja pripravljena, da v primeru poslabšanja gospodarskih razmer obnovi tudi aktivnosti svoje interventne vloge. Finančni vidik SID banka bo vodila politiko tveganj v klasičnem pomenu delovanja razvojnih bank: višje tveganje, daljša ročnost, nižji donos. Kljub temu mora pri svojem delovanju tudi v prihodnje zagotavljati finančno vzdržnost svojega poslovnega modela. To pomeni zagotavljanje obvladovanja vseh tveganj do te mere, da bo dosežena zahtevana stopnja varnosti ob hkratnem doseganju primernega rezultata. Banka si bo še naprej prizadevala za diverzifikacijo in uporabo novih ugodnih instrumentov za zagotavljanje dolgoročnih virov financiranja. Če bodo za financiranje zagotovljena tudi proračunska sredstva ali sredstva iz evropske kohezijske politike, bo banka lahko končnim koristnikom ponudila še ugodnejše pogoje financiranja. SID banka bo še naprej skrbela za krepitev svojega kapitala in ohranjanje kapitalske ustreznosti, tudi zaradi pomembne vloge SID banke v slovenskem bančnem sistemu. Z vidika povečevanja kapitala je pomembna tudi stroškovna učinkovitost, ki jo bo banka v naslednjem obdobju zadržala na ustrezni ravni, čeprav bodo zaradi novih oblik delovanja potrebni dodatni resursi. Notranji vidik Z notranjega vidika so med prednostnimi strateškimi usmeritvami predvsem prilagoditev internih procesov novemu poslovnemu modelu in pospešen razvoj produktov ter nadaljnje prilagajanje delovanja v okviru zahtev Evropske komisije. Organizacijska kultura v banki se bo razvijala skladno z uveljavljanjem etičnih vrednot in visokih strokovnih standardov, dokončana bo tudi optimizacija organizacijske strukture. Ob tem je ključnega pomena tudi upravljanje sistema kakovosti, ki omogoča učinkovito upravljanje notranje rasti in zmanjševanje operativnih tveganj. V informacijski tehnologiji bo razvoj sistema uravnotežen med učinkovitostjo, prilagodljivostjo in stabilnostjo, nadaljeval se bo tudi proces oblikovanja učinkovitega podatkovnega modela. SID banka bo še naprej stremela k zagotavljanju podatkovne integritete in razpoložljivosti kakovostnih podatkov, ki bodo omogočali ustrezne storitve in podporo tudi ob povečanem obsegu poslov. Za banko je strateška usmeritev tudi učinkovito upravljanje Skupine SID banka in izkoriščanje procesnih sinergij v skupini ob ustrezni organizacijski strukturi oziroma možnih dodatnih spremembah. Vidik učenja in razvoja Med ključnimi strateškimi usmeritvami z vidika učenja in razvoja je predvsem izkoriščanje oziroma krepitev visokega povezovalnega momenta SID banke do gospodarstva, finančnega sektorja, javnega sektorja in razvojno-spodbujevalnega sistema. Pomembno bo tudi vzdrževanje strokovne mreže, ki jo je SID banka zgradila v preteklosti na finančnem, tehnično-tehnološkem in institucionalnem področju, predvsem zaradi prenosa dobrih praks. SID banka si bo prizadevala pridobivati kompetence na področjih črpanja kohezijskih sredstev, izvajanja svetovalne funkcije ter projektnega financiranja. SID banka bo še naprej uveljavljala koncepte odgovornega posojanja, svojo strategijo pa poskušala uveljavljati tudi v širšem okolju in tako po svojih močeh vplivati na razvoj širše družbe v smeri trajnostnega razvoja. Finančni načrt za leto 2016 Sprejete strateške usmeritve in cilji so bili osnova za pripravo letnega operativnega plana in finančnega načrta banke, ki na operativni ravni podpirata izvajanje strateških ciljev. Pri izdelavi finančnega načrta so bile upoštevane predpostavke Strategije SID banke za obdobje 2016-2018, narejene na osnovi izbranega scenarija. Skladno s temeljnimi strateškimi usmeritvami banke bodo aktivnosti v letu 2016 usmerjene v nudenje finančnih storitev na segmentih, kjer so ugotovljene tržne vrzeli oziroma druge nepravilnosti trga. Zaradi znižanja proti-cikličnih potreb financiranja bo banka v prihodnjem letu del svojih aktivnosti širila tudi na storitveni del, kjer želi SID banka prispevati k učinkovitejšemu prenosu spodbujevalnih programov EU v slovenski prostor in posredovanju sredstev evropske kohezijske politike ter povečati svojo vlogo pri oblikovanju ekonomske in razvojne politike. V skladu s predvidenim tržnim dogajanjem in nadaljnjem izboljševanju ekonomsko-finančnega položaja ter rastjo gospodarstva bo konec leta 2016 bilančna vsota znašala 2.682 milijonov EUR. V letu 2016 je predvideno stanje kreditnega portfelja v višini 1.463 milijonov EUR, kar glede na stanje konec leta pomeni znižanje kreditov. Razlog za nižanje portfelja bank je v ugodni likvidnostni situaciji bank ter zmanjševanju kreditnih tveganj, kar zmanjšuje povpraševanje po kreditih SID banke. Pri kreditih strankam, ki niso banke, bo dan poudarek kreditom na podlagi ukrepov finančnega inženiringa, ki bo komitentom zagotovil ugodne vire za poslovanje in razvoj. Tudi za leto 2016 banka načrtuje pozitivno poslovanje kljub pričakovanim nižjim prihodkom od obresti. Zaradi pričakovanih poplačil nekaterih slabih terjatev v letu 2016 banka načrtuje nižje neto odhodke za oslabitve in rezervacije. Nekoliko višji stroški poslovanja so posledica planiranih novih aktivnosti banke. Uravnoteženost poslovanja banke, ki se kaže skozi zagotavljanje kapitalske trdnosti, zadostne stroškovne učinkovitosti, vzdrževanje primerne likvidnosti ter proaktivno upravljanje vseh tveganj tudi v letu 2016 ostaja temelj prihodnjega delovanja SID banke. 7 Družbena odgovornost Poslanstvo SID banke Poslanstvo in delovanje SID banke je usmerjeno v doseganje širših družbenih ciljev, ki jih opredeljujejo vse tri komponente trajnostnega razvoja Slovenije: gospodarstvo, socialna varnost in skrb za okolje. Delovanje SID banke temelji na dolgoročnih razvojnih podlagah Republike Slovenije in Evropske unije, ki opredeljujejo prednostna področja z ustreznim družbenim soglasjem. Glavna vloga SID banke je spodbujanje trajnostnega razvoja Republike Slovenije tako, da prispeva k zagotavljanju dolgoročno vzdržne in stabilne gospodarske rasti preko zagotavljanja in nadgrajevanja sistema razvojnega financiranja. Skrb za družbeno odgovornost je integrirana v celotno delovanje SID banke in se izvaja v okviru vseh njenih aktivnosti. Vloga SID banke je posredovanje s financiranjem ali zavarovanjem na področjih tržnih vrzeli in s tem ustvarjanje širših družbenih koristi predvsem pri: . trajnostnem in uravnoteženem gospodarskem razvoju Republike Slovenije; . raziskavah in inovacijah ter drugih oblikah gospodarsko-razvojnega delovanja; . sonaravnem razvoju okolja z visoko stopnjo zaščite okolja in bivanja, javni in komunalni infrastrukturi ter energetski učinkovitosti; . socialnem napredku, izobraževanju in zaposlovanju ter ohranjanju oziroma ustvarjanju novih delovnih mest; . drugih aktivnostih, ki prispevajo h gospodarski rasti in trajnostnemu razvoju ter družbeni blaginji. Končni cilj delovanja banke je tako zagotoviti enake možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Banka na svojo vlogo in delovanje gleda z najmanj dveh vidikov. Medtem ko se zunanje, v okolje usmerjeno delovanje, kaže na ravni države v smeri podpore trajnostnih projektov posameznih programov financiranja SID banke, ji njeno notranje družbenoodgovorno ravnanje vseh zaposlenih pomaga izvajati njene osnovne dejavnosti in poslanstvo. Družbenoodgovorno delovanje do strank in okolja Učinki delovanja banke SID banka se je po svoji ustanovitvi, tudi zaradi potreb po njenih interventnih aktivnostih v krizi, hitro utrdila kot ena najpomembnejših ustanov slovenskega finančnega sistema. Ob uporabi metodologije iz neodvisne evalvacije aktivnosti SID banke za obdobje 2007–2010 je Skupina SID banka, brez upoštevanja jamstvenih shem, v letu 2015 s svojimi storitvami omogočila za 7,5 milijarde EUR prodaje slovenskih podjetij, 3 milijarde EUR BDP, 3,5 milijarde EUR izvoza in okoli 18 tisoč novih delovnih mest. Obseg teh učinkov izhaja iz osredotočenosti SID banke na delovanje na tržnih vrzelih finančnega sistema in razvojnih aktivnosti, kjer poslovni finančni sistem ne deluje v zadostni meri ali pa sploh ne deluje. Ob povečani vlogi v kriznem obdobju je SID banka postala tretja največja banka po bilančni vsoti in kapitalu ter druga po kreditiranju podjetij. Konsolidacija bančnega sistema, ki se kaže tudi v združevanju bank po krizi, naravno znižuje potrebo po velikem obsegu interventne vloge in osredotočenje na projekte, vezane na financiranje trajnostnega razvoja. Kljub temu je v letu 2015 SID banka še vedno zasedala četrto mesto po bilančni vsoti in eno od vodilnih vlog pri kreditiranju podjetij. Odgovorno posojanje SID banka vgrajuje v odločanje načela odgovornega posojanja, kar naj bi poleg presoje ekonomsko-finančnega položaja vključevalo tudi presojo petih bilanc kreditojemalcev: intelektualne, surovinske, okoljske, energetske in inovacijske. SID banka poleg načrtovanega prilagajanja svoje kreditne aktivnosti vzporedno razvija in uvaja sistemske rešitve, svojo ponudbo pa vsebinsko in tehnično prilagaja spreminjajočim se potrebam končnih upravičencev in poslovnih bank, ko te nastopajo kot posredniki namenskih virov SID banke. SID banka je koncept odgovornega posojanja v praksi vgradila v notranje postopke odločanja. Kot razvojna banka zasleduje predvsem trajnost in samozadostnost, ne pa dobičkonosnosti, s čimer lahko zagotavlja ugodne finančne pogoje svojih spodbujevalnih programov. Celoten dobiček se skladno z ZSIRB reinvestira in namenja dodatnemu financiranju gospodarstva. Vloga SID banke zato ni podpiranje vseh poslov, temveč le tistih, ki izkazujejo ekonomsko in finančno upravičenost, hkrati pa imajo vključeno komponento trajnostnega razvoja. Koncept odgovornega posojanja se kaže tudi v zagotavljanju dodane vrednosti storitev banke, ki jo ta zagotavlja z naslednjimi vzvodi: . raznovrstnost lastnih finančnih virov; . učinkovitejša uporaba in alokacija finančnih sredstev; . programi z daljšo ročnostjo in večjim prevzemanjem tveganj končnih koristnikov; . nižja cena storitev in drugi ugodnejši pogoji; . sofinanciranje in nastopanje kot spodbujevalni dejavnik skupaj z drugimi finančnimi ustanovami; . spodbujanje delovanja zasebnega sektorja v smeri trajnostnega razvoja in povečevanje njegovih kapacitet; . prenos finančnih ugodnosti na končne uporabnike; . razvoj finančnih instrumentov, prilagojenih potrebam slovenskega gospodarstva; . doseganje pozitivnih zunanjih učinkov (družbenih koristi); . povezovanje z drugimi javno-spodbujevalnimi institucijami; . svetovanje. Pri poslovanju s strankami oziroma na konkretnih projektih je posebna pozornost namenjena preprečevanju korupcije ter okoljevarstveni politiki. Banka se zaveda svojega posebnega položaja tudi z vidika potencialnega izkrivljanja proste konkurence, zato pri izvajanju svojih dejavnosti izvaja ukrepe, ki preprečujejo konkuriranje poslovnim finančnim institucijam na trgu. Aktivnosti SID banke so torej že v osnovi vzpostavljene v kar se da dopolnilni okvir ostalim tržnim udeležencem. Dostopnost storitev Zaradi svojih javnih funkcij skuša banka uresničiti načelo enakega dostopa oziroma enakega obravnavanja vseh uporabnikov njenih storitev, kar pomeni enake storitve pod enakimi pogoji vsem enako upravičenim subjektom (načelo nediskriminatornosti). Posebna pozornost je namenjena tudi ustrezni regionalni razpršitvi razvojnih sredstev. Da se omogoči ustrezen dostop končnih koristnikov do finančnih storitev za projekte trajnostnega razvoja, je SID banka pri ponudbi svojih produktov oziroma programov tudi v letu 2015 zasledovala koncept pokritja ključnih faz proizvodne verige, kjer nastopajo tržne vrzeli – od obratnega kapitala, raziskav in razvoja, investicij, pa vse do prodaje na domačih in tujih trgih oziroma celo do dokončnega poplačila tako nastalih terjatev. V letu 2015 je banka izvajala nove in obstoječe kreditne in druge linije za: . financiranje malih in srednjih podjetij; . financiranje tehnološko-razvojnih projektov; . financiranje obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije; . financiranje infrastrukturnih in okoljevarstvenih projektov občin; . zavarovanje kreditov za pripravo na izvoz; . zavarovanje izvoznih kreditov ob spoštovanju politike OECD o trajnostnem financiranju. Stanovske zaveze in sodelovanje Medbančni dogovori in priporočila, ki krepijo dobre prakse, pravila in načela bančne stroke prispevajo k dolgoročno vzdržnemu poslovanju, odgovornemu posojanju, varnosti in likvidnosti v bančnem sektorju, s tem pa tudi širše. Zato daje banka takim dogovorom s finančnimi ustanovami na nacionalni in tudi mednarodni ravni ustrezen pomen ter dejavno sodeluje pri izmenjavi informacij, dobrih poslovnih praks in uveljavljanju stanovskih vrednot. Za SID banko so zlasti pomembni dogovori Združenja bank Slovenije ter drugih domačih in tujih bančnih združenj, katerih članica je. Banka je članica več mednarodnih združenj finančnih ustanov, na primer EAPB, ELTI, NEFI in Bernske unije. Skupaj z več kot 50 drugimi članicami Bernske unije se je s posebno izjavo zavezala, da si bo prizadevala za visoke etične standarde in vrednote združenja ter izvajala svoje dejavnosti strokovno, finančno odgovorno in spoštljivo do okolja. SID banka je z namenom krepitve sodelovanje z evropskimi institucijami v letu 2015 postala delničarka Evropskega investicijskega sklada (EIF). SID banka je kot izvajalka vključena v informativni seznam nacionalnih projektov za financiranje iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) na področju spodbujanja energetske prenove državnih in drugih stavb ter financiranja malih in srednje velikih podjetij s kvazi-lastniškim kapitalom. Področje svetovanja je SID banka v 2015 okrepila s sodelovanjem v Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe (EIAH), kjer nastopa kot nacionalna vstopna točka za podporo investicijskim projektom. Članice Evropskega združenja dolgoročnih investitorjev (ELTI), med katerimi je od ustanovitve dalje tudi SID banka, so na srečanju COP21 - Paris Climate Summit decembra 2015 podpisale izjavo, s katero so se zavezale k prispevku pri prehodu na nizko-ogljično družbo z namenitvijo ustreznega deleža financiranja projektov za doseganje podnebnih ciljev, spodbujanjem podjetij k tovrstnim naložbam, spremljavo učinkov, oblikovanjem produktov, ki bodo prispevali k nizko-ogljičnemu in podnebju prijaznemu gospodarstvu. V domačem institucionalnem okolju se je SID banka kot ustanovna članica maja 2015 skupaj s še 22-imi drugimi ustanovnimi članicami iz gospodarstva, bančništva, akademske sfere ter regionalnimi in lokalnimi organizacijami pridružila evropskemu gospodarskemu interesnemu združenju Slovensko inovacijsko stičišče (SIS), katerega temeljne naloge bodo povezovanje različnih akterjev na področju inovacij (od ideje do produkcije preko financiranja do končnega kupca) ter izvajanje aktivnosti za izboljšanje slovenskega inovativnega in podjetniškega okolja ter podpora in aktivno sodelovanje pri izvedbi posameznih projektov, povezanih z inovacijsko dejavnostjo s končnim namenom, da se čim večje število inovacijskih projektov industrializira in unovči. Komuniciranje z zunanjimi javnostmi SID banka kot spodbujevalna in razvojna banka namenja veliko pozornost preglednosti svojega poslovanja in temu ustrezno odprtemu komuniciranju. Največjo pozornost pri komuniciranju navzven banka namenja poslovni javnosti, predvsem poslovnim partnerjem. SID banka skrbi za celovito obveščanje o svojih programih in možnostih pridobitve njenih sredstev. Poleg sporočil za medije ter obveščanja prek spletne strani je SID banka za podjetja in občine v letu 2015 organizirala predstavitve novih in obstoječih produktov ter skrbela za redno obveščanje in nadgradnjo poslovnih odnosov s podjetji in bankami, ki posredujejo sredstva SID banke podjetjem. Predstavniki SID banke so se aktivno udeleževali in sodelovali na različnih dogodkih, seminarjih, konferencah, okroglih mizah ipd., kjer so obravnavali teme, pomembne za področja dejavnosti SID banke, kot so izvoz, razvoj, energetika, okolje, konkurenčno podjetništvo in drugo. SID banka je organizirala tudi dogodek Stičišče znanja s predavanjem in okroglo mizo, na kateri so uspešni slovenski podjetniki in finančni strokovnjaki razpravljali o izkušnjah in pomenu krožnega gospodarstva za trajnostni razvoj Republike Slovenije. Okolju prijazna družba SID banka deluje z vidika varovanja okolja in energetske učinkovitosti družbenoodgovorno tudi navznoter. V letu 2015 je nadaljevala prakso družbene odgovornosti s pripravo energetsko-okoljske bilance, izračuna ogljičnega odtisa in vodenjem indeksa družbene odgovornosti. Z navedenim indeksom banka meri izvajanje ukrepov in doseganje ciljev pri izvajanju družbene odgovornosti. V začetku leta 2015 je bila zaključena nujno potrebna obnova poslovne stavbe. Obnova je bila izvedena skladno z načeli trajnostnega razvoja, kot prenova obstoječe stavbe, ki je arhitekturni spomenik nacionalnega pomena, namesto pozidave novih površin. Pri prenovi so bila upoštevana načela energetske učinkovitosti, vpliva na okolje, optimalnega delovnega okolja ter spoštovanja kulturno-varstvenih pogojev. S prenovo so se znatno znižali stroški energije in vzdrževanja stavbe. SID banka se je odpovedala praksi dajanja daril poslovnim partnerjem, tako privarčevana sredstva pa je v letu 2015 namenila Slovenski filantropiji za namen kritja stroškov slovenskih prostovoljcev, ki pomagajo beguncem. Družbenoodgovorno delovanje v banki SID banka se zaveda, da družbenoodgovornega delovanja ni mogoče ustrezno razvijati brez uveljavljanja osebne odgovornosti vseh posameznikov v organizaciji. Zaradi tega se v SID banki na vseh ravneh spodbuja zavedanje o osebni in družbeni odgovornosti kot življenjskem slogu posameznika in tudi celotne organizacije v vseh njenih vidikih delovanja. To upošteva tudi politika družbene odgovornosti v SID banki, ki je bila sprejeta v njenem najširšem, celovitem pojmovanju. S formalno obvezujočim dokumentom je poudarjena vloga celotnega kolektiva pri njenem uresničevanju, postavljeni pa so tudi temelji sistematičnega upravljanja njenih vsebin. Stalno nadgradnjo ukrepov na področju družbene odgovornosti izvaja banka tudi z vsakokratnim procesom strateško-operativnega planiranja. Tako je SID banka sprejela politiko upravljanja banke, utemeljeno na družebenoodgovornem delovanju tudi navznoter. Ta izpostavlja vrednote družbe, referenčni kodeks upravljanja, sodelovanje z vsemi deležniki, politiko transakcij med družbo in povezanimi osebami, zavezo o ugotavljanju nasprotja interesov in neodvisnosti upravnih in nadzornih organov, ocenjevanje učinkovitosti in varovanje interesov zaposlenih. Kodeks etičnih vrednot in standardov podrobno ureja načela in pravila, po katerih se ravnajo banka, njeni organi in bančni delavci pri opravljanju svojih nalog v odnosu do strank, do drugih bank, do gospodarskega okolja in znotraj banke. Kodeks potrjuje uveljavljeno prakso spodbujanja ustrezne organizacijske kulture, pozitivnega ravnanja in odnosa zaposlenih pri opravljanju nalog. Poseben poudarek daje kodeks tudi družbeni odgovornosti in odnosu do okolja. Notranje komuniciranje SID banka izvaja visoko specializirano dejavnost, zato je za njeno uspešno delovanje ključno, da zaposleni razumejo in podpirajo njeno delovanje, k čemur lahko prispeva tudi učinkovita in odprta komunikacija. V banki so uveljavljene različne oblike obveščanja in komunikacije z zaposlenimi, od neposrednega komuniciranja med vodstvom in zaposlenimi, na primer redni interni sestanki in srečanja zaposlenih z upravo, do dostopa do elektronskih zbirk podatkov, obveščanja preko internega elektronskega časopisa in četrtletnega izhajanja internega glasila Cekin. Skrb za zaposlene Banka zaposlenim omogoča gibljiv delovni čas, kar omogoča lažje usklajevanje službenega in zasebnega življenja. Posebna pozornost je namenjena tudi osnovnim pravicam zaposlenih, njihovi varnosti in zdravju, pogojem dela, socialni varnosti, osebnemu in strokovnemu razvoju, socialnemu dialogu in medsebojnim odnosom. Na področju varnosti in zdravja zaposlenih je SID banka v letu 2015 nadaljevala z izvajanjem predhodnih usmerjenih in rednih obdobnih zdravniških in okulističnih pregledov za vse zaposlene. Izvaja tudi redno strokovno usposabljanje za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost, ki se ga morajo obvezno udeležiti vsi zaposleni. Pri izplačevanju plač in drugih stroškov dela zaposlenim se upoštevata veljavna zakonodaja in bančna kolektivna pogodba, medtem ko nagrajevanje uspešnosti in napredovanja ureja podjetniška kolektivna pogodba. Tudi v letu 2015 je banka nadaljevala s prakso plačila premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene. V SID banki je posebna pozornost namenjena področju razvoja zaposlenih, s ciljem zadržati izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo, primerno razvitosti in strateškim ciljem banke, učinkovitemu prilagajanju zaposlenih spremembam in izzivom v organizaciji in okolju ter zagotavljanju dovolj stimulativnega delovnega okolja zaposlenim, ki jim bo tudi v prihodnje ponujalo dovolj strokovnih izzivov. Z zaposlenimi so bili opravljeni letni razvojni razgovori, ki so osnova za oceno razvojnega potenciala posameznika, opredelitev ključnih kadrov in izdelavo letnega načrta izobraževanja. Banka lahko s tem pravočasno zazna potrebe po novih znanjih ter lažje načrtuje ciljno usposabljanje in izobraževanje za posameznike in tudi skupine zaposlenih. V kontekstu notranje družbene odgovornosti skuša banka z letnimi razgovori in srečanji zaposlenih izvajati oziroma živeti vrednote banke v vsakdanjem življenju in delu zaposlenih. Hkrati se zaposleni udeležujejo raznih srečanj in okroglih miz, na katerih promovirajo svoje poslovne vrednote trajnostnega razvoja in etičnega delovanja kot osnove za družbeno odgovorno in trajnostno bančništvo. Banka že vrsto let ustvarja nova delovna mesta in s svojo rastjo oziroma razvojem odpira možnosti za zaposlovanje. Tudi v letu 2015 je zaposlovanje potekalo skladno z letnim načrtom zaposlovanja in usmeritvami akcijske strategije, ki temeljijo predvsem na prilagajanju zaposlovanja rasti obsega poslovanja in razvoju novih produktov, zaposlovanju strokovnjakov s specifičnimi znanji in izkušnjami ter zadržanju sposobnih in perspektivnih kadrov v banki. V letu 2015 se je v SID banki na novo zaposlilo 20 sodelavcev, pretežno kot nadomestitve sodelavcev, ki so se upokojili ali našli nove izzive izven banke, deloma pa kot odgovor na potrebe in izzive, ki jih narekujejo nove naloge in pričakovanja deležnikov. Konec leta je bilo v banki 158 zaposlenih, od tega 104 žensk in 54 moških, povprečno število zaposlenih v letu 2015 je bilo 153. Ena od usmeritev akcijske strategije SID banke je tudi spodbujanje pridobivanja potrebnih znanj in veščin ter njihov prenos v prakso. V letu 2015 se je različnih oblik izobraževanja udeležilo 158 zaposlenih, kar je več od povprečnega števila zaposlenih v letu 2015. Velik poudarek se posveča tudi internemu prenosu novopridobljenih znanj in evalvaciji izobraževanja. 8 Poslovanje v letu 2015 8.1 Makroekonomsko okolje v letu 20155 5Predstavljeni številčni podatki so, če ni drugače navedeno, pridobljeni iz naslednjih virov: - UMAR – Ekonomsko ogledalo (januar 2016); Pregled uresničevanja Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2015 - Banka Slovenije – Gospodarska in finančna gibanja, januar 2016; - ECB – Ekonomski bilten (december 2015) Mednarodno okolje V letu 2015 je bilo izboljševanje globalnih gospodarskih razmer še naprej le postopno in neenakomerno. Razpoložljivi podatki kažejo na gospodarsko rast nekoliko nad tremi odstotki, kar je celo nekoliko manj kot leto poprej. Največ težav predstavlja rast v gospodarstvih držav v razvoju, ki so jo zavirale strukturne ovire in makroekonomska neravnovesja, v državah izvoznicah surovin večinoma znižanje cen le-teh, v posameznih delih sveta pa tudi naraščanje geopolitičnih napetosti. Največje izboljšanje gospodarskih razmer nastaja v večjem delu gospodarsko razvitih držav. Na razvita gospodarstva so ugodno vplivale nizke cene nafte, še vedno ugodni pogoji financiranja, izboljševanje razmer na trgu dela, povečanje zaupanja ter zmanjšanje zaviralnih vplivov, ki so posledica razdolževanja zasebnega sektorja in konsolidacije javnih financ. V evrskem območju se je rast povišala glede na leto 2014 in dosegla 1,6 odstotka. K temu je v največji meri prispevala podpora domačega povpraševanja, zlasti zasebne potrošnje. Glavna zaviralca gospodarskega okrevanja v euroobmočju sta vseeno še naprej bili umirjena rast v nastajajočih tržnih gospodarstvih in umirjena svetovna trgovinska menjava. Evropska komisija predvideva nadaljnje povečevanje gospodarske rasti in doseganje 1,9-odstotne rasti v letu 2017. Učinki ukrepov spodbujevalno naravnane denarne politike ECB so se v realnem gospodarstvu kazali z izboljšanjem kreditnih pogojev, kar je deloma spodbudilo podjetniške investicije. Nizke cene nafte, ki so povečale dobičkonosnost podjetij in kupno moč gospodinjstev, so preko naraščanja kupne moči gospodinjstev spodbudile zasebno potrošnjo. K izboljšanju denarnih in kreditnih kazalnikov so prispevale nizke obrestne mere, ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja ECB in razširjeni program nakupa vrednostnih papirjev. Stroški bančnega financiranja so dosegli najnižje vrednosti, potem ko so se več let zniževali. Banke so zmanjšanje cen virov postopoma prenašale naprej v obliki nižjih posojilnih obrestnih mer. Ugodni posojilni pogoji so podpirali okrevanje rasti posojil, razlike med obrestnimi merami za posojila med državami pa so se še zmanjšale. Proračunski saldo euroobmočja se je zaradi ugodnih gospodarskih gibanj, nizkih obrestnih mer in ukrepov fiskalne konsolidacije rahlo izboljšal. Trend zniževanja se bo z doseženih dobrih 2 odstotkov BDP zniževal na raven okoli odstotka in pol do leta 2017, prav tako pa naj bi se začela zniževati bruto zadolženost držav evrskega območja, s trenutnega okoli 93,5 odstotka, na raven blizu 91 odstotkov do leta 2017. Slovensko gospodarstvo Po povišanju za 3 odstotke v letu 2014, se je rast BDP nadaljevala tudi v letu 2015, ko je znašala 2,9 odstotka. Četrtletne stopnje rasti BDP so pozitivne že od začetka leta 2013, prav tako pa se postopoma znižuje tudi brezposelnost. Glavni dejavnik rasti BDP je ob nadaljnji rasti tujega povpraševanja in izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ostal izvoz. Realna rast izvoza blaga in storitev je v letu 2015 ostala relativno visoka, 5,2-odstotna, kljub rahlemu znižanju glede na leto poprej. Svoj prispevek k rasti je v letu 2015 povečala tudi zasebna potrošnja. Ta je ob povišanju razpoložljivega dohodka in izboljšanju razpoloženja potrošnikov realno porasla za nekoliko več kot poldrugi odstotek. Po drugi strani se je upočasnila rast investicij, predvsem v povezavi z upadom gradbenih investicij v drugem polletju, ko se je umiril močan porast le-teh, spodbujen s pospešenim črpanjem EU sredstev pred iztekom prejšnje finančne perspektive. Izboljševanje razmer na trgu dela se je v letu 2015 še pospešilo. Nadaljnja rast števila delovno aktivnih je predvsem posledica krepitve v predelovalnih dejavnostih. Povečevanje povpraševanja po delovni sili je znižalo stopnjo brezposelnosti na 9 odstotkov v povprečju leta, tendenca zniževanja brezposelnosti pa naj bi se ohranjala tudi v prihodnjih letih. Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin se je v letu 2015 pod vplivom močnih deflacijskih pritiskov znižal za pol odstotka. K negativni stopnji inflacije je največ prispevalo znižanje cen energentov ob nadaljevanju padca cen nafte na svetovnih trgih. Predvsem pod negativnim vplivom stroškovnih dejavnikov so se zniževale tudi cene trajnih dobrin, povišale pa so se cene poltrajnega blaga, hrane in storitev. Javnofinančni primanjkljaj se je v 2015 prvič po nastopu krize znižal pod maastrichtsko mejo 3 odstotkov. Znižanje primanjkljaja je skladno s postopno konsolidacijo javnih financ in izboljšanja gospodarske aktivnosti ter razmer na trgu dela. Odhodki so bili podobni kot pred letom, ob manjših izdatkih za investicije, plačila obresti in subvencij. Evropska komisija pričakuje v letih 2016 in 2017 upad javnega dolga pod 80 odstotkov BDP, s 83,5 odstotka, doseženih v letu 2015. Bančno okolje Razmere v bančnem sistemu so se izboljšale pod vplivom ugodnejšega makroekonomskega okolja v zadnjih dveh letih. Slednje prispeva k znižanju sicer še vedno relativno visokega kreditnega tveganja. Po drugi strani pa je poslovanje bank vedno bolj oteženo zaradi nizkih donosov v okolju, nizkih in padajočih obrestnih mer ter krčenja obsega kreditiranja. Visoka kapitalska ustreznost, ki je ostala nad povprečjem evrskega območja in konec leta na konsolidirani osnovi znašala dobrih 18 odstotkov, pomeni nizko tveganje solventnosti bank. Kakovost kreditnega portfelja se je v letu 2015 nekoliko izboljšala. Konec leta je delež razvrščenih terjatev v zamudah nad 90 dni znašal okoli 10 odstotkov, na najvišji točki leta 2013 pa nad 15 odstotkov. Zniževanje deleža slabih terjatev je bila poleg prenosov na DUTB tudi posledica aktivnosti bank v zvezi z restrukturiranjem in odpisi terjatev ter tudi ugodnega vpliva gospodarske rasti. Banke so v večjem obsegu restrukturirale terjatve do velikih podjetij, vendar se je v letu 2015 povečalo tudi restrukturiranje terjatev do MSP. V tej skupini podjetij je skoncentriran velik del slabega portfelja bank, več kot 40 odstotkov. Pri bančnih virih so se večinoma nadaljevali trendi iz leta 2014, ki pa se, zaradi odplačila večine obveznosti poslovnih bank do tujih bank, zaključujejo. S tem se predvidoma zaključuje močan trend razdolževanja bank do tujine. Na nizko likvidnostno tveganje in tveganje financiranja sta ugodno vplivala visoka presežna likvidnost in razpoložljivost virov likvidnosti prek nestandardnih ukrepov ECB. Financiranje z vlogami nebančnega sektorja je ohranjalo pozitivno medletno rast, tako da so le-te ob koncu leta predstavljale že dve tretjini bilančne vsote bank. Posledično se je še znižalo razmerje med posojili in vlogami in je doseglo raven blizu 80 odstotkov. Večji delež vlog nebančnega sektorja hkrati znižuje povprečno ročnost virov bank. Kljub izboljšanju razmer v bančnem sistemu in ugodnejšim pogojem financiranja se je nadaljevalo zmanjševanje kreditiranja podjetij. Krčenje posojil nebančnemu sektorju je konec leta, ob upoštevanju prenosa slabih terjatev na DUTB, doseglo slabih 6 odstotkov, in upadlo pod 55 odstotkov bilančne vsote bank. Posojila nefinančnim družbam so bila konec 2015 medletno nižja za 10 odstotkov, ob tem, da le manjši del znižanja predstavljajo prenosi slabih terjatev. Znižuje se predvsem povpraševanje po kratkoročnih posojilih, s tem pa narašča delež dolgoročnejših posojil. Z majem je rast posojil gospodinjstev postala pozitivna, ob nadaljnji rasti stanovanjskih posojil za okoli poldrugi odstotek medletno, medtem ko se je krčenje potrošniških posojil še naprej umirjalo. Med dejavniki ponudbe posojil izstopajo v letu 2015 močno znižane posojilne obrestne mere. Obrestne mere za novoodobrena posojila podjetjem do 1 milijona EUR so se do konca leta znižale za več kot odstotno točko in pol. Razmik v višini obrestnih mer slovenskih bank v primerjavi z evrskim območjem se je s tem močno znižal. K procesu zniževanja aktivnih obrestnih mer je v veliki meri prispevalo zniževanje pasivnih obrestnih mer bank. Banke ohranjajo strožje kreditne standarde pri kreditiranju bolj tveganih komitentov, tako glede na bonitetno oceno komitenta, kot glede na velikost podjetja. Močan obrat je v zadnjih dveh letih nastal tudi na strani povpraševanja podjetij po posojilih, saj ta na letni ravni neto varčujejo in vračajo sredstva ostalim sektorjem. To kaže na močno prilagoditev podjetij v smeri povečevanja deleža aktivnosti, ki ga financirajo z lastnimi sredstvi, hkrati pa znižujejo zadolženost. Pri tem se najbolj znižuje povpraševanje po kratkoročnih posojilih, ob tem da podjetja povečujejo obseg likvidnih naložb, predvsem gotovine in vlog. Na negativno dinamiko posojil v določeni meri vplivajo tudi zaveze bank prejemnic državne pomoči, dane Evropski komisiji glede krčenja obsega poslovanja. Poleg tega so nekatere banke v večinski tuji lasti napovedale umik iz slovenskega bančnega prostora zaradi nedoseganja pričakovanih donosov, obenem pa potekajo aktivnosti h konsolidaciji med bankami v preostalem delu bančnega sistema. Vpliv zunanjega okolja na poslovanje SID banke in Skupine SID banka Kljub splošnemu izboljšanju makroekonomskih razmer so bile razmere, ki pogojujejo izvajanje trgu dopolnilnih finančnih storitev SID banke v 2015 še vedno precej neugodne. Nadaljevanje procesa razdolževanja tako v podjetniškem kot tudi bančnem sektorju, pomanjkanje investicij na mikro in makro ravni, delovanje v okviru izjemno spodbujevalne denarne politike ter prisotnost negativnih obrestnih mer je zahtevalo nadaljevanje prilagajanja poslovnega modela. Dodatno je banko k temu sililo tudi ustrezno ciklično prilagajanje, ki po predhodni izjemni rasti interventnega delovanja, v fazi izboljševanja gospodarskih razmer avtomatično rezultira v zmanjševanju vloge oz. velikosti SID banke. Posredovanje razvojnih sredstev v gospodarstvo je ob upoštevanju konsolidacije slovenskega bančnega sistema, dostopnosti poceni sredstev ECB, nizkih depozitnih obrestnih merah ter pospešenem varčevanju tako s strani prebivalstva kot podjetniškega sektorja, v veliki meri oteženo. Razmerje med krediti in vlogami se je pri mnogih poslovnih bankah že znižalo pod 0,7, kar je povzročilo nizko potrebo bank po zunanjih virih financiranja, s tem pa tudi nizko naklonjenost do namenskih virov financiranja SID banke. Finančna prednost sredstev SID banke je tako le še dolga ročnost sredstev, ki jih ponuja za spodbujanje namenskega financiranja, glede na šibko investicijsko dejavnost v državi pa je tudi za tovrstne vire povpraševanje omejeno. SID banka je sicer še okrepila ta del financiranja in dodatno razvila nekaj novih razvojnih produktov (energetska učinkovitost, financiranje samostojnih podjetnikov, ipd.), vendar le-ti ne morejo nadomestiti znižanja kreditov iz obdobja kriznega delovanja banke. Nadaljevanje razdolževanja poslovnih bank do SID banke je bilo delno upočasnjeno s prevzemom administrativnih bremen, ki spremljajo namenska sredstva ter prilagajanjem kreditnih linij na nove cenovne pogoje. Ne glede na izboljševanje pogojev financiranja podjetniški sektor še naprej varčuje in se razdolžuje – njegova neto dolžniška medsektorska pozicija na letni ravni od leta 2013 podjetjem poleg razdolževanja omogoča v povprečju samostojno financiranje vedno večjega dela proizvodnje in investicij. Ne glede na to je tržna vrzel, še posebej na področju MSP s slabšo boniteto, še vedno izjemno široka, predvsem zaradi nenaklonjenosti tveganju s strani poslovnih bank. To je potrdila tudi študija tržnih vrzeli s strani družbe PWC, saj so banke sicer bistveno agresivnejše, vendar praviloma le v segmentu najboljših podjetij. Temu ustrezno se je prilagodila tudi SID banka in se usmerila predvsem v segment, kjer je tržna vrzel največja. Ne glede na to so poslovne banke zaradi izrednega krčenja poslovnih priložnosti (portfelj kreditov nefinančnim družbam se je znižal z dobrih 20 milijard EUR pred krizo na dobrih 8 milijard EUR v 2015) ter dohodkovnih pritiskov (zniževanje obrestnih mer in obrestnih marž, vse večji vpliv negativnih obrestnih mer) občutljive na vsako dejavnost neposrednega financiranja s strani razvojnih bank. SID banka zato razvija politiko in ukrepe, ki zagotavljajo njen nastop na področju tržnih vrzeli, s tem pa preprečuje, da bi njena aktivnost povzročala izrivanje poslovnih bank iz segmenta trga, ki deluje ustrezno. Svetovna gospodarska aktivnost še naprej postopno in neenakomerno okreva, v zadnjem obdobju pa se negotovosti v nekaterih manj razvitih državah celo povečujejo. K pozitivnim obetom za razvita gospodarstva prispevajo nizke cene nafte, še vedno ugodni pogoji financiranja, izboljševanje razmer na trgu dela, krepitev zaupanja ter popuščanje zaviralnih vplivov iz razdolževanja zasebnega sektorja in konsolidacije javnih financ. Nasprotno obete za rast v nastajajočih tržnih gospodarstvih še naprej omejujejo strukturne ovire in makroekonomska neravnovesja. Gospodarska situacija na najpomembnejših trgih za družbe v skupini SID banka se je, razen v Rusiji, v letu 2015 izboljšala. BDP je ponovno zrasel v Sloveniji in Nemčiji, po daljšem obdobju upadanja pa tudi na Hrvaškem in v Italiji, medtem ko so se makroekonomske razmere v Rusiji poslabšale, saj je rusko gospodarstvo leto 2015 končalo v recesiji. Zaostrene politične razmere v Ukrajini in Rusiji so vplivale na odločitve PKZ pri odobravanju limitov, preko tega pa tudi na obseg zavarovanega prometa in obračunane premije. Opisane spremembe v okolju so vplivale na povečane prodajne aktivnosti PKZ ter na iskanje novih pristopov pri prodaji in spremljanju zavarovanj, kar je na eni strani povišalo stroške pridobivanja in izvajanja zavarovanj, na drugi strani pa so se povečane aktivnosti odrazile v večjem obsegu zavarovanega prometa, a tudi v padcu premijskih stopenj ter posledičnem zmanjšanju obračunane premije v letu 2015 v primerjavi s preteklim letom. Na nižje premijske stopnje in s tem obseg premije so poleg konkurenčnega okolja vplivali tudi ugodnejši škodni rezultati zadnjih let, kar je PKZ upoštevala pri določanju premijskih stopenj. Najpomembnejši trgi Skupine Pro Kolekt in Skupine Prvi faktor so poleg Slovenije še države jugovzhodne Evrope, kjer kljub skromnemu okrevanju v teh državah gospodarski in socialni položaj ostaja težak. Nizka gospodarska aktivnost in plačilna nedisciplina sta tudi v letu 2015 v precejšnji meri vplivali na poslovanje teh družb. Zaradi zaostankov ali celo izostankov plačil se mnoga podjetja srečujejo z likvidnostnimi težavami, postopki izterjav pa se zato časovno podaljšujejo in zahtevajo vse več naporov. 8.2 Poslovanje SID banke 8.2.1 Viri in likvidnost SID banka, kot specializirana bančna institucija z garancijo Republike Slovenije, pridobiva dolgoročne vire predvsem na mednarodnih finančnih trgih in pri sorodnih bančnih institucijah. Pri zadolževanju banka izbira instrumente zadolževanja, ki omogočajo prilagodljivost zadolževanja potrebam poslov financiranja. Tako je za zadolževanje SID banke značilna raznolikost glede ročnosti, velikosti in dinamike izdaj obveznic oziroma črpanj odobrenih kreditnih linij. Banka si na kapitalskih trgih prizadeva pridobiti dolgoročne vire, ki so cenovno primerljivi z viri Republike Slovenije, z upoštevanjem minimalnih pribitkov nad zadolževanjem države. Za namen zagotavljanja ugodnih pogojev financiranja gospodarstva je SID banka v letu 2015 intenzivno črpala sredstva iz dolgoročnih posojil, ki jih je z Evropsko investicijsko banko (EIB) sklenila v letu 2013, ob tem pa se je vključila tudi v druge projektne strukture posredovanja virov EIB. Skupen obseg koriščenja EIB virov je tako lani znašal 135,5 milijona EUR, s čimer je večletno sodelovanje preseglo eno milijardo EUR. V letu 2015 je SID banka črpala tudi dolgoročno posojilo Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) v višini 20 milijonov EUR. SID banka je v aprilu 2015 poplačala zapadlo obveznico v nominalni višini 498 milijonov EUR. Z javno izdajo na tujih kapitalskih trgih je banka v avgustu izdala novo 3-letno obveznico v višini 300 milijonov EUR. Z namenom varovanja pred obrestnim tveganjem je banka ob izdaji obveznice sklenila tudi posle obrestne zamenjave v višini 170 milijonov EUR in tako delno zavarovala to tveganje. Pridobljena sredstva je banka delno preusmerila v dolgoročne kredite, delno pa za predčasno financiranje svojih obveznosti v začetku leta 2016. Z javno izdajo obveznice v tujini je banka ohranila tudi svojo prepoznavnost med tujimi vlagatelji. Banka se je v letu 2015, v manjših zneskih in na kratek rok, občasno zadolževala tudi na medbančnem denarnem trgu pri poslovnih bankah v Republiki Sloveniji. SID banka veliko pozornost posveča tudi upravljanju bančne pasive, predvsem zmanjševanju tveganja refinanciranja najetih sredstev. Tako je v mesecu aprilu banka predčasno odkupila 25 milijonov EUR zadolžnic (Schuldscheindarlehen) in pri tem realizirala pozitivni ekonomski učinek. Za namen uravnavanja likvidnosti je SID banka sredstva v letu 2015, predvsem zaradi volatilnih razmer na mednarodnih trgih, investirala v kratkoročne vloge pri domačih in tujih poslovnih bankah ter pretežno v druge kratko- in srednjeročne dolžniške instrumente izdajateljev z investicijsko bonitetno oceno. Delež nakupov dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev je bil minimalen. Posli z vrednostnimi papirji so se sklepali kot alternativna naložba osnovni dejavnosti banke, tj. kreditiranju, ter za potrebe uravnavanja likvidnosti in ne zaradi namena trgovanja. Naložbe SID banke za zagotavljanje likvidnosti so konec leta 2015 znašale 1.565 milijonov EUR oziroma 48,9 odstotka celotne aktive. Skoraj dve tretjini teh naložb obsega portfelj vrednostnih papirjev v višini 938,6 milijona EUR, preostanek v višini 626,4 milijona EUR pa je naložen v depozite pri domačih in tujih poslovnih bankah ter na računu pri centralni banki. Naložbe v vrednostne papirje so sestavljene večinoma iz slovenskih in tujih državnih obveznic ter tržnih obveznic drugih izdajateljev. Naložbe so skoraj v celoti nominirane v evrih. Pri investiranju v vrednostne papirje daje banka prednost naložbam, ki jih lahko uporabi za sklepanje repo poslov na trgu in pri Evropski centralni banki ter naložbam, ki se na podlagi sklepov Banke Slovenije štejejo v prvi razred pri izračunu likvidnostnih količnikov. Banka praviloma nalaga likvidna sredstva v naložbe, ki imajo najmanj investicijsko bonitetno oceno. Dobra tretjina vseh naložb na dan 31. 12. 2015 ima bonitetno oceno najmanj A minus ali več. Depoziti so plasirani tujim poslovnim bankam z ustrezno mednarodno bonitetno oceno ter slovenskim bankam. Po stanju na dan 31. 12. 2015 so naložbe s fiksno obrestno mero obsegale 86 odstotkov vseh naložb za zagotavljanje likvidnosti. Ostale naložbe so bile brezkuponske (zakladne menice, komercialni zapisi) ali pa so imele spremenljivo obrestno mero, vezano na Euribor. 8.2.2 Financiranje SID banka je tudi v letu 2015 izvajala večino financiranja z namenskim kreditiranjem bank, ki ta sredstva uporabijo za kreditiranje svojih strank v skladu z nameni, opredeljenimi v ZSIRB. V preostalem delu neposrednega namenskega kreditiranja podjetij in ostalih strank je SID banka, razen redkih izjem, izvajala financiranje bodisi v okviru prijavljenih shem državne pomoči ali v obliki sofinanciranja podjetij skupaj z drugimi bankami. Način in obseg izvajanja storitev financiranja je banka oblikovala dopolnilno glede na potrebe trga in dejavnost preostalih finančnih institucij. Dopolnilna ponudba storitev financiranja je temeljila na že uveljavljenih instrumentih financiranja, kot so namenski krediti poslovnim bankam, krediti s statusom državne pomoči ali brez nje, krediti z nepovratnimi sredstvi, odkupi terjatev, vstopi v dolg in druge oblike prevzema tveganj, ipd. Neto dani krediti skupaj so po stanju konec leta 2015 znašali 1.599 milijonov EUR (2014: 2.110 milijonov EUR) in so se v primerjavi s stanjem konec leta 2014 zmanjšali za 24,2 odstotka. Poslovne banke v vlogi posrednikov na področju financiranja ostajajo tudi v letu 2015 najpomembnejši partnerji SID banke z 62-odstotnim deležem v njenem kreditnem portfelju. Konec leta 2015 je stanje kreditov bankam znašalo 993,5 milijona EUR. Neposredno financiranje predstavlja manjši del kreditnega portfelja, vendar se njegov delež, glede na dogajanje na trgu, tudi v letu 2015 povečuje. Krediti strankam, ki niso banke, na dan 31. 12. 2015 znašajo 605,5 milijona EUR in predstavljajo 38 odstotkov kreditnega portfelja, kar je 8 odstotnih točk več kot v letu 2014. V letu 2015 se je neposredno financiranje izvajalo predvsem v obliki specializiranih kreditnih linij za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov, raziskav, razvoja in inovacij, naložb in zaposlovanja, energetske učinkovitosti, razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij in okolju prijaznih javnih investicij na lokalnem nivoju. Manjša absorpcijska sposobnost poslovnih bank in končnih upravičencev za namenska sredstva SID banke v 2015 je bila predvsem odraz: . aktivnosti v okviru sanacije bančnega sistema (nadzorovana likvidacija dveh bank, konsolidacija, spremembe lastništev); . pogojev poslovanja bančnega sistema (viri, likvidnost, kreditna aktivnost ECB); . predčasnih odplačil kreditov gospodarstvu, posredovanih preko poslovnih bank; . visoke ravni izpostavljenosti bank posameznim sektorjem oziroma panogam; . zmanjšanja investicij v razvoj, višjo energijsko učinkovitost, okoljevarstvo ipd., in s tem zmanjšanje povpraševanja po namenskih kreditih, ki jih skladno z dodeljenimi mandati lahko zagotavlja SID banka; . prekrivanja podpornih instrumentov države na nekaterih področjih; . časovnega podaljševanja oziroma upočasnjevanja izvajanja projektov in s tem zamikov pri črpanju sredstev; . primanjkljaja lastnega kapitala podjetij, namenjenega (so)financiranju investicij; . pomanjkanja ustreznih zavarovanj za kredite podjetjem. V skladu z navedenim je banka začela s preusmerjanjem poslovnega modela h kompleksnejšim shemam delovanja, predvsem v smeri projektnega financiranja in svetovalnih storitev. Za razliko od drugih evropskih razvojnih bank slovenska država do sedaj SID banke ni aktivneje vključevala v izvajanje evropske kohezijske politike, tudi zaradi tega, ker v slovenskem primeru nadpovprečno prevladujejo nepovratna sredstva. V ta namen se je banka vključila v promocijo t.i. Junckerjevega paketa in kot ena prvih nacionalnih razvojnih bank vzpostavila Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH) za Republiko Slovenijo. Okrepila je tudi sodelovanje z deležniki pri pripravi in realizaciji večjih nacionalnih projektov ter realizaciji večjih izvoznih projektov in odpiranju novih trgov za slovensko gospodarstvo. Za krepitev kapitaliziranosti mikro, malih in srednje velikih podjetij je razvila razvojno posojilo in se vključevala v inicitive na področju energetske prenove javnega in zasebnega fonda stavb ter krožnega gospodarstva. Glede na specifične potrebe gospodarstva in razmere na trgu je SID banka tudi v letu 2015 transformacijsko vlogo in ustvarjanje nove vrednosti za ciljne skupine končnih upravičencev izvajala z vključevanjem posebnih dolgoročnih namenskih virov sredstev Evropske investicijske banke, Razvojne banke Sveta Evrope ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v kreditne linije SID banke. S tem je SID banka prispevala k nadaljnjemu zagotavljanju ugodnih srednje- in dolgoročnih virov za podjetja, zlasti za mikro, mala in srednje velika podjetja, učinkovitejšemu prenosu sredstev h končnim upravičencem in posredno hitrejši preobrazbi podjetij pri spreminjanju in uvajanju novih poslovnih modelov. Struktura kreditnega portfelja SID banke po ročnosti odraža usmerjenost SID banke v dejavnosti, skladne z ZSIRB in ZZFMGP, saj so skoraj vsi krediti dolgoročni, delež kratkoročnih kreditov je zanemarljiv. Pri posrednem financiranju je SID banka v letu 2015 pričela z nekaterimi nadgradnjami, ki bodo v celoti vpeljane v letu 2016 in se nanašajo na optimizacijo koriščenja namenskih virov z vključevanjem novih posrednikov, segmentacijo ponudbe, oblikovanjem dodatnih specializiranih kreditnih linij ter okrepitvijo tehnične podpore bankam posrednicam. V sodelovanju z Evropsko investicijsko banko je SID banka v letu 2015 pripravila dva nova programa dolgoročnega financiranja, ki se izvajata v sodelovanju s poslovnimi bankami, in sicer program za financiranje ukrepov v energijsko učinkovitost na stanovanjskem področju za fizične osebe v okvirni višini 10 milijonov EUR letno in program dolgoročnega financiranja malih in srednje velikih podjetij ter podjetij do 3000 zaposlenih (t.i. MID Cap podjetij) v okvirni višini 100 milijonov EUR. Iz lastnih virov je SID banka preko poslovnih bank izvajala tudi poseben program financiranja samostojnih podjetnikov, obrtnikov ter mikro, malih in srednje velikih podjetij. S tem je v skladu s potrebami nadgradila siceršnjo redno ponudbo razvojnih virov financiranja. Ne glede na zaostrovanje pogojev na finančnih trgih je SID banka v letu 2015 ohranila kakovost produktov, ki se izraža kot kombinacija ročnosti, zneskov, cenovnih pogojev in učinkovite logistike postopka odobritve, ter zagotavljala namensko plasiranje sredstev, skladno z vlogo, poslanstvom in mandati SID banke. Kljub še vedno nizki kreditni sposobnosti oziroma previsoki zadolženosti slovenskega gospodarstva in prisotnosti kapitalskega krča, je SID banka uvajala tudi nove produkte in izvajala koncepte odgovornega posojanja ter s tem izboljševala kakovost finančnih rešitev za večjo konkurenčnost gospodarstva. Ciljne skupine končnih upravičencev S sredstvi SID banke je bilo v letu 2015 neposredno in posredno preko bank skupaj financiranih 411 pravnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji v skupni vrednosti 321 milijonov EUR. SID banka je v 2015 pričela tudi s trženjem programa ukrepov v energijsko učinkovitost na stanovanjskem področju fizičnim osebam. Višina upravičenih stroškov naložb oziroma projektov, ki jih je banka financirala posredno preko bank, je znašala 175 milijonov EUR, delež sredstev SID banke v tem znesku je znašal 70 odstotkov. Sredstva so bila namenjena predvsem ohranjanju in odpiranju delovnih mest, rasti podjetij, zmanjševanju onesnaževanja in večji zaščiti okolja. Glede na glavne namene je bilo 57,4 odstotka vrednosti vseh novih kreditov danih za razvoj konkurenčnega gospodarstva. Glede na velikost podjetij je bilo skupaj podprtih 365 malih in srednjih podjetij s sedežem v Republiki Sloveniji (86,5 odstotka vseh kreditojemalcev) v obsegu 103 milijone EUR (32 odstotkov kreditov), od tega 36 samostojnih podjetnikov in podjetnic (9,9 odstotka vseh malih in srednjih podjetij) v obsegu 1,8 milijona EUR (1,8 odstotka vseh novih kreditov za mala in srednja podjetja). Z vidika regionalne razpršenosti kreditov, odobrenih kreditojemalcem s sedežem v Republiki Sloveniji, je bilo največ novih kreditov danih kreditojemalcem iz savinjske regije (32,6 odstotka), sledijo osrednjeslovenska (31,4 odstotka), goriška regija (14,1 odstotka) in gorenjska regija (9,7 odstotka), delež ostalih regij pa je bil 12,2-odstoten. Med kreditojemalci so prevladovala podjetja iz predelovalnih dejavnosti (37,7 odstotka vrednosti vseh novih kreditov), sledijo oskrba z električno energijo, plinom in paro (21,9 odstotka vrednosti vseh novih kreditov), promet in skladiščenje (18,6 odstotka vrednosti vseh novih kreditov) in druge dejavnosti. V okviru predelovalnih dejavnosti je bilo 44,1 odstotka vseh novih kreditov danih podjetjem iz dejavnosti proizvodnje električnih naprav, sledi proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (14,8 odstotka), proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (8 odstotkov), obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva (5,8 odstotka), proizvodnja drugih strojev in naprav (5,2 odstotka) ter proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (5,1 odstotka). Uvajanje produktov na osnovi finančnega inženiringa SID banka je za izvajanje finančnih ukrepov in instrumentov nacionalnih in evropskih javnih politik razvila sklop finančnih instrumentov, ki temeljijo na osnovnih in izvedenih povratnih oblikah spodbud (npr. posojilo z elementi državnih pomoči ali brez njih) s kombinacijo lastnih, proračunskih in drugih ugodnih virov sredstev. Banka je v letu 2015 na tej podlagi izvajala pet ukrepov finančnega inženiringa (pet specializiranih kreditnih linij) v skupnem obsegu do 650 milijonov EUR. Poleg aktivne kreditne linije za neposredno financiranje tehnološko razvojnih projektov in dveh kreditnih linij za financiranje tekočega poslovanja, ki jih je možno pridobiti pri SID banki (prva za kredite do 100.000 EUR in druga za kredite od 100.001 EUR do enega milijona EUR) je SID banka v 2015 uvedla še dve novi kreditni liniji, namenjeni neposrednemu financiranju malih in srednje velikih podjetij, eno za financiranje naložb in zaposlovanja malih in srednje velikih podjetij ter drugo za financiranje raziskav, razvoja in inovacij malih in srednje velikih podjetij. Omenjene kreditne linije praviloma vsebujejo elemente državne pomoči, ki se odražajo v ugodnih obrestnih merah kreditov. Z vsemi petimi kreditnimi linijami je SID banka v letu 2015 tudi z neposrednim financiranjem izkazala podporo malim in srednje velikim podjetjem ter razvojno naravnanim podjetjem. V letu 2015 je bilo v okviru skladov finančnega inženiringa plasiranih 63,4 milijona EUR novih sredstev v obliki kreditov. Neto dani krediti so po stanju konec leta 2015 znašali skupaj 120 milijonov EUR. Tehtana povprečna ročnost kreditov je znašala 5,6 leta, tehtan povprečen pribitek nad referenčno obrestno mero pa 1,74 odstotne točke. Uporabljena vira sredstev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in vira Evropske investicijske banke sta bila ključna za zniževanje stroškov financiranja končnim upravičencem. Z enim evrom vira ministrstva je bilo na voljo 3,8 evra osnovnega kreditnega potenciala. SID Banka in MGRT sta s temi ukrepi financiranja izboljšala dostopnost do dolgoročnih virov za financiranje mikro, malih in srednje velikih podjetij ter razvojnih projektov, ki temeljijo na lastni raziskovalno-razvojni dejavnosti podjetij za povečevanje njihovih inovacijskih in konkurenčnih sposobnosti, vključno z vstopanjem na nove trge in v nove povezave. Ob izhodu iz krize SID banka pospešeno razvija nove produkte, ki so namenjeni ustreznemu naslavljanju dolgoročnih razvojnih vrzeli. Največji napor v letu 2015 je bil usmerjen v razvoj produkta, t.i. "potrpežljivega posojila", ki temelji na principu ugodnega dolgoročnega posojila z dolgim moratorijem na odplačevanje glavnice. Poleg tipičnih razvojnih učinkov glede na ciljne vsebine na tržnih vrzelih (investicije, raziskave, razvoj, inovacije, dolgoročni obratni kapital) je glavni namen produkta omogočiti podjetjem z nizko kapitalsko ustreznostjo, da izboljšajo ročnostno strukturo dolgov, se postopno kapitalsko okrepijo in uvajajo (nov) perspektiven poslovni model. V 2015 je SID banka izvedla tudi pilotni program spodbujanja ukrepov v učinkovito rabo energije malih in srednje velikih podjetij, ki se je izvajal v okviru tako imenovane Green Iniciative in sicer kot kombiniranje povratnih sredstev Evropske investicijske banke in nepovratnih sredstev Evropske unije. Z uvajanjem povratnih oblik financiranja in kombiniranjem virov sredstev SID banka zagotavlja ugodne pogoje kreditiranja za slovensko gospodarstvo (ročnost, obrestna mera, zavarovanja) ter multiplikacijski in revolving učinek na sredstva državnega proračuna. 8.2.3 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki SID banka kot pooblaščena institucija zavaruje v imenu Republike Slovenije in za njen račun tiste komercialne in nekomercialne oziroma politične (nemarketabilne) rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizičnosti zasebni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. Skladno z regulativo Evropske unije se kot nemarketabilni štejejo komercialni in politični riziki v državah OECD z ročnostjo več kot dve leti ter vsi riziki v državah, ki niso članice OECD. Vloga Republike Slovenije na področju nemarketabilnih rizikov je ključna, saj večina teh izvoznih poslov, predvsem srednjeročnih, brez takega zavarovanja ne bi bila izvedena. Z ustreznim zavarovanjem lahko izvozniki in investitorji tudi v bolj tveganih državah zmanjšujejo tveganja iz poslovanja in s tem ustvarjajo višjo dodano vrednost. Obseg zavarovanih poslov Obseg zavarovanih poslov pred nemarketabilnimi riziki je v letu 2015 znašal 644,4 milijona EUR in predstavlja vrednostno 19,3-odstotno znižanje v primerjavi s predhodnim letom, kar je predvsem posledica naslednjih dejavnikov: . nizka investicijska dejavnost podjetij; . predčasne odpovedi nekaterih večjih zavarovalnih pogodb na področju izhodnih investicij; . spremenjena podjetniška struktura slovenskega gospodarstva, ki je posledica preteklih oteženih razmer na trgu kapitala (pomanjkanje proizvajalcev raznovrstne visoko tehnološke opreme in izvajalcev večjih investicijskih del); . približevanje ključnih držav EU in s tem nižanje tveganosti; . neustrezna struktura virov kot rezultat preteklega poslovanja slovenskih družb; . manjša absorpcijska sposobnost gospodarstva in slabosti bančnega sistema; . konkurenčnejše kreditiranje tujih bank v primerjavi s slovenskimi bankami; . odplačevanje zavarovanih posojil za investicije; . škodni dogodki, ki posledično pomenijo prenehanje zavarovanj. Realiziran obseg predstavlja 6,4 odstotka največjega možnega zneska novo prevzetih letnih obveznosti, opredeljenega v ZZFMGP6. 6 Skladno z ZZFMGP predpisanim limitom v zvezi z obsegom novih obveznosti prevzetih v posameznem koledarskem letu, le-te ne smejo presegati 1/3 zadnje uradno ugotovljene vrednosti letnega izvoza blaga in storitev slovenskega gospodarstva (v letu 2015 je znašal izvoz 30.000.000.000 EUR, vir: UMAR 2016). Obseg novih zavarovanih poslov v obdobju od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 znaša 644.362.329,12 EUR in je v okviru zakonsko predpisanega limita po ZZFMGP, ki znaša 10.000.000.000 EUR. V strukturi realiziranega obsega zavarovanih poslov imata največji delež pozavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev (obnovljiva zavarovanja kratkoročnih nemarketabilnih rizikov), zavarovanje kreditov, garancij in priprave na izvoz (60,9 odstotka) ter zavarovanje izhodnih investicij (37,2 odstotka), medtem ko nižji delež predstavljajo zavarovani srednjeročni krediti (1,9 odstotka). V letu 2015 se je največji del zavarovanj kratkoročnih izvoznih terjatev, srednjeročnih kreditov in investicij nanašal na posle v Rusiji, sledita Bosna in Hercegovina, Hrvaška ter ostale države. Upoštevaje vsa zavarovanja, ki jih izvajajo družbe v Skupini SID banka (SID – PKZ izvaja zavarovanja marketabilnih rizikov, SID banka pa zavarovanja nemarketabilnih rizikov), znaša ocena pokritosti izvoza blaga in storitev z zavarovanji za leto 2015 12 odstotkov. Ugodni trendi na področju zavarovanja slovenskih izhodnih investicij iz preteklih let, ki jih je v primerjavi z drugimi nacionalnimi zavarovatelji beležila SID banka, so se v zadnjih dveh letih obrnili. Tako je ocena o pokritosti vseh slovenskih investicij z zavarovanjem SID banke v letu 2015 znašala 0,7 odstotka, ob upoštevanju nedelničarskih posojil za investicije v tujini, pa znaša odstotek pokritosti 4,5 odstotka. V nasprotju z manjšim obsegom poslov je število zavarovalnih polic približno na ravni lanskega leta. Pri tem je potrebno poudariti, da je število polic v zadnjih dveh letih bistveno višje kot v letih pred tem, kar pomeni, da SID banka zavaruje večje število poslov, ki pa so vrednostno nižji, kar je predvsem posledica spremenjene strukture slovenske ekonomije (razpadi oziroma stečaji velikih slovenskih podjetij, večje število malih in srednje velikih podjetij). Za leto 2016 lahko pričakujemo, da se obseg zavarovanja ne bo več zmanjševal, se bo pa spremenila njegova struktura zavarovanja po produktih. Pričakovanja temeljijo na predpostavki okrevanja gospodarstva v smeri nadaljevanja prestrukturiranja. Investicijski ciklusi se bodo še nadalje zmanjševali, zato bo zavarovanje investicij še nadalje padalo. Večja so pričakovanja na področju zavarovanja izvoznih kreditov in garancij, katerih realizacija bo rezultat vse večje izvozne orientiranosti realnega sektorja, vstopanja na nove trge in kompleksne obravnave izvoznega poslovanja, ki je interakcija vseh poslovnih področij v podjetju. Zavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev in garancij Na področju (po)zavarovanja izvoznih terjatev, garancij in priprave na izvoz se je obseg kratkoročnih zavarovanj v višini 392,3 milijona EUR v primerjavi z letom 2014 znižal za 1,5 odstotka. Kljub nekaterim spodbudnim podatkom o rasti slovenskega izvoza je večina pomembnejših komitentov iz naslova obnovljivih zavarovanj beležila padce v prometu. Večina kratkoročnih zavarovanj se nanaša na pozavarovanje kratkoročnih obnovljivih izvoznih terjatev skladno s sklenjeno pozavarovalno pogodbo med SID banko in hčerinsko zavarovalnico SID-PKZ ter med SID banko in Zavarovalnico Triglav (na podlagi sklenjene pozavarovalne pogodbe SID banka krije le tiste rizike, ki s strani zasebnih pozavarovateljev zaradi zasedenosti razpoložljivih kapacitet niso sprejemljivi za pozavarovanje - nemarketabilni riziki), medtem ko se le manjši del nanaša na zavarovanje individualnih izvoznih poslov. Realiziran obseg tovrstnih zavarovanj v letu 2015 se v največjem deležu nanaša na podporo izvoznih poslov na področju Rusije, sledita Ukrajina in Grčija. Izpostavljenost iz naslova teh (po)zavarovanj je konec leta 2015 znašala 260,1 milijona EUR in predstavlja 21,5-odstotno povečanje stanja v primerjavi z enakim obdobjem leta 2014 (214,1 milijona EUR). Višja izpostavljenost in nižji obseg (po)zavarovanih kratkoročnih izvoznih poslov je rezultat kombinacije povečevanja veljavnih limitov in podaljševanja plačilnih rokov s kupci. Podaljševanje plačilnih rokov je pripeljalo do tega, da so izvozniki v enem letu izvozili manj blaga in posledično prijavili manj prometa kot predhodno leto. Nižjemu obsegu (po)zavarovanih terjatev v letu 2015 je sledila realizirana (po)zavarovalna premija. Le-ta se je znižala za 16,1 odstotka na 1,9 milijona EUR, predvsem zaradi novo sklenjenih pogodb med večjimi zavarovanci in primarnimi zavarovatelji (SID-PKZ), v katerih so dogovorjeni ugodnejši pogoji zavarovanja. Kljub nižjemu obsegu zavarovanih terjatev so bili doseženi nekateri drugi cilji, kot so razpršitev prevzetih tveganj z vidika zavarovanja terjatev do večjega števila tujih dolžnikov, večje število podprtih izvoznikov (preko 100 podjetij) ter drugi. Skladno s trendi preteklih let je bilo tudi v letu 2015 poleg kritja nekomercialnih rizikov, ki jih zasebni trg ni bil pripravljen prevzeti (npr. Iran, Uzbekistan, Argentina, Turkmenistan, Tadžikistan, idr.), izvedeno predvsem zavarovanje komercialnih rizikov na ruskem trgu (distributerji farmacevtskih izdelkov). V letu 2016 se pričakuje povečanje slovenskega izvoza, kar bi pozitivno vplivalo na poslovanje primarnih zavarovalnic in posledično tudi povečanja pozavarovalnih poslov pri SID banki v primeru, da kritje poslov ne bodo prevzeli privatni pozavarovatelji. Zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov V letu 2015 se največji del zavarovanih srednjeročnih kreditov, zavarovanih garancij in kreditov za pripravo na izvoz nanaša na izvoz lesno in kovinsko obdelovalnih strojev ter opreme, strojev za živilsko in tobačno industrijo, mobilnih domov, industrijskih strojev in tehnološke opreme, storitve inženirske dejavnosti in tehničnega svetovanja, izvoz hidro turbin in gradbeništvo. Med državami, v katere se je največ izvažalo, so predvsem Nemčija, Uganda, Belorusija, Alžirija, Združeni Arabski emirati, Švica, Češka in druge države. V letu 2015 je znašal obseg realiziranih zavarovanj na področju srednjeročnih izvoznih poslov (kreditov in garancij) le 12,3 milijona EUR. Obseg zavarovanih srednjeročnih izvoznih kreditov niha iz leta v leto zaradi majhnega števila letno realiziranih projektov in njihove velikosti. V zadnjih letih se obseg zavarovanih poslov zelo spreminja in nima določenega trenda, kar je povezano predvsem z večjo aktivnostjo malih in srednje velikih podjetij na tujih trgih in večjo prepoznavnostjo storitev SID banke. Relativno majhna povprečna vrednost posameznega projekta, ki zahteva srednjeročno zavarovanje in praviloma tudi financiranje, je posledica strukture slovenskega gospodarstva, ki se odraža v manjšem obsegu zavarovanja tovrstnih izvoznih poslov. Kritični moment predstavlja tudi struktura izvoznikov. Podjetja, ki proizvajajo in izvažajo investicijske dobrine, so bila v času zmanjšanega izvoznega povpraševanja zelo prizadeta in so v precejšnjih primerih končala v insolvenčnih postopkih oziroma so zmanjšala poslovanje. Izpostavljenost iz zavarovanj srednjeročnih izvoznih kreditov, garancij in priprave na izvoz (sklenjene zavarovalne police in obljube) je na dan 31. 12. 2015 znašala 50,3 milijona EUR, pri čemer med državami po izpostavljenosti s 45,6-odstotnim deležem prevladuje Belorusija. V letu 2015 so znašale premije iz naslova teh zavarovanj 0,3 milijona EUR in so bile skladno z nižjim realiziranim obsegom za zavarovanje tovrstnih izvoznih poslov v primerjavi s predhodnim letom nižje za 54,2 odstotka. Plačane škode iz zavarovanja srednjeročnih izvoznih kreditov so znašale 0,1 milijona EUR, kar je skoraj 93,5 odstotka manj kot v letu 2014. Zaradi hitrejšega okrevanja gospodarstev, ki so trgovinske partnerice Slovenije, v primerjavi z domačim trgom se predvideva, da bo SID banka v prihodnosti povečevala svojo vlogo pri podpori izvoza v tujino. K povečani izvozni aktivnosti v letu 2016 bodo pripomogli tudi izpeljani ukrepi države, ki so prečistili bančni trg (prenos slabih terjatev na DUTB) in spodbudili banke k potrebnim organizacijskim spremembam, ki jim omogočajo oživitev bančnega poslovanja. Zavarovanje investicij v tujini Obseg zavarovanih izhodnih investicij je v letu 2015 dosegel vrednost 239,8 milijona EUR, pri čemer so v obseg zavarovanj vključene tako na novo zavarovane izhodne investicije, kot tudi obnove že zavarovanih investicij, ki dejansko pomenijo na novo zavarovane investicije. Obseg se je v primerjavi s predhodnim letom znižal za 33,2 odstotka, kar je predvsem rezultat: . zmanjšanih investicijskih ciklusov podjetij; . približevanja ključnih držav EU in s tem nižanjem rizičnosti; . odplačevanja zavarovanih posojil; . predčasnih odpovedi nekaterih večjih zavarovalnih polic; . plačanih škod, ki pomenijo prenehanje zavarovalnih polic. Podjetja so pri investicijskih odločitvah bistveno previdnejša kot v preteklosti, kar je posledica dejavnikov, povezanih s konkurenco in sprememb poslovnega okolja, ki ne tolerira projektov, ki niso izvirni, dobro premišljeni in pripravljeni, predvsem pa ekonomsko utemeljeni. Dejstvo je, da je preteklo obdobje, ki je bilo zaznamovano z bistveno znižanim mednarodnim povpraševanjem, slovenska podjetja dokaj izčrpalo, zato za nove investicije niso zadostno finančno pripravljena. Zavarovanje investicij je bil v obdobju od 2010 do 2012 zelo uspešen zavarovalni instrument, s katerim je bilo mogoče zagotavljati finančno podporo širjenju ekonomskih aktivnosti slovenskih podjetij v tujini. Nekateri zavarovalni aranžmaji investicij se po obdobju splošnega padca gospodarskih aktivnosti, ki je bil prisoten globalno, niso dobro izšli. Posledično je bil iz naslova zavarovanja investicij v letu 2014 izplačan do sedaj skupaj najvišji znesek škod, stanje pa se je v letu 2015 umirilo. Izpostavljenost iz naslova zavarovanj investicij je konec leta 2015 znašala 189,7 milijona EUR in je bila za 22,6 odstotka nižja kot ob koncu predhodnega leta. Znižanje izpostavljenosti iz naslova izhodnih investicij v letu 2015 izhaja iz enakih vzrokov kot znižanje obsega zavarovanja. V strukturi zavarovanih investicij predstavljajo največji delež investicije na Hrvaškem, sledijo Bosna in Hercegovina ter Srbija. V letu 2015 so se premije iz naslova zavarovanja investicij znižale za 20,4 odstotka na 1,7 milijona EUR, kar je skladno z znižanim obsegom zavarovanja. Iz že zgoraj naštetih razlogov ni pričakovati večjega povpraševanja po zavarovanju investicij v naslednjem letu. Skupna izpostavljenost Izpostavljenost iz naslova veljavnih zavarovalnih polic je ob koncu 2015 znašala 500,1 milijona EUR. Izpostavljenost iz naslova danih zavezujočih obljub za zavarovanje, ki se v skladu z ZZFMGP prišteva k skupni neto izpostavljenosti, je znašala 18,9 milijona EUR. Skupna izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni račun in izdanih zavezujočih obljub za zavarovanje je konec 2015 znašala 519 milijonov EUR in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2014 znižala za 19,3 odstotka. Manjša izpostavljenost je rezultat rednih izplačanih škod, potekov zavarovalnih polic (zavarovanih srednjeročnih kreditov, lastniških deležev in nedelničarskih posojil) ter predčasnih odpovedi. Razloge za predčasne odpovedi je potrebno iskati v zniževanju rizičnosti ciljnih držav, s čimer se je znižal interes za zavarovanje lastniških deležev. K temu je dodatno pripomogel še stroškovni vidik, saj je zavarovanje posojil v relaciji do stroškovne učinkovitosti podjetij v podrejenem položaju. S tega vidika je marsikatero tveganje v podjetju podcenjeno. Znesek izpostavljenosti predstavlja 24,7 odstotka limita, opredeljenega v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (ZIPRS) za leto 2015 in 1,7 odstotka limita, ki ga opredeljuje ZZFMGP.7 7 Skladno z ZIPRS določenim limitom največjega možnega obsega obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, oziroma izpostavljenost iz naslova veljavnih zavarovanj in obljub znaša 2.100.000.000 EUR. Neto izpostavljenost iz veljavnih zavarovanj in obljub na dan 31. 12. 2015 znaša 519.032.018 EUR. Skladno z ZZFMGP predpisanim limitom v zvezi z obsegom vseh prevzetih in veljavnih obveznosti iz naslova zavarovanja, aktivnega pozavarovanja in retrocesije, drugih poslov, garancij in drugih jamstev, le-ta ne sme presegati uradno ugotovljene vrednosti letnega izvoza blaga in storitev slovenskega gospodarstva (v letu 2015 znaša izvoz 30.000.000.000 EUR, vir: UMAR 2016). Neto izpostavljenost iz veljavnih zavarovanj in obljub na dan 31. 12. 2015 znaša 519.032.018 EUR. V zavarovalnem portfelju je bila v letu 2015 najvišja izpostavljenost izkazana do Rusije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Zavarovalno-tehnične postavke in rezultat poslovanja Zavarovalne premije in provizije iz zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki so v letu 2015 znašale 4,1 milijona EUR in so se v primerjavi z letom 2014 znižale za 23 odstotkov. Nižja zavarovalna premija sledi nižjemu obsegu zavarovanih poslov in strukturi zavarovalnih produktov. V strukturi plačane premije največji odstotek predstavlja (po)zavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev in zavarovanje izhodnih investicij, preostanek so ostali produkti. Prihodki iz obdelovalnih provizij so zanemarljivi, saj jih SID banka skladno s poslovno politiko in veljavnimi ceniki v primeru izvedbe posameznih izvoznih poslov oziroma investicij všteje v premijo. Plačane škode so se v letu 2015 glede na preteklo leto znižale za 31,9 milijona EUR in znašajo 6,1 milijona EUR. Večji delež izplačanih škod se nanaša na zavarovanje nedelničarskega posojila v višini 4,4 milijona EUR (Srbija), ki je bil plačan delno, na zavarovanje srednjeročnega kredita tujemu kupcu (Kosovo), na škode iz naslova pozavarovanja kratkoročnih terjatev (Azerbajdžan, Kazahstan, Rusija, Ukrajina in Tadžikistan), medtem ko manjši delež predstavlja škoda iz naslova kredita za pripravo na izvoz (Slovenija oziroma Avstrija). Višina škod v obravnavi (vloženi odškodninski zahtevki) po stanju na dan 31. 12. 2015 znaša 1,7 milijona EUR oz. 1,1 milijona EUR manj kot konec leta 2014. Obseg potencialnih škod (1,8 milijona EUR) se je v letu 2015 glede na leto 2014 znižal za 8 milijonov EUR, večji del potencialnih škod pa izhaja iz (po)zavarovanih kratkoročnih terjatev. Rezultat poslovanja za državni račun je bil v letu 2015 skladno z izplačili škodnih primerov negativen. Presežek odhodkov nad prihodki je znašal 1,3 milijona EUR, kar v primerjavi s predhodnim letom pomeni 26,5-kratno znižanje. Varnostne rezerve Varnostne rezerve za SID banko oziroma Republiko Slovenijo predstavljajo pomembne zavarovalne zmogljivosti za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki, preden izplačane zavarovalnine iz naslova zavarovanja za račun Republike Slovenije bremenijo državni proračun. Skladno z negativnim rezultatom poslovanja so se varnostne rezerve v letu 2014 znižale na 99,3 milijona EUR, v letu 2015 pa so se zaradi vplačila sredstev s strani Ministrstva za finance na eni strani ter rezultata poslovanja na drugi strani, neto povečale na 118 milijonov EUR. Glede na naložbeno politiko morajo biti sredstva varnostnih rezerv naložena v likvidne naložbe najmanj v višini, ki predstavlja vsoto potencialnih škod in škod v obravnavi iz naslova nemarketabilnih zavarovanj oziroma predstavlja najmanj 20 odstotkov vseh naložb sredstev varnostnih rezerv. Kot likvidne naložbe se štejejo dolžniški vrednostni papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu ter vse druge dolžniške oblike naložb, katerih preostala zapadlost je krajša od enega leta. Ker so se varnostne rezerve v letu 2014 zmanjšale za več kot 20 odstotkov v primerjavi s koncem leta 2013, je Ministrstvo za finance v skladu z ZZFMGP v letu 2015 z nakazilom sredstev iz proračuna povečalo varnostne rezerve za 20 milijonov EUR. Program izravnave obresti SID banka je kot pooblaščena institucija skladno z ZZFMGP v imenu države in za njen račun izvajala program izravnave obresti (PIO) za izvozne kredite, ki so skladni s konsenzom OECD. SID banka ima z Ministrstvom za finance sklenjeno pogodbo o izvajanju programa izravnave obresti in upravljanju s sredstvi PIO. V juniju 2015 so zapadli zadnji odprti posli iz tega programa, poravnale pa so se tudi vse obveznosti iz tega naslova. Instrument glede na tržne razmere ni več zanimiv za komitente, zato se novi posli niso sklepali. Posledično se je SID banka z Ministrstvom za finance dogovorila, da se ob koncu leta 2015 preneha z izvajanjem PIO, sredstva programa pa se nakažejo v proračun. SID banka je tako v januarju 2016 nakazala v proračun 8,2 milijona EUR, februarja 2016 pa po plačilu vseh obveznosti še preostanek sredstev. Jamstvena shema za podjetja Z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZJShemRS) je bil v letu 2009 vzpostavljen sistem izdajanja državnih jamstev za obveznosti gospodarskih družb bonitetnih razredov A, B in C iz naslova dolgoročnih kreditov, najetih pri poslovnih bankah. Namen zakona je bil sprostitev kreditnega krča, ki je nastal zaradi gospodarske in finančne krize, ki je imela za posledico zmanjšano dostopnost do virov poslovnih bank in s tem tudi manjši dotok denarja v slovensko gospodarstvo. Od celotne jamstvene kvote, ki je znašala 1,2 milijarde EUR, je bilo do 31. 12. 2010, ko se je zaključil zakonski rok za izdajanje jamstev po tej shemi, bankam na skupno 15 dražbah razdeljenih za 809,4 milijona EUR jamstvene kvote. Dvanajst bank je v to shemo uvrstilo 581 kreditnih pogodb 428-ih kreditojemalcev. SID banka je skladno z zakonskimi pooblastili tudi v letu 2015 aktivno upravljala portfelj iz naslova ZJShemRS. Zaradi zaostrenih razmer poslovanja, v okviru katerih niso uspeli konsolidirati svojega poslovanja, kot je bilo pričakovati ob uvedbi ukrepa, so gospodarski subjekti ponovno v veliki večini pristopili k restrukturiranju kreditnega portfelja. Poslovne banke so zato obravnavale reprograme kreditnih poslov z jamstvom države in skladno z zakonskimi zahtevami svoje predloge tudi verificirale oziroma uskladile s SID banko. Ko podjetja niso uspela konsolidirati svojega poslovanja, so poslovne banke uporabile zakonske možnosti in unovčile zavarovanje, to je jamstvo države. SID banka je skladno s pooblastili pridobivala, preverjala in usklajevala dokumentacijo za spremembo pogojev kreditov z jamstvom države ter obravnavala zahtevke za unovčenje jamstev. V primerih ugotovljenih kršitev, ki imajo za posledico ničnost kreditne pogodbe, vračilo unovčenega jamstva ali plačilo pogodbene kazni, je SID banka Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije predložila predlog za vložitev ničnostne tožbe, tožbe na vračilo izplačanega jamstva oziroma plačilo pogodbene kazni. SID banka je v letu 2015 prejela 81 vlog za izdajo soglasij, ob izpolnjenih pogojih je izdala 73 soglasij za spremembo kreditnih pogojev kreditov z jamstvom Republike Slovenije, 3 vloge, pri katerih je bila ugotovljena kršitev zakonskih določil, je SID banka zavrnila, 5 vlog pa je bilo konec leta 2015 zaradi pregleda in dopolnitev še v obravnavi. Zaradi ugotovljenih kršitev zakonskih določil oziroma poslovnih odločitev bank o umiku pogodb iz jamstvene sheme je bilo sklenjenih tudi 53 aneksov, s katerimi so se banke odpovedale jamstvu države. SID banka je v letu 2015 prejela v obravnavo tudi 15 zahtevkov za unovčenje izdanih jamstev. Glede na izpolnjene pogoje po ZJShemRS je Ministrstvo za finance v letu 2015 poslovnim bankam priznalo 19 zahtevkov za unovčenje, na podlagi katerih so jim bila izplačana sredstva v skupni višini 2 milijona EUR. V obdobju med letoma 2009 in 2015 je Ministrstvo za finance izplačalo bankam sredstva v skupni višini 75,2 milijona EUR na podlagi 291 zahtevkov za unovčenje. Konec leta 2015 je bilo pri poslovnih bankah aktivnih še 41 kreditnih pogodb, zavarovanih z jamstvom Republike Slovenije, katerih stanje glavnic na dan 31. 12. 2015 znaša skupaj 46,6 milijona EUR. Jamstvena shema za fizične osebe Z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (v nadaljevanju: ZJShemFO) je bilo fizičnim osebam omogočeno pridobivanje jamstev Republike Slovenije za kredite do višine 100 tisoč EUR oziroma 10 tisoč EUR, odvisno od kategorije kreditojemalcev. Jamstvena shema za fizične osebe je kot protikrizni ukrep države zajela štiri kategorije kreditojemalcev, in sicer zaposlene za določen čas, kreditojemalce, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, mlade družine in brezposelne. Celotna jamstvena kvota, ki naj bi se po ZJShemFO razdelila v obdobju od leta 2009 do konca leta 2010, je znašala 350 milijonov EUR, od tega je bilo 50 milijonov EUR kvote namenjene kategoriji brezposelnih kreditojemalcev. Konec leta 2010 se je iztekel zakonski rok za izdajanje državnih jamstev po ZJShemFO. Število kreditov v stanju na dan 31. 12. 2015 je 141, znesek stanja glavnic kreditov pa skupaj znaša 4,9 milijona EUR. SID banka je v letu 2015 v obravnavo prejela 12 zahtevkov za unovčenje, skupaj je bil v letih 2010-2015 prejet 101 zahtevek. Glede na izpolnjene pogoje ZJShemFO je Ministrstvo za finance v letu 2015 poslovnim bankam na podlagi sedmih zahtevkov za unovčenje izplačalo sredstva v skupni višini 42,3 tisoč EUR. V šestih primerih so se izplačana jamstva nanašala na skupino brezposelnih kreditojemalcev, v enem primeru je šlo za poplačilo stanovanjskega kredita. Pri izplačanih jamstvih in ob izpolnjevanju pogojev SID banka začne postopek izterjave za izplačana jamstva. V primeru, da kreditojemalec v roku 8 dni od prejema poziva ne izpolni svoje obveznosti, SID banka preda zadevo v izvršbo na Finančno upravo Republike Slovenije. Poroštva za investicije Namen Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb (ZPFIGD) je olajšati podjetjem dostop do obratnega kapitala in sredstev za izvedbo investicij, ki bodo okrepile razvoj in konkurenčnost slovenskih podjetij. Državno poroštvo je kot prvovrstno zavarovanje instrument za izboljšanje dostopa do sredstev za financiranje razvojnih projektov v podjetjih. Stanje vseh kreditov, podprtih s poroštvom Republike Slovenije, je bilo ob koncu leta 2015 18,3 milijona EUR. V okviru tega zneska znaša poroštvo Republike Slovenije 13,9 milijona EUR. Ker se je bilo na zadnji, peti razpis, možno prijaviti do 30. 10. 2015, s spremembo zakona ZPFIGD pa se je omejila tudi izdaja novih poroštev najdlje do 31. 12. 2015, izdaja novih poroštev po ZPFIGD ni več mogoča. Upravljanje z emisijskimi kuponi in kjotskimi enotami SID banka je na podlagi 127. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) v 2015 nadaljevala z izvajanjem funkcije uradnega dražitelja na dražbah pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu z Uredbo Komisije EU št. 1031/2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 1210/2011. SID banka v imenu Republike Slovenije na dražbah, ki jih organizira skupni dražbeni sistem 24 držav članic EU (borza European Energy Exchange), prodaja količine emisijskih kuponov (določene s prej navedeno uredbo, relevantnimi sklepi Evropske komisije in koledarjem dražb) in prejeto kupnino prenese na račun Republike Slovenije. Skladno s 142. a členom ZVO-1 je SID banka pooblaščena tudi za izvajanje programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov v imenu države in za njen račun. Pooblastilo se ne izvaja, saj država tega programa ni sprejela. V letu 2015 je SID banka kot uradni dražitelj emisijskih kuponov (EUA) sodelovala na 139 avkcijah. Na avkcijah je bilo prodano 3.146.500 enot pravic, znesek kupnine je znašal 24 milijonov EUR. V letu 2015 je bilo na koledarju tudi 9 avkcij emisijskih kuponov za letalske prevoznike (EUAA), kjer je SID banka sodelovala kot uradni dražitelj. Prodanih je bilo 19.500 enot pravic, znesek kupnine je znašal 0,1 milijona EUR. Preglednost finančnih odnosov med SID banko in Republiko Slovenijo V preglednici so prikazani skupni (posredni in neposredni) prihodki in odhodki za posamezno dejavnost, doseženi v letu 2015. Prihodki za posamezno dejavnost predstavljajo nadomestila, ki jih SID banka prejme za opravljanje posamezne dejavnosti na podlagi pogodb oziroma zakonskih določb. Posredni odhodki za posamezno dejavnost so ugotovljeni na podlagi sodil, opredeljenih v internem aktu Sodila za razporejanje posrednih stroškov dejavnosti po pooblastilu države. Za ločeno evidentiranje posameznih dejavnosti, ki jih SID banka opravlja po pooblastilu Republike Slovenije, ima banka vzpostavljen sistem stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev, na katere se evidentirajo poslovni dogodki, ki nastajajo pri izvajanju posameznih dejavnosti. To je tudi osnova za ugotavljanje neposrednih odhodkov posamezne dejavnosti. Za dejavnosti zavarovanj pred nemarketabilnimi riziki in programa izravnave obresti, pri katerih banka upravlja tudi sredstva, dodeljena v upravljanje, se izdelujejo tudi ločeni računovodski izkazi. 8.3 Poslovanje Skupine SID banka 8.3.1 SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana Čeprav so se gospodarske razmere na večini za PKZ pomembnih trgov izboljšale, je PKZ tudi v letu 2015 delovala v zahtevnih razmerah. Na poslovanje družbe je vplivalo nadaljevanje zaostrenih političnih razmer v Ukrajini ter Rusiji in še posebej dogajanje na trgu kreditnih zavarovanj, predvsem zaradi nadaljevanja ostre konkurence drugih zavarovalnic, ki si še aktivneje prizadevajo pridobiti zavarovance na slovenskem trgu, ter še pomembnejše vloge zavarovalnih posrednikov. Našteto se je najbolj odrazilo v močnem upadu premijskih stopenj in težjem pridobivanju novih zavarovancev, manj pa v izgubi obstoječih zavarovancev. PKZ je zaradi vseh teh razlogov še pospešila tržne aktivnosti, kar je povečalo njene stroške pridobivanja. Na nižji obseg premije so poleg konkurenčnejšega okolja vplivali tudi v zadnjih letih ugodnejši škodni rezultati posameznih zavarovancev PKZ, kar je družba upoštevala pri določanju premijskih stopenj. PKZ je zaradi opisanih razmer v letu 2015 dosegla za 7 odstotkov nižjo premijo kot v predhodnem letu (obračunana kosmata premija 2015: 15,5 milijona EUR) in za to kategorijo tudi ni dosegla zastavljenih načrtov. Zavarovani promet PKZ je v letu 2015 sicer presegel načrtovanega, vendar je ob pripravi načrtov za leto 2015 PKZ predvidevala precej manjši upad premijskih stopenj, kot je bil dejansko realiziran. Škodno dogajanje v letu 2015 je bilo umirjeno. Izplačane so bile nekatere večje škode, ki pa so bile znane že konec leta 2014 in za katere je PKZ rezervacije oblikovala že ob pripravi izkazov za leto 2014. Škodni rezultat je tako ostal stabilen, kar je PKZ dosegla predvsem z dobrim obvladovanjem tveganj na področju ocenjevanja sprejetih tveganj (kupcev). Tudi razvoj v preteklosti rezerviranih škod je bil ugodnejši, kot je bilo pričakovano, zato so se ocene škodnih rezervacij za pretekla škodna leta izboljšale, kar je znatno izboljšalo končni poslovni izid leta 2015. Kot posledica izplačila nekaterih večjih škod in padca premije je delež kosmatih obračunanih škod glede na kosmato obračunano premijo zrasel s 44 odstotkov v letu 2014 na 77 odstotkov v letu 2015. Obračunane škode v letu 2015 so bile namreč za 61 odstotkov višje kot v letu 2014 (znašajo 11,9 milijona EUR), medtem ko je število škod malenkost upadlo. Kljub temu so čisti odhodki za škode v letu 2015 za 1,7 milijona EUR oziroma 43 odstotkov nižji od tistih iz leta 2014. Razlog je predvsem v tem, da so se zaradi večjega izplačila škod iz preteklih let, boljšega razvoja škod iz rezervacij preteklih let od pričakovanega ter zaradi bolj ugodnega škodnega rezultata leta 2015 škodne rezervacije v letu 2015 znižale, medtem ko so se v letu 2014 povečale. Kot posledica tega so, kljub padcu obračunane kosmate premije, čisti prihodki od premij v 2015 presegali čiste odhodke za škode za 3,8 milijona EUR, kar predstavlja 28-odstotno rast (2014: 3 milijone EUR). Prihodki od pozavarovalnih provizij so bili za 0,1 milijona EUR oziroma 3 odstotke višji kot v letu 2014. Premije, cedirane pozavarovateljem, so bile sicer nižje, a se je v letu 2015 povečala provizijska stopnja v eni od pozavarovalnih pogodb. Obratovalni stroški so se v letu 2015 povečali, kar je poleg nižje premije prispevalo k povečanju stroškovne stopnje. Prihodki od naložb so bili za 0,1 milijona EUR oziroma 20 odstotkov nižji kot v letu 2014, kar je posledica padajočih obrestnih mer. 93 odstotkov prihodkov od naložb v letu 2015 je namreč izhajalo iz obresti (v letu 2014 so vsi prihodki izhajali iz obresti). PKZ sicer nalaga izključno v dolžniške finančne instrumente in depozite slovenskih bank. Na dan 31. 12. 2015 65 odstotkov (2014: 73 odstotkov) od skupnega zneska naložb predstavljajo vrednostni papirji držav članic EU oziroma taki, za katere te države jamčijo. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 0,9 milijona EUR, kar je za 0,2 milijona EUR več kot v letu 2014. PKZ za leto 2016 kljub padajočim premijskim stopnjam zaradi načrtovane rasti obsega zavarovanih poslov načrtuje povečanje premije v primerjavi z letom 2015. Obračunane škode v naslednjem letu bodo po oceni nižje kot v letu 2015, ko so bile obračunane nekatere večje škode preteklih let, ki pa so bile že vključene v rezervacije konec leta 2014. Zaradi visokih izplačanih škod v preteklosti bo izterjava regresov še naprej intenzivna. PKZ bo zato še naprej uporabljala zaostrene pogoje za prevzem v zavarovanje, saj so se ti v preteklih letih izkazali kot uspešni, zato PKZ ocenjuje, da bo kljub težkim pogojem ohranila stabilen škodni rezultat. Ker pa so kreditna zavarovanja ciklična in do izravnavanja škodnega rezultata ne prihaja v enem letu, obstaja možnost, da bo, kljub nadaljnjemu izvajanju v preteklosti sprejetih ukrepov, škodni rezultat slabši od pričakovanega, ki sicer že upošteva vsa znana tveganja. 8.3.2 Skupina Prvi faktor V letu 2015 je znašal obseg odkupljenih terjatev v Skupini Prvi faktor 347,1 milijona EUR. Glede na realiziran obseg v letu 2014 je obseg nižji za 27,8 odstotka, v primerjavi z načrtovanim obsegom za leto 2015 pa za 16 odstotkov. V odvisnih družbah je bilo ustvarjenega 68 odstotkov obsega poslov Skupine. Družba Prvi faktor, Zagreb še vedno ustvari največji delež prometa Skupine. V letu 2015 predstavlja njen delež 53 odstotkov in je v primerjavi s preteklim letom višji za 5 odstotnih točk. Skupina Prvi faktor financira večino terjatev, nastalih na podlagi dobav blaga oziroma opravljenih storitev med subjekti v državi. V strukturi je tako v letu 2015 predstavljal domači faktoring 69,6 odstotka (2014: 74,1 odstotka), izvozni faktoring 18,2 odstotka (2014: 16,3 odstotka) ter uvozni faktoring 12,2 odstotka (2014: 9,6 odstotka). Delež izvoznega faktoringa raste predvsem v družbi Prvi faktor, Ljubljana, kjer je v letu 2015 predstavljal že 48 odstotkov vseh odkupov. Bilančna vsota na konsolidirani ravni je na dan 31. 12. 2015 znašala 173,9 milijona EUR in je bila za 14,2 odstotka nižja kot konec predhodnega leta. Po bilančni vsoti je največja družba Skupine družba Prvi faktor, Ljubljana z bilančno vsoto 83,3 milijona EUR. Sledi ji Prvi faktor, Beograd s 65,6 milijona EUR, Prvi faktor, Zagreb s 65,2 milijona EUR in Prvi faktor, Sarajevo z bilančno vsoto 9,8 milijona EUR. V letu 2015 je poslovala pozitivno le družba Prvi faktor, Zagreb z dobičkom v višini 0,5 milijona EUR, ostale družbe so poslovale z izgubo. Izguba družbe Prvi faktor, Ljubljana je znašala 0,9 milijona EUR. Prvi faktor, Sarajevo je posloval negativno v višini 1,1 milijona EUR, Prvi faktor, Beograd pa v višini 2,5 milijona EUR. Negativen je tudi konsolidiran rezultat Skupine, in sicer v višini 4,4 milijona EUR, kar je posledica navedenih izgub posameznih družb v Skupini v višini 3 milijone EUR in visokih davčnih obveznosti v višini 1,4 milijona EUR. Poleg tega so do takšne izgube pripeljale tudi trenutne tržne razmere, omejevanje novih poslov v družbah Prvi faktor, Beograd in Prvi faktor, Sarajevo, relativno visoki stroški zaradi neoptimalne organizacije, visoki stroški refinanciranja v prvem polletju 2015, itd. Posledica izgube je tudi negativni kapital Skupine konec leta 2015 v višini 2,4 milijona EUR. Negativen kapital v višini 0,5 milijona EUR ima tudi družba Prvi faktor, Sarajevo. V Skupini Prvi faktor vse od začetka leta 2015 potekajo aktivnosti reorganizacije delovanja in upravljanja, s poudarkom na nižanju stroškov in omejevanju poslovanja ter aktivnosti za prodajo lastniških deležev in/ali premoženja družb oziroma nadzorovanega prenehanja poslovanja. V tem okviru je bilo imenovano tudi novo poslovodstvo v družbi Prvi faktor, Ljubljana, vse družbe iz Skupine Prvi faktor z izjemo družbe Prvi faktor, Zagreb pa so sklenile tudi t.i. sporazume o prestrukturiranju posojil, ki so določili enotne pogoje financiranja in odplačevanja obveznosti v naslednjem obdobju. Ker je bil kapital matične družbe Prvi faktor, Ljubljana konec leta 2015 nižji od 50 odstotkov osnovnega kapitala družbe, sta družbenika, ki sta tudi edina finančna upnika Skupine Prvi faktor, izdala pismo podpore, s katerim sta odpravila domnevo insolventnosti, ki je nastala z znižanjem kapitala. 8.3.3 Skupina Pro Kolekt Pro Kolekt, Ljubljana je v letu 2015 prejel v izterjavo 597 novih primerov s skupno vrednostjo 17 milijonov EUR, Skupina Pro kolekt pa 4.792 novih primerov z vrednostjo 52,6 milijona EUR. Družba Pro Kolekt, Ljubljana je leto končala s 331 uspešno zaključenimi primeri s skupno vrednostjo 4,6 milijona EUR, dejansko izterjanega pa je bilo 3 milijone EUR. Skupina Pro Kolekt je uspešno zaključila 1.541 primerov izterjav, skupna vrednost primerov pa je bila 13,4 milijona EUR, dejansko izterjanega zneska je bilo za 9,8 milijona EUR. Pro Kolekt je bil usmerjen v intenzivno trženje svojih storitev in produktov, predvsem bonitetnih informacij, ki so implementirana po metodologiji SID banke. Skupina je izdelala 10.714 bonitet s skupno vrednostjo 418 tisoč EUR, ponudba pa zajema tudi online portal PK-NET z objavljeno listo dolžnikov ter omogoča online spremljanje postopka posamezne izterjave. Ključni kupci na domačem trgu še naprej ostajajo izvozniki, katerim Pro Kolekt, zaradi dobro organizirane mreže partnerskih agencij širom sveta in kakovostne ekipe, nudi dobro podporo. Na tujem trgu so najpomembnejši naročniki kreditne zavarovalnice in mreže izterjevalskih agencij, ki imajo težave z neplačniki iz Slovenije. Skupina Pro Kolekt je v letu 2015 glede na predhodno leto izboljšala vse ključne prihodkovne pokazatelje pri izterjavah (število primerov, skupna vrednost, število uspešno zaključenih primerov, vrednost uspešno zaključenih primerov), pri izdelavi bonitetnih poročil (število in vrednost izdelanih poročil) pa so ti pokazatelji ostali na ravni iz leta 2014. Posledično so se povečali čisti prihodki. Skupini je uspelo tudi znižati stroške in poslovno leto 2015 je zaključila z dobičkom. V jeseni 2015 je SID banka sprejela odločitev o začetku postopka prodaje 100-odstotnega deleža v družbi Pro Kolekt, Ljubljana in v februarju 2016 celotni delež tudi prodala. 8.3.4 Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) je v letu 2015 posloval skladno s finančnim načrtom. Tudi v letu 2015 je bila prioriteta delovanja CMSR izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS). Večletni programi so znatno prispevali k realizaciji projektov s področja MRS, saj je za izvajalce in prejemnike donacij predvidljivost razpoložljivih sredstev ključna za izvedbo postopkov, ki so potrebni za ureditev vseh pravnih aktov, ki omogočajo realizacijo razvojnih projektov. CMSR je vzdrževal in razširjal mrežo stikov z državami prejemnicami razvojne pomoči (predvsem sektorskimi ministrstvi in občinami) in slovenskimi izvajalci (tako s podjetji kot z izbranimi ustanovami in strokovnjaki), ki so potencialnimi izvajalci razvojne pomoči. CMSR je razvil metodologijo za izvajanje okoljskih projektov iz naslova konvencije o klimatskih spremembah in izdelavo ustrezne analitike. S SID banko kot soustanoviteljico in pomembno poslovno partnerico je CMSR nadaljeval dolgoletno uspešno sodelovanje. Poleg priprave analiz deželnih tveganj je sodelovanje potekalo tudi pri izvajanju anket in raziskav med slovenskimi podjetji in na področju izdelave drugih vrst analiz, kot so politični in makroekonomski pregledi držav, primerjalne analize med državami ipd. S PKZ je CMSR nadaljeval sodelovanje na področju spremljav držav v obliki prognoz gospodarskih gibanj in sektorskih analiz ter posredovanja informacije o podjetjih v teh državah. CMSR ima na tem področju zaradi lokalnih virov primerjalne prednosti na področju zagotavljanja tako imenovanih mehkih informacij. CMSR je intenziviral sodelovanje s sorodnimi institucijami v Sloveniji in v tujini ter si prizadeval za sodelovanje raziskovalcev v projektih. Tuje donatorje in posle v Albaniji spodbuja preko aktivnosti lokalne nevladne organizacije Balkan Center for Cooperation and Development (BCCD), katere soustanovitelj je CMSR, na vzhodnih trgih pa s pomočjo predstavništva CMSR vrata odpira v Belorusiji. Na področju publicistike in prava je CMSR tudi v letu 2015 nadaljeval z izdajanjem revije Mednarodno poslovno pravo ter promocijsko poslovno publikacijo Doing Business in Slovenia 2015, ki je v tiskani obliki izšla v prvem kvartalu 2015, elektronska različica pa je še naprej redno posodobljena na Slovenskem poslovnem portalu. Pri izdelavi pravnih analiz držav sveta svoja znanja in informacije s področja mednarodnega poslovnega prava trži tudi v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija. S pridobitvijo novih poslov in z nižanjem stroškov dela je CMSR v letu 2015 realiziral presežek prihodkov nad odhodki. 8.4 Odraz poslovanja v izkazu finančnega položaja Bilančna vsota Konec leta 2015 je bilančna vsota SID banke znašala 3.199 milijonov EUR, kar je 10,6 odstotka manj kot konec leta 2014. Glede na prevladujoč vpliv SID banke v Skupini SID banka, specifičnost skupine ter ob upoštevanju medsebojnih odnosov v skupini je bila bilančna vsota Skupine SID banka le za 1,5 odstotka višja od bilančne vsote SID banke. Posledično je tudi struktura sredstev in obveznosti Skupine SID banka podobna bančni strukturi. Bilančna vsota Skupine SID banka je konec leta 2015 dosegla 3.247,4 milijona EUR, kar predstavlja 89,4 odstotka bilančne vsote konec leta 2014. Sredstva SID banke Med vsemi naložbami v bilančni aktivi so imeli tudi v letu 2015 največji delež krediti bankam. Le-ti vključujejo kredite in vloge pri bankah in so konec leta dosegli 1.606,2 milijona EUR, kar je 26,4 odstotka manj kot konec leta 2014. 62 odstotkov kreditov bankam obsegajo dolgoročni krediti, drugo so kratkoročne vloge pri bankah. Krediti bankam imajo 50,2-odstotni delež v skupnih sredstvih banke (2014: 61-odstotni delež). Krediti strankam, ki niso banke, so se v letu 2015 zmanjšali za 5 odstotkov, konec leta je njihovo stanje znašalo 605,5 milijona EUR. Vrednostno so krediti nižji za 31,9 milijona EUR. Strukturni delež kreditov strankam, ki niso banke v skupnih sredstvih banke je konec leta 2015 znašal 18,9 odstotka oziroma 1,1 odstotne točke več kot konec leta 2014. Na računih pri centralni banki in poslovnih bankah je imela SID banka konec leta 2015 13,8 milijona EUR sredstev. V skupnih sredstvih banke predstavljajo 0,4 odstotka (2014: 0,1 odstotka). Naložbe v vrednostne papirje so konec leta znašale 938,6 milijona EUR in so se v letu 2015 povečale za 227,6 milijona EUR. Njihov delež v skupnih sredstvih banke se je povečal z 19,9 odstotka na 29,3 odstotka. Ostalo aktivo v višini 34,9 milijona EUR predstavljajo: . poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju (14,3 milijona), ki se je v letu 2015 znižala za 14,1 milijona EUR; . naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb (8,4 milijona EUR), ki so se v letu 2015 znižale za 0,4 milijona EUR; . opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva v višini 6,4 milijona EUR in so glede na konec leta 2014 nižje za 0,5 milijona EUR; . terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 4,9 milijona EUR; . druga aktiva v višini 0,9 milijona EUR. Sredstva Skupine SID banka Krediti bankam so konec leta 2015 dosegli 1.612,8 milijona EUR in so za 26,2 odstotka nižji od stanja konec leta 2014. Ne glede na to ohranjajo največji, 49,7-odstotni strukturni delež v bilančni aktivi skupine (2014: 60,2-odstotni delež). Krediti strankam, ki niso banke so vrednostno enaki isti postavki v bilanci banke (605,5 milijona EUR), v bilančni aktivi skupine pa se je njihov strukturni delež povečal s 17,6 odstotka na 18,6 odstotka. V blagajni, na računih pri centralni banki ter poslovnih bankah je imela Skupina SID banka konec leta 2015 17,5 milijona EUR sredstev oziroma 0,5 odstotka celotne aktive (2014: 0,2 odstotka). Naložbe v vrednostne papirje so konec leta 2015 višje od stanja konec leta 2014 za 228,6 milijona EUR. Konec leta 2015 so dosegle 961,7 milijona EUR, njihov strukturni delež v bilančni aktivi pa se je povišal z 20,2 odstotka na 29,6 odstotka. Ostalo aktivo v višini 49,9 milijona EUR predstavljajo: . poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju, v višini 14,3 milijona EUR; . sredstva pozavarovateljev in terjatve iz zavarovalnih poslov v višini 20,4 milijona EUR, ki so glede na konec leta 2014 nižja za 23,1 odstotka; . opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva v višini 9,4 milijona EUR, kar je za 1,2 milijona EUR manj kot konec leta 2014; . terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb v višini 4,9 milijona EUR; . druga aktiva v višini 0,9 milijona EUR. Obveznosti in kapital SID banke Bilančna pasiva SID banke je bila ob koncu leta 2015 sestavljena iz 2.834,8 milijona EUR obveznosti in 364,2 milijona EUR kapitala. Obveznosti predstavljajo 88,6 odstotka celotne bilančne pasive, kapital pa 11,4 odstotka. Med obveznostmi so konec leta 2015 največji strukturni delež predstavljale vloge in krediti bank ter obveznosti do centralne banke. Delež v bančni bilančni pasivi je znašal 51,7 odstotka (2014: 52,1 odstotka). Obveznosti do bank in do centralne banke so skupaj znašale 1.653,8 milijona EUR. Obveznosti so se znižale za 211,5 milijona EUR oziroma 11,3 odstotka. Obveznosti do strank, ki niso banke, so konec leta 2015 dosegle 420,5 milijona EUR in so se zvišale za 39,1 milijona EUR oziroma 10,2 odstotka, njihov strukturni delež pa je dosegel 13,1 odstotka (2014: 10,7 odstotka). Strukturni delež obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev se je v letu 2015 znižal s 26 odstotkov na 22,6 odstotka. Stanje dolžniških vrednostnih papirjev je konec leta znašalo 723,5 milijona EUR, kar je za 22,2 odstotka oziroma 206,8 milijona EUR manj kot konec leta 2014. Znižanje je posledica zapadlosti obveznice v nominalni višini 498 milijonov EUR. Rezervacije v višini 34,9 milijona EUR so konec leta 2015 glede na konec predhodnega leta nižje za 0,5 milijona EUR. Rezervacije za zunajbilančne obveznosti znašajo 34,6 milijona EUR, rezervacije za obveznosti do zaposlencev pa 0,3 milijona EUR. Ostala pasiva v skupni višini 2,1 milijona EUR vključuje obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb ter druge finančne in ostale obveznosti. Kapital banke se je v letu 2015 povečal za 8,9 milijona oziroma 2,5 odstotka in je konec leta znašal 364,2 milijona EUR. Rezerve iz dobička so višje za 7,7 milijona EUR, akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, je nižji za 1,6 milijona EUR, zadržani dobiček, vključno s čistim dobičkom poslovnega leta pa je glede na predhodno leto višji za 2,8 milijona EUR. Obveznosti in kapital Skupine SID banka Bilančna pasiva Skupine SID banka je podobna bilančni pasivi SID banke. Obveznosti v višini 2.864,9 milijona EUR predstavljajo 88,2 odstotka celotne pasive, kapital v višini 382,5 milijona EUR pa ima v bilančni pasivi 11,8-odstotni delež. Krediti in vloge bank ter obveznosti do centralne banke so konec leta 2015 dosegle 1.653,8 milijona EUR, kar predstavlja 50,9 odstotka bilančne pasive skupine (2014: 51,4 odstotka). Glede na predhodno leto so obveznosti nižje za 211,5 milijona EUR. Obveznosti do strank, ki niso banke imajo v strukturi bilančne pasive 13-odstotni delež (2014: 10,5-odstotni) in so enake obveznostim, ki jih ima iz tega naslova SID banka. Tudi obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so enake obveznostim, ki jih ima iz tega naslova banka, njihov strukturni delež konec leta 2015 pa je bil 22,3 odstotka (2014: 25,6 odstotka). Rezervacije v višini 60,7 milijona EUR so se glede na konec leta 2014 znižale za 6,8 milijona EUR. Največji del, 34,6 milijona EUR, predstavljajo rezervacije za zunajbilančne obveznosti, 25,6 milijona EUR izhaja iz gibanja obveznosti iz zavarovalnih pogodb, rezervacije za obveznosti do zaposlencev pa znašajo 0,5 milijona EUR. Ostala pasiva v skupni višini 6,4 milijona EUR se nanaša na obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb (0,3 milijona EUR) ter druge finančne (2,3 milijona EUR) in ostale obveznosti (3,8 milijona EUR). Kapital Skupine SID banka se je v letu 2015 povečal za 2,6 odstotka oziroma vrednostno za 9,9 milijona EUR. Rezerve iz dobička so višje za 7,6 milijona EUR, akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, je nižji za 1,5 milijona EUR, zadržani dobiček, vključno s čistim dobičkom poslovnega leta, pa je vrednostno višji za 3,8 milijona EUR. 8.5 Odraz poslovanja v izkazu poslovnega izida Finančni rezultat SID banke SID banka je v letu 2015 dosegla dobiček pred obdavčitvijo v višini 12,7 milijona EUR, kar je 0,5 milijona več kot v letu 2014. Čisti dobiček je znašal 10,5 milijona EUR, kar je 6 milijonov več kot v predhodnem letu. Čiste obresti so bile v letu 2015 realizirane v višini 22,2 milijona EUR in so za 48,6 odstotka nižje kot v letu 2014. Obrestni prihodki banke so v letu 2015 znašali 53,6 milijona EUR in so bili za 45 odstotkov nižji kot v letu 2014, obrestni odhodki pa so dosegli 31,4 milijona EUR, kar je 42,2 odstotka manj kot v predhodnem letu. Merjeno na povprečno aktivo je obrestna marža 0,7-odstotna. Čiste obresti predstavljajo 69,7 odstotka vseh čistih prihodkov (2014: 77 odstotkov). Čisti neobrestni prihodki so bili v letu 2015 realizirani v višini 9,7 milijona EUR, kar je 25,1 odstotka manj, kot so skupaj znašali čisti neobrestni prihodki v letu 2014. Največji del neobrestnih prihodkov predstavljajo dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznani po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 3,2 milijona EUR, sledijo jim realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti v višini 2,8 milijona EUR, čiste opravnine v višini 2,2 milijona EUR ter nadomestilo za opravljanje poslov po pooblastilu v višini 1,8 milijona EUR. Ostali neto neobrestni odhodki so skupaj znašali 0,3 milijona EUR. Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznani po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida se nanašajo na prevrednotovalne prihodke iz naslova negativnega poslovanja posojilnih skladov. Skladno s pogodbo se negativni finančni rezultat prednostno pokriva iz sredstev državnega proračuna z zmanjšanjem obveznosti SID banke do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Marža finančnega posredništva banke v letu 2015 je znašala 1 odstotek (2014: 1,5 odstotka). Operativni stroški banke so bili v letu 2015 realizirani v višini 11 milijonov EUR, kar je 5,7 odstotka več kot v letu 2014. Stroški dela so znašali 7,5 milijona EUR oziroma 12,2 odstotka več kot v letu 2014. Stroški materiala in storitev so bili realizirani v višini 2,8 milijona EUR, kar je 12,2 odstotka manj kot v predhodnem letu. Stroški amortizacije so višji za 28,7 odstotka in so znašali 0,8 milijona EUR. Razmerje med operativnimi stroški in čistimi prihodki znaša 34,5 odstotka in ostaja tudi v letu 2015 pod povprečjem slovenskih bank, čeprav je razmerje višje kot v predhodnem letu (18,6 odstotka), kar je posledica pretekle rasti in specifičnih produktov v spremenjenem poslovnem modelu. Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij so v letu 2015 dosegli 8,2 milijona EUR, kar predstavlja 24,5 odstotka neto oslabitev in rezervacij leta 2014. Neto odhodki za oslabitve so znašali 8,8 milijona EUR, banka pa je realizirala neto prihodke za rezervacije v višini 0,6 milijona EUR. Finančni rezultat Skupine SID banka Dobiček pred obdavčitvijo Skupine SID banka je v letu 2015 znašal 13,8 milijona EUR, kar je za 1,6 milijona več kot v letu 2014, čisti dobiček pa 11,4 milijona EUR (2014: 4,4 milijona EUR). Prihodki iz obresti v višini 54 milijonov EUR so bili v letu 2015 za 44,9 odstotka nižji od prihodkov za obresti predhodnega leta, odhodki za obresti v višini 31,4 milijona pa so nižji za 42,3 odstotka. Čiste obresti v višini 22,6 milijona EUR so bile za 48,3 odstotka nižje kot v letu 2014. Čiste obresti predstavljajo 62 odstotkov vseh čistih prihodkov (2014: 71,6 odstotka). Čisti neobrestni prihodki so znašali 13,9 milijona EUR, kar je za 19,9 odstotka manj kot v predhodnem letu in vključujejo čiste prihodke iz zavarovalnih poslov v višini 5,4 milijona EUR, dobičke iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 3,2 milijona EUR, realizirane dobičke iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 2,8 milijona EUR, čiste opravnine v višini 2,2 milijona EUR, nadomestilo za opravljanje poslov po pooblastilu v višini 1,8 milijona EUR in druge neto odhodke v skupni višini 1,5 milijona EUR. Operativni stroški Skupine SID banka so v letu 2015 znašali 15,2 milijona EUR, od tega administrativni stroški 14,1 milijona EUR in stroški amortizacije 1,1 milijona EUR. Stroški dela so bili realizirani v višini 10,3 milijona EUR (2014: 9,4 milijona EUR), stroški materiala in storitev pa 3,8 milijona EUR (2014: 4,1 milijona EUR). Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij Skupine SID banka so skupaj znašali 7,5 milijona EUR in so za 78,3 odstotka nižji od tistih iz predhodnega leta. 8.6 Pomembnejši dogodki v letu 2015 Poslovanje banke V prvem kvartalu 2015 so zapadle operacije dolgoročnega refinanciranja Evropske centralne banke, ki so jih že v letu 2014 deloma nadomestile operacije ciljnega dolgoročnega refinanciranja. SID banka je poplačala obveznosti do ECB iz naslova 3-letnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (LTRO) v višini glavnice 95 milijonov EUR in pripadajočih obresti. Evropska centralna banka je v mesecu marcu začela kvantitativno sproščanje, imenovano Public Sector Purchase Programme (PSPP) oziroma kupovanje državnih obveznic z namenom približevanja ciljni meji evropske inflacije pri 2 odstotkih. Obveznice SID banke so v aprilu postale primerne za nakupe s strani ECB. SID banki je v mesecu aprilu zapadla obveznica SEDABI 3 04/21/15 v nominalni višini 498 milijonov EUR, ki je bila izdana v letu 2010. V začetku maja je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podpisalo dodatek k Pogodbi o financiranju in izvajanju Ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje tehnološko - razvojnih projektov in za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij, s katerim so bili podaljšani roki, ki so se iztekli v februarju 2015, in omiljeni kriteriji za odobravanje kreditov za nekatere programe financiranja malih in srednje velikih podjetij. Dne 3. 7. 2015 je Ministrstvo za finance SID banki nakazalo sredstva varnostnih rezerv v višini 20 milijonov EUR. SID banka je dne 28. 7. 2015 na mednarodnih kapitalskih trgih izdala 3-letno obveznico s poroštvom Republike Slovenije v znesku 300 milijonov EUR in fiksno kuponsko obrestno mero 0,875 odstotka. V septembru je SID banka kupila 15 delnic EIF (European Investment Fund) v skupni vrednosti 6 milijonov EUR, kar predstavlja 0,33 odstotka kapitala EIF. Po pogodbi znaša nevplačani kapital še 12 milijonov EUR, ki se vplača na poziv EIF. Nakup delnic za SID banko pomeni možnost vključitve v različne razvojne projekte in dostop do ključnih informacij, ki bodo banki omogočile pripravo ustreznih razvojnih programov za slovensko gospodarstvo. Na zadnji seji nadzornega sveta v septembru je bil sprejet rebalans finančnega načrta SID banke za leto 2015. SID banka in Ministrstvo za finance sta podpisala Dodatek št. 1 k pogodbi o izvajanju programa izravnave obresti in upravljanju s sredstvi rezerv PIO, v katerem sta določila, da lahko SID banka sklepa posle po tem programu najdlje do 31. 12. 2015. SID banka je do 29. 2. 2016 vsa sredstva rezerv PIO vrnila v proračun Republike Slovenije. S spremembami Zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb je SID banka konec leta 2015 prenehala z izdajanjem poroštev Republike Slovenije na osnovi tega zakona. SID banka je v novembru z EIB podpisala memorandum o sodelovanju, v okviru katerega bosta banki skupaj delovali v okviru Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH). Banka je s tem tudi uradno postala vstopna točka za slovenska podjetja in druge organizacije, ki želijo sodelovati v projektih Naložbenega načrta za Evropo oziroma konkretneje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Organi upravljanja Vlada Republike Slovenije je na svoji seji dne 2. 7. 2015 za novega člana nadzornega sveta SID banke za mandatno dobo 5 let imenovala mag. Borisa Škapina, ki je nadomestil Martina Jakšeta. Dne 11. 9. 2015 je mag. Tonetu Ropu prenehala funkcija člana nadzornega sveta SID banke. Poslovanje Skupine Upoštevajoč strukturo trga in dejstvo, da dejavnost in pretekli rezultati poslovanja družb Pro Kolekt in Prvi faktor ne predstavljajo več strateške, tj. razvojne in spodbujevalne dejavnosti banke, je SID banka v skladu z akcijsko strategijo pričela z aktivnostmi za njuno prodajo. Bonitetna ocena V januarju 2015 je bonitetna agencija Standard & Poor's Rating Services objavila novo bonitetno oceno za SID banko, in sicer ostaja dolgoročna bonitetna ocena A-, spremenil se je prihodnji izgled bonitetne ocene z negativnega na stabilnega, kratkoročna bonitetna ocena pa je A-2. Bonitetna ocena SID banke je na isti ravni kot bonitetna ocena Republike Slovenije. Bonitetna agencija Moody's je v istem mesecu zvišala bonitetno oceno SID banke z Ba1 na Baa3, medtem ko obeti ostajajo stabilni. Povišanje ocene iz špekulativne na investicijsko raven je posledica povišanja bonitetne ocene Republike Slovenije, ki izhaja iz napredka pri fiskalni konsolidaciji in stabilizacije bančnega sektorja. Dosežena stabilizacija bančnega sektorja zmanjšuje prihodnja tveganja za morebitne dodatne pritiske na javne finance. Zaradi spremembe prihodnjega izgleda bonitetne ocene Republike Slovenije s stabilnega na pozitivnega je bonitetna agencija Standard & Poor's Rating Services dne 14. 7. 2015 posledično spremenila prihodnji izgled bonitetne ocene SID banke s stabilnega na pozitivnega. Bonitetni oceni Republike Slovenije in SID banke ostajata nespremenjeni, in sicer je dolgoročna bonitetna ocena A-, kratkoročna bonitetna ocena pa A-2. Bonitetna agencija Moody's je v mesecu decembru potrdila obstoječo bonitetno oceno SID banke na nivoju Baa3 in ohranila obete, ki ostajajo stabilni. SID banka je v mesecu novembru zaradi stroškovne racionalizacije odpovedala eno izmed dveh bonitetnih ocen in sicer pri bonitetni agenciji Moody`s, medtem ko je oceno pri bonitetni agenciji Standard & Poor`s Rating Services obdržala. RAČUNOVODSKO POROČILO Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka Uprava na dan 26.02.2016 potrjuje ločene računovodske izkaze SID banke in konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka ter letno poročilo za leto, končano na dan 31. 12. 2015. Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, uveljavljenimi v EU. Uprava je utemeljeno mnenja, da ima SID banka in Skupina SID banka zadosti poslovnih virov za nadaljevanje poslovanja v prihodnosti. Odgovornost poslovodstva je, da so: . uporabljene računovodske politike ustrezne in se jih tudi konsistentno uporablja, . poslovne ocene in presoje razumne in preudarne, . računovodski izkazi pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju SID banke in Skupine SID banka. Uprava je odgovorna vzdrževati knjigovodske listine in zapise, ki z razumno natančnostjo kadar koli razkrivajo finančno stanje SID banke in Skupine SID banka. Uprava je tudi odgovorna, da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z zakonodajo in predpisi Republike Slovenije. Uprava mora storiti vse, da zavaruje sredstva SID banke in Skupine SID banka ter mora opraviti vse ustrezne postopke za preprečitev oziroma odkritje morebitnih prevar in drugih nepravilnosti. Davčni organi lahko kadarkoli v roku petih let od datuma, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje banke, kar ima lahko za posledico dodatno davčno obveznost, zamudne obresti in kazni v zvezi z davkom od dohodka ali z drugimi davki ali dajatvami. Uprava banke ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova. Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka 1. Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka 1.1 Izkaz finančnega položaja SID banka Skupina SID banka V tisoč EUR Pojasnilo 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 2.4.1 13.786 3.051 17.459 7.554 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 2.4.2 938.603 710.983 961.653 733.053 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 2.4.4 14.312 28.394 14.312 28.394 Krediti 2.4.3 2.212.014 2.818.627 2.218.645 2.824.019 Krediti bankam 1.606.153 2.180.886 1.612.787 2.186.274 Krediti strankam, ki niso banke 605.465 637.327 605.465 637.327 Druga finančna sredstva 396 414 393 418 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 2.4.6 197 0 197 0 Opredmetena osnovna sredstva 2.4.5 5.665 6.190 8.032 9.229 Neopredmetena sredstva 2.4.5 737 713 1.333 1.318 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.4.6 8.413 8.831 0 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.4.7 4.861 0 4.861 427 Terjatve za davek 4.861 0 4.861 427 Druga sredstva 2.4.8 379 247 20.905 26.970 SKUPAJ SREDSTVA 3.198.967 3.577.036 3.247.397 3.631.383 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 3 0 3 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.4.9 2.799.577 3.178.959 2.800.189 3.179.557 Vloge bank 14.913 23.827 14.913 23.827 Vloge strank, ki niso banke 6 6 6 6 Krediti bank in centralnih bank 1.638.908 1.841.494 1.638.908 1.841.494 Krediti strank, ki niso banke 420.532 381.461 420.532 381.461 Dolžniški vrednostni papirji 723.527 930.353 723.527 930.353 Druge finančne obveznosti 1.691 1.818 2.303 2.416 Rezervacije 2.4.10 34.921 35.468 60.672 67.435 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.4.7 120 7.025 253 7.103 Obveznosti za davek 0 6.466 42 6.465 Odložene obveznosti za davek 120 559 211 638 Druge obveznosti 2.4.11 184 306 3.758 4.619 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.834.802 3.221.761 2.864.872 3.258.717 Osnovni kapital 300.000 300.000 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 1.139 1.139 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 5.034 6.644 5.597 7.132 Rezerve iz dobička 54.329 46.658 71.319 63.749 Lastni deleži (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) 4.987 2.158 5.794 1.970 SKUPAJ KAPITAL 2.4.12 364.165 355.275 382.525 372.666 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.198.967 3.577.036 3.247.397 3.631.383 1.2 Izkaz poslovnega izida SID banka Skupina SID banka V tisoč EUR Pojasnilo 2015 2014 2015 2014 Prihodki iz obresti 53.641 97.604 54.003 98.093 Odhodki za obresti (31.395) (54.357) (31.395) (54.377) Čiste obresti 2.5.1 22.246 43.247 22.608 43.716 Prihodki iz opravnin (provizij) 3.097 3.528 3.097 3.528 Odhodki za opravnine (provizije) (911) (690) (925) (703) Čiste opravnine (provizije) 2.5.2 2.186 2.838 2.172 2.825 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.5.3 2.807 (1.148) 2.834 (1.148) Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 3 13 3 13 Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.5.4 3.244 8.632 3.244 8.632 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 2.5.5 (70) 134 (70) 133 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 2.5.6 6 (10) 2 (7) Čiste izgube iz odprave pripoznanja sredstev 0 (5) 0 (5) Drugi čisti poslovni dobički 2.5.7 1.448 1.526 5.665 6.856 Administrativni stroški 2.5.8 (10.227) (9.806) (14.084) (13.484) Amortizacija 2.5.9 (789) (613) (1.114) (984) Rezervacije 2.5.10 551 (27.238) 2.032 (27.705) Oslabitve 2.5.11 (8.772) (6.330) (9.486) (6.626) Čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.5.12 35 910 0 0 Dobiček iz rednega poslovanja 12.668 12.150 13.806 12.216 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 2.5.13 (2.169) (7.606) (2.411) (7.824) Čisti dobiček poslovnega leta 10.499 4.544 11.395 4.392 Osnovni čisti dobiček na delnico 2.5.14 3,38 1,46 3,67 1,42 Popravljalni čisti dobiček na delnico 3,38 1,46 3,67 1,42 1.3 Izkaz vseobsegajočega donosa V tisoč EUR SID banka Skupina SID banka Pojasnilo 2015 2014 2015 2014 Čisti dobiček poslovnega leta po obdavčitvi 10.499 4.544 11.395 4.392 Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi (1.610) 4.938 (1.537) 5.485 Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid 0 0 3 (17) Aktuarski dobički/izgube v zvezi z pokojninskimi načrti z določenimi zaslužki 0 0 4 (21) Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazporedijo v poslovni izid 2.4.7 0 0 (1) 4 Postavke, ki se lahko pozneje prerazporedijo v poslovni izid (1.610) 4.938 (1.540) 5.502 Dobički/izgube v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 2.4.2 (1.940) 5.949 (1.856) 6.628 Dobički iz prevrednotenja, izkazani v kapitalu 821 7.296 932 7.975 Prenos dobičkov/izgub v poslovni izid (2.761) (1.347) (2.788) (1.347) Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazporedijo v poslovni izid 2.4.7 330 (1.011) 316 (1.126) Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 8.889 9.482 9.858 9.877 1.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala SID banka 2015 V tisoč EUR Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezerve iz dobička Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom posl. leta) Lastni deleži Skupaj kapital Začetno stanje poslovnega leta (pred prilagoditvijo) 1.1.2015 300.000 1.139 6.644 46.658 2.158 (1.324) 355.275 Začetno stanje poslovnega leta 1.1.2015 300.000 1.139 6.644 46.658 2.158 (1.324) 355.275 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 (1.610) 0 10.499 0 8.889 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 7.670 (7.670) 0 0 Končno stanje poslovnega leta 31.12.2015 300.000 1.139 5.034 54.328 4.987 (1.324) 364.164 Bilančni dobiček poslovnega leta (Pojasnilo 2.4.13) 4.987 2014 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezerve iz dobička Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom posl. leta) Lastni deleži Skupaj kapital V tisoč EUR Začetno stanje poslovnega leta (pred prilagoditvijo) 1.1.2014 300.000 1.139 1.706 41.961 2.311 (1.324) 345.793 Začetno stanje poslovnega leta 1.1.2014 300.000 1.139 1.706 41.961 2.311 (1.324) 345.793 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 4.938 0 4.544 0 9.482 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 4.697 (4.697) 0 0 Končno stanje poslovnega leta 31.12.2014 300.000 1.139 6.644 46.658 2.158 (1.324) 355.275 Bilančni dobiček poslovnega leta (Pojasnilo 2.4.13) 2.158 Skupina SID banka 2015 V tisoč EUR Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezerve iz dobička Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom posl. leta) Lastni deleži Skupaj kapital Začetno stanje poslovnega leta (pred prilagoditvijo) 1.1.2015 300.000 1.139 7.132 63.750 1.970 (1.324) 372.667 Začetno stanje poslovnega leta 1.1.2015 300.000 1.139 7.132 63.749 1.970 (1.324) 372.666 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 (1.537) 0 11.395 0 9.858 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 7.570 (7.570) 0 0 Drugo * 0 0 2 0 (2) 0 0 Končno stanje poslovnega leta 31.12.2015 300.000 1.139 5.597 71.319 5.794 (1.324) 382.525 *Prenos aktuarske izgube 2014 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Akumulirani drugi vseobsegajoči donos Rezerve iz dobička Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom posl. leta) Lastni deleži Skupaj kapital V tisoč EUR Začetno stanje poslovnega leta (pred prilagoditvijo) 1.1.2014 300.000 1.139 1.648 58.621 2.706 (1.324) 362.790 Začetno stanje poslovnega leta 1.1.2014 300.000 1.139 1.648 58.621 2.706 (1.324) 362.790 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 5.484 0 4.393 0 9.877 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička 0 0 0 5.129 (5.129) 0 0 Končno stanje poslovnega leta 31.12.2014 300.000 1.139 7.132 63.750 1.970 (1.324) 372.667 1.5 Izkaz denarnih tokov V tisoč EUR SID banka Skupina SID banka Pojasnilo 2015 2014 2015 2014 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 12.668 12.150 13.806 12.216 Amortizacija 2.5.9 790 613 1.114 984 Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 2.5.11 313 828 313 828 Oslabitve kreditov 2.5.11 8.213 5.502 8.213 5.502 Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin, neopredmetenih sredstev in drugih sredstev 2.5.11 0 0 714 296 Oslabitve naložb v kapital v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe 2.5.11 245 0 245 0 Čisti (dobički) iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.5.12 (35) (910) 0 0 Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik (6) 10 (2) 7 Čiste izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 0 5 0 5 Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo (484) 27.092 (1.960) 27.558 Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 21.704 45.290 22.443 47.396 b) Zmanjšanja poslovnih sredstev 380.746 8.510 404.570 10.065 Čisto (povečanje) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (229.417) (365.301) (230.327) (366.316) Čisto zmanjšanje kreditov 601.274 369.097 620.068 369.760 Čisto zmanjšanje izvedenih finančnih sredstev, namenjenih varovanju 9.045 4.741 9.045 4.741 Čisto (povečanje) nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (197) 0 (197) 0 Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 41 (27) 5.981 1.880 c) (Zmanjšanja) poslovnih obveznosti (377.557) (253.928) (383.022) (257.720) Čisto (zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju 0 (1) 0 (1) Čisto (zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti (175.572) (52.629) (175.558) (53.557) Čisto (zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačani vrednosti (201.859) (201.267) (201.859) (201.267) Čisto (zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju 0 (129) 0 (129) Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (126) 98 (5.605) (2.766) d) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) 24.893 (200.128) 43.991 (200.259) e) (Plačani) davek na dohodek pravnih oseb (13.935) (1.059) (13.695) (1.824) f) Neto denarni tokovi pri poslovanju (d+e) 10.958 (201.187) 30.296 (202.083) B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju 35 910 0 0 Drugi prejemki iz naložbenja 2.5.12 35 910 0 0 b) Izdatki pri naložbenju (289) (3.520) (388) (3.635) (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (57) (3.331) (78) (3.365) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih sredstev) (232) (189) (310) (270) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) (254) (2.610) (388) (3.635) D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 31 6 31 6 E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Af+Bc+Cb) 10.704 (203.797) 29.908 (205.718) F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 2.4.1 3.051 206.842 12.942 218.654 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) 2.4.1 13.786 3.051 42.881 12.942 Izkaz denarnih tokov SID banke in Skupine SID banka je sestavljen po posredni metodi. Kot izhodišče za pripravo denarnega toka SID banke in Skupine SID banka je uporabljen Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo. Čisti denarni tokovi iz poslovanja, ki se izračunajo po posredni metodi, se ugotovijo z dopolnitvijo čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo z učinki sprememb poslovnih terjatev in obveznosti, učinki nedenarnih postavk kot so amortizacija, rezervacije, oslabitve, spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji, tečajne razlike, ter učinki denarnih tokov iz naložbenja. Med čiste denarne tokove iz poslovanja SID banka in Skupina SID banka vključujeta tudi učinke sprememb iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev. Denarni tokovi pri naložbenju se ugotovijo po neposredni metodi in vključujejo, med prejemki pri naložbenju prejete dividende, med izdatki pri naložbenju pa izdatke za nakup opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih sredstev. Denarni tokovi iz obresti in dividend SID banka Skupina SID banka V tisoč EUR 2015 2014 2015 2014 Denarni tokovi od obresti in dividend Prejete obresti 41.462 96.605 41.960 97.455 Plačane obresti (10.966) (53.233) (10.966) (53.248) Prejete dividende 35 910 0 0 Skupaj 30.531 44.282 30.994 44.207 2. Pojasnila k računovodskim izkazom V 1.1 do 1.5 točkah računovodskega poročila so predstavljeni izkaz finančnega položaja na dan 31. 12. 2015, izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2015, izkaz vseobsegajočega donosa za poslovno leto 2015, izkaz sprememb lastniškega kapitala za poslovno leto 2015 in izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2015 za SID banko (ločeni izkazi) in za Skupino SID banka (konsolidirani izkazi). Kot primerjalni podatki so v navedenih računovodskih izkazih prikazani podatki za stanje na dan 31. 12. 2014 oziroma za poslovno leto 2014. Če so podatki za banko in Skupino enaki, so prikazani samo enkrat. 2.1 Osnovni podatki Skupino SID banka (v nadaljevanju tudi Skupina) sestavljajo SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka ali banka) kot obvladujoča družba in odvisne družbe, skupni podvigi in soustanoviteljstvo. Podrobnejša predstavitev Skupine je v točki 2.4.6. Skupina SID banka opravlja bančne posle skladno s pridobljenimi dovoljenji Banke Slovenije, posle po pooblastilu Republike Slovenije, zavarovanje terjatev, faktoring in izterjavo. Med bančnimi posli večinski del predstavlja dajanje kreditov za spodbujanje razvojnih, okoljevarstvenih in energetskih projektov. Podrobnejši opis poslov po pooblastilu je naveden v točki 2.3.22. SID banka ima sedež v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija. Osnovni kapital banke znaša 300.000.090,70 EUR in je razdeljen na 3.121.741 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki so bile izdane v več izdajah. Republika Slovenija je edini delničar banke. 2.2 Izjava o skladnosti Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in njihovimi pojasnili, kot jih je sprejela EU (v nadaljevanju MSRP) in z upoštevanjem Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o bančništvu ter predpisov Banke Slovenije. 2.3 Pomembnejše računovodske usmeritve Pomembnejše računovodske usmeritve, ki podajajo osnovo za merjenje pri pripravljanju računovodskih izkazov SID banke in Skupine SID banka ter druge računovodske usmeritve, ki so pomembne za razumevanje ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so podane v nadaljevanju. Zaradi nepomembnosti se podrobno ne razkrivajo računovodske usmeritve, ki se nanašajo na zavarovalne pogodbe. Sprejete računovodske usmeritve so se dosledno uporabljale v obeh poročevalskih obdobjih. 2.3.1 Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka so pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju, na osnovi izvirnih nabavnih vrednosti, razen v primeru finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, izvedenih finančnih instrumentov, finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in naložbenih nepremičnin, ki se merijo po pošteni vrednosti. Računovodske usmeritve se lahko spremenijo le, če je ta sprememba: . obvezna po standardu ali pojasnilu ali . če so njene posledice take, da računovodski izkazi podajajo zanesljivejše ali ustreznejše informacije. 2.3.2 Uporaba ocen in presoj ter bistvene negotovosti Priprava računovodskih izkazov v skladu z MSRP v SID banki in Skupini SID banka zahteva uporabo ocen in presoj, ki vplivajo na knjigovodsko vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na datum poročanja ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Razporejanje finančnih instrumentov se izvede pred prvim pripoznavanjem finančnega instrumenta glede na politiko SID banke in Skupine SID banka. Ocene in presoje so bile uporabljene za: . oslabitve posojil in terjatev, rezervacije za potencialne obveznosti in oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (pojasnila v točki 2.3.11 pod naslovom - Oslabitve finančnih sredstev), . oceno poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti (pojasnila v točki 2.3.11 pod naslovom – Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti), . izvedeni finančni instrumenti (pojasnila v točki 2.3.12 - Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju), . amortizacijsko dobo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev (pojasnila v točki 2.3.14 - Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva), . potencialne davčne postavke (pojasnila v točki 2.3.23 – Davki) in . rezervacije za obveznosti do zaposlencev (pojasnila v točki 2.3.24 - Ugodnosti zaposlencev). Čeprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. SID banka in Skupina SID banka uporabljene ocene in predpostavke tekoče prilagajata in njihove učinke pripoznata v obdobju spremembe. 2.3.3 Konsolidacija Družbe, vključene v konsolidacijo V konsolidirane računovodske izkaze so vključene: . po metodi popolne konsolidacije: obvladujoča družba SID banka ter odvisna družba SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana, in . po kapitalski metodi Skupina Prvi faktor (skupni podvig). V postopku konsolidiranja so izločene vse medsebojne terjatve in obveznosti med družbami v Skupini, prav tako so izločeni prihodki in odhodki, ki so ustvarjeni znotraj Skupine SID banka. Nerealiziranih dobičkov oziroma izgub iz medsebojnih poslov ni. Manjšinskega deleža ni. Družbe, izključene iz konsolidacije SID banka zaradi nepomembnosti za resničen in pošten prikaz računovodskih izkazov ni vključila v konsolidacijo Skupine Pro Kolekt in Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj – zavoda s pravico javnosti (v nadaljevanju CMSR). Bilančna vsota družb Skupine Pro Kolekt in zavoda CMSR znaša manj kot 1 odstotek bilančne vsote SID banke. Prav tako predstavljajo konsolidirani prihodki družb v Skupini Pro Kolekt in zavoda CMSR manj kot 1 odstotek prihodkov SID banke. Na osnovi omenjenih kazalnikov sta Skupina Pro Kolekt in zavod CMSR nepomembna v Skupini SID banka, zato sta izključena iz konsolidacije. Družbe Skupine Pro Kolekt in zavod CMSR tudi niso vključene v bonitetno konsolidacijo po Uredbi CRR. Presoje za odločitve o obvladovanju Kot podlaga za konsolidacijo se uporabijo načela obvladovanja in presoja naslednjih dejavnikov: namen in oblika družbe, v katero se naloži, pomembne dejavnosti in sprejemanje odločitev o le-teh, ali ima na podlagi pravic naložbenik vpliv usmerjati pomembne dejavnosti, ali je naložbenik izpostavljen spremenljivemu donosu in ali lahko vpliva na donos. 2.3.4 Funkcijska in predstavitvena valuta Funkcijska in predstavitvena valuta SID banke in Skupine SID banke je evro. Vsi zneski v ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč EUR, razen če ni drugače navedeno. 2.3.5 Prevedba poslovnih dogodkov in postavk v tuji valuti Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot dobički/izgube iz tečajnih razlik. Postavke sredstev in obveznosti, ki so nominirane v tujih valutah, so v računovodskih izkazih banke in Skupine preračunane z uporabo referenčnega tečaja Evropske centralne banke, ki je veljaven na datum poročanja. Učinki prevedbe so vključeni v izkaz poslovnega izida kot dobički/izgube iz tečajnih razlik. Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob začetnem pripoznavanju v obdobju ali v prejšnjih računovodskih izkazih, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem se pojavijo. Izkazane so v postavki dobički/izgube iz tečajnih razlik. Tečajne razlike od glavnice in obresti pri dolžniških instrumentih se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, tečajne razlike, ki nastanejo pri vrednotenju (učinek spremembe tržne cene v tuji valuti) na pošteno vrednost pa v drugem vseobsegajočem donosu. Tečajne razlike, ki nastanejo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu. Prevedba računovodskih izkazov družb, katerih funkcijska valuta se razlikuje od predstavitvene valute, se odrazi v tečajnih razlikah iz konsolidiranja, ki se pripoznajo v posebnem popravku kapitala in se v izkazu poslovnega izida pripoznajo šele ob odtujitvi naložbe. 2.3.6 Denarni ustrezniki V izkazu denarnih tokov se med denarnimi ustrezniki izkazujejo tista sredstva, ki niso v posesti za trgovanje in z originalno zapadlostjo do treh mesecev. Sem sodijo vsa denarna sredstva, vloge in krediti pri bankah ter vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo. Vse postavke denarnih ustreznikov predstavljajo kratkoročne, visoko likvidne naložbe, ki jih je mogoče preprosto in hitro pretvoriti v vnaprej znane zneske denarnih sredstev. 2.3.7 Prihodki iz obresti in odhodki za obresti Prihodki iz obresti in odhodki za obresti vključujejo prihodke in odhodke za obresti iz danih oziroma prejetih kreditov, obresti od izvedenih finančnih instrumentov, obresti od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in druge obresti. V izkazu poslovnega izida se prihodki iz obresti in odhodki za obresti za dane in prejete kredite ter za ostale obresti pripoznajo v ustreznem obdobju po metodi veljavnih obresti. Obračunane obresti, ki se nanašajo na oslabljeni del kreditov, je banka iz prihodkov izključila in jih bo pripoznala šele ob morebitnem plačilu. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se na osnovi izračuna odplačne vrednosti po metodi efektivne obrestne mere, prihodki iz obresti izračunajo na podlagi donosnosti do dospetja. 2.3.8 Prejete in dane opravnine Prihodki iz opravnin vključujejo predvsem opravnine od danih kreditov in garancij, odhodki za opravnine pa opravnine za najete kredite. Provizije se pripoznajo v izkazu poslovnega izida praviloma, ko je storitev opravljena. 2.3.9 Drugi čisti poslovni dobički/izgube Med drugimi čistimi poslovnimi dobički/izgubami se v izkazu poslovnega izida vključujejo prihodki za nebančne storitve, prihodki od zavarovalnih poslov in odhodki za zavarovalne posle. Prihodki za nebančne storitve vključujejo prihodke za pripravo bonitetnih informacij, zaračunano nadomestilo za opravljene storitve poslov po pooblastilu, zaračunane najemnine in druge storitve. Le-ti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko je storitev opravljena in terjatev pripoznana. 2.3.10 Čisti dobički/izgube iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Med čistimi dobički/izgubami se za banko izkazujejo prejete dividende odvisnih in skupaj obvladovanih družb. Prihodki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko se pridobi pravica do izplačila. 2.3.11 Finančni instrumenti Razvrščanje Finančna sredstva Skupina ob začetnem pripoznanju finančna sredstva razvrsti glede na namen pridobitve, čas držanja v posesti in vrsto finančnega instrumenta na: . posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi in določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu; . finančna sredstva v posesti do zapadlosti so sredstva z določenimi in določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, katere Skupina namerava in zmore posedovati do zapadlosti; . finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so sredstva, ki niso bila kupljena z namenom trgovanja. Postavka vključuje lastniške in dolžniške vrednostne papirje. Dolžniški vrednostni papirji so v to skupino razvrščeni z namenom posedovanja za nedoločeno časovno obdobje, saj se kupujejo zaradi uravnavanja tekoče likvidnosti; . finančne instrumente, izmerjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki se delijo na finančna sredstva v posesti za trgovanje, izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju in druga finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Skupina med finančna sredstva v posesti za trgovanje uvršča izvedene finančne instrumente, za katere se ne uporablja varovanje pred tveganjem. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju predstavljajo obrestne zamenjave in služijo za varovanje pred obrestnim tveganjem, s katerim se banka dnevno srečuje pri svojem poslovanju na finančnih trgih. Finančne obveznosti Ob začetnem pripoznanju se finančne obveznosti razvrstijo glede na namen pridobitve, čas držanja v posesti in vrsto finančnega instrumenta. Finančne obveznosti, izmerjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so: . finančne obveznosti, namenjene trgovanju, kamor se uvrščajo izvedeni finančni instrumenti, za katere se ne uporablja varovanje pred tveganjem in . izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju, kamor sodijo tisti izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za računovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji. Čisti dobički/izgube na podlagi sprememb v pošteni vrednosti finančnih obveznosti so vključeni v izkaz poslovnega izida. Vse ostale finančne obveznosti se razvrščajo v kategorijo obveznosti po odplačni vrednosti, kamor sodijo obveznosti iz naslova vlog in kreditov bank in centralnih bank ter strank, ki niso banke, izdani dolžniški vrednostni papirji in druge finančne obveznosti. Merjenje, pripoznanje in odprava pripoznanja Finančna sredstva, razen finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla. Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, stroški posla pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida. Nakupi in prodaje finančnih sredstev, razen posojil in terjatev, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave. Posojila in terjatve se po začetnem pripoznanju izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivne obrestne mere. Posojila in terjatve so izkazana v višini neodplačane glavnice, povečani za neodplačane obresti in nadomestila ter zmanjšani za znesek oslabitve. Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vrednotijo po pošteni vrednosti. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, se pripoznajo v višini prejetih denarnih sredstev, zmanjšani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti merijo po odplačni vrednosti, razlika med začetno pripoznanim zneskom in zneskom ob zapadlosti se pripozna v izkazu poslovnega izida z uporabo metode efektivne obrestne mere. Finančne obveznosti po odplačni vrednosti, ki so varovane pred obrestnim tveganjem z obrestnimi zamenjavami, se za namene varovanj pred tveganji prevrednotijo po pošteni vrednosti. Prihodki iz zaračunanih opravnin za odobritev kreditov in odhodki za opravnine ob najemu kreditov se enakomerno razporedijo skozi dobo odplačevanja kreditov. Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko poteče pravica prejemanja denarnih tokov ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje kriterije za odpravo pripoznanja (prenos vseh tveganj in določenih koristi iz naslova finančnega sredstva). Odprava pripoznanja finančne obveznosti se opravi, ko je obveza izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti in plačanim nadomestilom se pripozna v izkazu poslovnega izida. Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti Poštena vrednost finančnih instrumentov, pripoznanih po pošteni vrednosti, s katerimi se trguje na opazovanem trgu, temelji na objavljeni tržni ceni na datum merjenja. Kadar cene za enako sredstvo ali obveznost ni mogoče opazovati na trgu, se poštena vrednost izmeri z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti. Za finančne instrumente, ki se pripoznajo in merijo po odplačni vrednosti, se poštena vrednost določi po modelu, ki izračunava čisto sedanjo vrednost denarnih tokov z uporabo obrestnih mer, ki veljajo v novih pogodbah za enake produkte. Metode vrednotenja in uporabljene predpostavke so dodatno razkrite v poglavju 3.7. V navedenem pojasnilu je opisana in razkrita tudi hierarhija poštene vrednosti. Dobički in izgube Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti finančnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem nastanejo. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, razen izgub zaradi oslabitve. Ob odpravi pripoznanja se nabrani dobički in izgube, izkazani v kapitalu, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, izračunane z uporabo metode efektivne obrestne mere, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida. Oslabitve finančnih sredstev Posojila in terjatve Skupina SID banka tekoče, najmanj pa ob koncu vsakega poročevalskega obdobja preverja, če obstajajo nepristranski dokazi za morebitno oslabitev kreditov, drugih finančnih sredstev in terjatev iz faktoringa. Posojila in terjatve se oslabijo, če so nastopili dogodki, ki vplivajo na zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo oceniti. Nepristranski dokazi za oslabitev finančnih sredstev so pomembne informacije v zvezi s finančnimi težavami dolžnika, kršenje pogodbe, kot je neizpolnitev obveznosti ali kršitev pri plačevanju obresti in glavnice, restrukturiranje finančnih sredstev zaradi ekonomskih oziroma pravnih razlogov, ki se nanašajo na finančne težave dolžnika, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije dolžnika in neugodne gospodarske razmere v lokalnem okolju. Prav tako se upoštevajo tudi pomembne spremembe z neugodnim učinkom, do katerih je prišlo v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem posluje dolžnik in nakazujejo, da se vrednost danih finančnih sredstev ne bo nadomestila. Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja je podrobneje opisano v poglavju 3.1. Oslabitve in rezervacije kreditov ter garancij Finančna sredstva iz naslova kreditov in garancij se razvrščajo v posamično ali skupinsko oslabljena sredstva. Posamično oslabljene postavke so: . posamezno pomembne postavke, kjer skupna izpostavljenost za razvrščanje do ene stranke presega 20 tisoč EUR, . finančna sredstva, za katere banka oceni, da se oslabijo posamično. Če pri posamični ocenitvi finančnega sredstva obstajajo nepristranski dokazi oslabitve, se mora oceniti nadomestljivo vrednost takšnega finančnega sredstva. Oslabitev se izmeri za vsako finančno sredstvo, ki je posamezno pomembno. Oslabitev finančnih sredstev, ki niso posamezno pomembna, se izmeri skupinsko. Skupne izpostavljenosti, ki niso posamično oslabljene, se razvrščajo v skupine izpostavljenosti do dolžnikov s primerljivimi tveganji, ki so predvsem povezana z dejavnostjo dolžnika, geografsko lokacijo dolžnika ter značilnostmi produktov financiranja. Ocena izgub za skupinsko slabljenje temelji na triletnem povprečju ocenjenih izgub iz finančnih sredstev v posamezni skupini, ki se prilagodi trenutnim gospodarskim razmeram. Ocena izgub iz naslova geografske lokacije dolžnikov upošteva tveganost suverenega (državnega ali državno garantiranega) dolga države, kjer se upoštevajo premijske stopnje za zavarovanje kreditov za rizične razrede od 2 do 7 po lestvici minimalnih premij za zavarovanje izvoza (MEIP), ki so določeni v skladu z metodologijo OECD. Za izračun skupinskih oslabitev in rezervacij za posebne programe financiranja SID banke s statusom državne pomoči ima SID banka oblikovano ločeno metodologijo. V primeru obstoja nepristranskih dokazov o oslabitvi se posamične oslabitve in rezervacije izmerijo na podlagi ocene poplačila finančnega sredstva iz naslova denarnega toka poslovanja dolžnika in odprodaje finančno nepotrebnega premoženja ter denarnega toka iz naslova unovčenja zavarovanja, kjer se upoštevajo ustrezni odbitki za posamezno vrsto zavarovanja. Ocena poplačila finančnega sredstva iz naslova denarnega toka poslovanja dolžnika in odprodaje finančno nepotrebnega premoženja je izračunana na podlagi upoštevanja različnih kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov. Upoštevanje posamezne vrste poplačila pri izračunu posamičnih oslabitev in rezervacij je odvisno od določitve dolžnika kot delujočega ali nedelujočega (t.i. »going« in »gone concern«). Pri izračunu izgub iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembnega finančnega sredstva se upošteva prvovrstna in druga kreditna zavarovanja, ki v celoti ustrezajo pogojem iz 12. člena Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. V primeru, da so finančna sredstva ocenjena posamično in oslabitev ni potrebna ter posledično ni pripoznana, se ta sredstva v celotnem znesku vključi v ponovno skupinsko ocenjevanje. Rezervacije za potencialne obveznosti se oblikujejo po enakem postopku kot oslabitve kreditov. Ko pride do črpanja neizkoriščenih kreditov ali unovčenja poroštev, se oblikovane rezervacije ukinejo. Oslabitve terjatev iz faktoringa Oslabitve za finančna sredstva iz naslova terjatev iz faktoring poslov (odkupljene terjatve, terjatve iz naslova dobaviteljskega faktoringa – v nadaljevanju terjatve iz faktoringa) se oblikujejo v primerih, ko se ocenjuje, da določenih terjatev ne bo možno unovčiti v skladu s pogodbenimi določbami in se pri njih pričakuje izgubo. Znesek izgube je razlika med knjigovodsko vrednostjo kredita in njegovo poplačljivo vrednostjo, katero predstavljajo pričakovana prihodnja plačila, vključno z zneski poplačil iz garancij in zavarovanj, diskontirani z uporabo, ob najemu kredita veljavne obrestne mere. Terjatve iz faktoringa se oslabi individualno, če gre za posamično pomembne postavke pri katerih so prisotni znaki o oslabitvi teh sredstev, ostale terjatve iz faktoringa pa se slabi skupinsko. Če se ugotovi, da pri individualno ocenjenih terjatvah iz faktoringa ni prisotnih znakov oslabitve, se te vključi v skupino sorodnih terjatev iz faktoringa s podobnimi značilnostmi kreditnega tveganja in se jih slabi skupinsko. Obstajati morajo dokazi o oslabitvi, ki so večje finančne težave dolžnika, kršenje pogodbenih obveznosti s strani dolžnika, prestrukturiranje finančnih sredstev zaradi finančnih težav dolžnika, verjetnost ali obstoj stečaja ali finančne reorganizacije dolžnika, neugodne spremembe pri poravnavanju dolgov, poslabšanje ekonomskih pogojev, ki vplivajo na poravnavanje finančnih sredstev. Višino popravka oziroma slabitve je potrebno oceniti za vsako terjatev, ki je pomembna posamično, na osnovi individualne ocene njene poplačljivosti. Restrukturirana posojila Restrukturirana posojila so posojila, ki nastanejo kot posledica nezmožnosti dolžnika dolg odplačevati pod prvotno dogovorjenimi pogoji bodisi s spremenjenimi pogoji prvotne pogodbe (z aneksom) bodisi novo pogodbo, s katero pogodbeni stranki dogovorita delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga. Vse razlike, ki nastanejo pri restrukturiranju, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Lastniške instrumente je potrebno oslabiti, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju. Predpostavlja se, da nastopi objektivni dokaz o oslabitvi, ko pade poštena vrednost za več kot 40 odstotkov pod prvotno nabavno vrednost ali takrat, ko je poštena vrednost več kot 9 mesecev nižja od nabavne vrednosti. V kolikor niso izpolnjeni kriteriji presoje oslabitve, pa po mnenju kreditnega odbora banke obstaja zadosti informacij, ki izkazujejo trdne in nepristranske dokaze o oslabljenosti lastniških instrumentov, se uveljavi oslabitev po individualni presoji posameznega finančnega sredstva. Individualna presoja o uveljavitvi oslabitve na podlagi trdnih in nepristranskih dokazov velja tudi za dolžniške instrumente. Za nepristranske dokaze za oslabitev se šteje: neplačevanje obresti ali glavnice, pomembne finančne težave izdajatelja, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije izdajatelja, izginotje delujočega trga zaradi finančnih težav in drugi pomembni podatki, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov vključno z gospodarskimi razmerami v državi ali lokalnem okolju izdajateljice. Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida za lastniške instrumente, se ne morejo razveljaviti prek izkaza poslovnega izida. Če se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta poveča in je mogoče povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se pojavi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida, se izgubo zaradi oslabitve razveljavi in znesek razveljavitve pripozna v izkazu poslovnega izida. 2.3.12 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju V to postavko sodijo tisti izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za računovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji. S pojmom obračunavanje varovanja pred tveganjem (hedge accounting) se razume knjigovodenje razmerja varovanja med instrumentom za varovanje (v večini primerov je to izvedeni finančni instrument) in varovano postavko (sredstvo oziroma obveznost ali skupina sredstev oziroma skupina obveznosti s podobnimi značilnostmi tveganja) z namenom, da se v izkazu poslovnega izida medsebojno nevtralizirajo učinki merjenja obeh instrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi pripoznali v poslovnem izidu istočasno. Pri tem je treba razmerje varovanja tudi formalno označiti in ustrezno dokumentirati. Ob uvedbi varovanj pred tveganjem mora banka izdelati formalni dokument, v katerem je opisano razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologija vrednotenja in strategija varovanja. Prav tako mora dokumentirati tudi oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke. To so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da so razmerja varovanja primerna. Banka oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v času trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu 80 – 125 odstotkov. Obračunavanje varovanja pred tveganjem preneha, če instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati ali se proda in v primeru, ko varovanje pred tveganjem ne zadošča več zgoraj opisanim sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem. Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. Ob uspešnem varovanju so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu poslovnega izida prikazane v postavki spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji. SID banka s sklenjenimi posli varovanja aktivno upravlja obrestno tveganje. Namen varovanja je omejiti tveganja iz naslova možnih izgub, ki bi nastale kot posledica spremembe tržnih obrestnih mer. 2.3.13 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo so tista, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana predvsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Ta pogoj je izpolnjen le tedaj, kadar je prodaja zelo verjetna in je sredstvo na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju. Nekratkoročno sredstvo je prerazporejeno v omenjeno skupino v primeru, če obstaja pisno izražena namera lastnika, da bo sredstvo prodal ter da je priložena časovnica poteka postopkov prodaje. Prodaja mora biti izpeljana v roku enega leta od razvrstitve sredstva. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo se vodijo po knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo ali pošteni vrednosti, znižani za stroške prodaje, po tisti, ki je nižja. Učinki prodaje so v izkazu poslovnega izida prikazani med čistimi dobički/izgubami iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi. 2.3.14 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Ob začetnem pripoznanju se opredmetena osnovna sredstva vrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastale stroške v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom se izkazuje kot stroške vzdrževanja ali povečanje nabavne vrednosti sredstva. Po začetnem pripoznanju se uporabi model nabavne vrednosti, po katerem se razviduje osnovna sredstva po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišča in zgradbe se obravnavajo posebej, tudi v primeru, da so pridobljena skupaj. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Uporabljajo se navedene amortizacijske stopnje: SID banka in Skupina SID banka v % Zgradbe in deli zgradb 2 - 5 Računalniška oprema 25 - 50 Osebni avtomobili 12,5 - 20 Pohištvo 11 - 20 Ostala oprema 20 - 25 Drobni inventar 20 - 100 Opredmetena osnovna sredstva se oslabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se oceni, če obstajajo znaki, ki bi nakazovali oslabitev sredstva. V primeru, da le-ti obstajajo, se oceni nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: . poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali . vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi in, če od njegove uporabe ali odtujitve ni več pričakovati bodočih gospodarskih koristi. Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti Postavka vključuje naložbe v računalniške programe in druge premoženjske pravice. Če je doba končna, se oceni njegovo dobo koristnosti in se amortizira po amortizacijski stopnji od 20 do 25 odstotkov za računalniške programe in od 12 do 20 odstotkov za druge premoženjske pravice. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti se oslabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se oceni, če obstajajo znaki, ki bi nakazovali oslabitev neopredmetenega sredstva. V primeru, da le-ti obstajajo, se oceni nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: . poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali . vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. Neopredmeteno sredstvo z določljivo dobo koristnosti se izkazuje po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Amortizacija preneha bodisi na dan, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo ali na dan, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva, in sicer se upošteva zgodnejši datum. Dobro ime Dobro ime nastane pri pridobitvi naložbe v odvisno ali skupaj obvladovano družbo, kadar nabavna vrednost presega njeno pošteno vrednost. Skupina letno preveri, ali obstajajo razlogi za oslabitev dobrega imena. V primeru, da je nadomestljiva vrednost manjša od knjigovodske vrednosti, se pripozna oslabitev. Kot nadomestljiva vrednost se upošteva vrednost pri uporabi. 2.3.15 Naložbene nepremičnine Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih Skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem. Naložbene nepremičnine so prikazane po pošteni vrednosti, ki jo določi pooblaščeni cenilec. Poštena vrednost temelji na trenutnih tržnih cenah. Dobiček ali izgubo, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti, Skupina pripozna v poslovnem izidu obdobja, v katerem se pojavi. 2.3.16 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb Naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb se v ločenih računovodskih izkazih pripoznajo po nabavni vrednosti (naložbeni metodi), dividende pa se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko nastane pravica do prejetja dividende. V kolikor se pojavijo dokazi, ki nakazujejo potrebo po oslabitvi naložbe v odvisno ali skupaj obvladovano družbo, banka nadomestljivo vrednost oceni za vsako naložbo posebej. V primeru naložb v odvisne družbe, kjer ob pridobitvi ni bilo dobrega imena, se na datum poročanja presojajo znamenja oslabitve in če ta znamenja obstajajo, se izvede test oslabitve. V primeru naložbe v skupaj obvladovano družbo se izvaja test oslabitve na podlagi testa oslabitve dobrega imena za denar ustvarjajoče enote, ki vključuje dobro ime. V primeru konsolidiranih računovodskih izkazov pa se test oslabitve dobrega imena izvaja na vsak datum poročanja za denar ustvarjajoče enote. Testi oslabitve naložb se opravljajo v skladu s poslovnimi pričakovanji posamezne naložbe. Osnovo za test predstavlja vrednotenje naložbe. Vhodne podatke za vrednotenje predstavljajo poslovna pričakovanja, ki so utemeljena s poslovnim planom posamezne družbe in vpliv, ki ga ima SID banka na poslovanje posamezne družbe. Model vrednotenja temelji na merjenju diskontiranih denarnih tokov. Diskontni faktor je izračunan v skladu s tveganji, katerim je izpostavljena posamezna naložba. 2.3.17 Druga sredstva Med druga sredstva so vključene terjatve iz naslova zavarovalnih pogodb, vnaprej plačani in neobračunani stroški, terjatve za davke in dani predujmi. Terjatve se pripoznajo kot sredstvo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin ob predpostavki, da bodo poplačane. Na bilančni datum se preverja poštena, to je nadomestljiva vrednost za različne vrste terjatev na različne načine. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo pri terjatvi, izkazani po odplačni vrednosti, do izgube zaradi oslabitve, se le-ta izkaže med oslabitvami v zvezi s terjatvami, knjigovodska vrednost terjatve pa se zmanjša s preračunom na kontu popravka vrednosti. 2.3.18 Rezervacije za obveznosti in stroške Rezervacije se oblikujejo za potencialne izgube v zvezi s tveganji, ki izhajajo iz zunajbilančnih obveznosti (odobreni nekoriščeni krediti in kreditne linije, garancije), za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade ter za obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Rezervacije za obveznosti iz zavarovalnih pogodb izhajajo iz kreditnih zavarovanj, ki jih ima odvisna družba PKZ. Rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo zaradi sedanje obveze (pravna ali posredna), ki izhaja iz preteklega dogodka in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti. Ukinjanje rezervacij nastopi, ko se ugotovi prevelike rezervacije ali ko se potencialne izgube v zvezi s tveganji zmanjšajo. SID banka pripozna rezervacije za zunajbilančne obveznosti na osnovi tveganosti komitenta in sklenjenega posla, ki temeljijo na podobnih ocenah kot ocene oslabitve posojil. Izračunane so po postopkih, ki so navedeni v 2.3.11 točki pod naslovom Oslabitve finančnih sredstev. 2.3.19 Druge obveznosti Med druge obveznosti so vključene obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb, vnaprej plačani in odloženi prihodki, obveznosti za davke in prejeti predujmi. 2.3.20 Kapital Kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, popravek kapitala – lastni deleži in čisti dobiček poslovnega leta. Osnovni kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vplačali lastniki. Kapitalske rezerve se smejo uporabiti skladno z zakonom za pokrivanje izgube in za povečanje kapitala. Rezerve iz dobička se pripoznajo, ko jih oblikuje organ, ki sestavi letno poročilo oziroma s sklepom pristojnega organa in se uporabijo skladno s statutom in z zakonom. Statutarne rezerve se lahko uporabijo za kritje čiste izgube poslovnega leta, za kritje prenesene izgube, za povečanje osnovnega kapitala, za oblikovanje rezerv za lastne deleže in za sanacijo večjih škod, nastalih iz poslovanja oziroma izrednih poslovnih dogodkov. Druge rezerve iz dobička so namenjene krepitvi kapitalske ustreznosti. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos vključuje prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo. Pridobljeni lastni deleži so, v višini plačanega nadomestila zanje, prikazani kot znižanje lastniškega kapitala. Izravnalne rezervacije, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb, se izkazujejo v posebni postavki rezerv iz dobička in služijo kot rezerve za izravnavo kreditnih tveganj, enako tudi njihove spremembe. 2.3.21 Pogojne obveznosti in prevzete finančne obveznosti V prevzetih finančnih obveznostih so izkazane finančne in storitvene garancije, nekoriščeni odobreni krediti in kreditne linije ter nevplačani kapital. Prevzete finančne obveznosti za jamstva predstavljajo nepreklicne obveze za plačila, če komitent ne izpolni svojih obveznosti do tretjih oseb. Tveganja, povezana s pogojnimi obveznostmi in prevzetimi finančnimi obveznostmi, se ocenjujejo na podlagi veljavnih računovodskih politik in internih predpisov v zvezi z obvladovanji tveganj. Povečanje obveznosti v odvisnosti od tveganj se odrazi v postavki rezervacije. 2.3.22 Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije Dejavnosti Zavarovanje in Program izravnave obresti, ki jih SID banka izvaja v imenu Republike Slovenije, se evidentirajo na posebnih postavkah, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje poslov po pooblastilu. Sredstva in obveznosti teh poslov niso vključena v izkaz finančnega položaja banke. 2.3.23 Davki Davek od dohodka pravnih oseb je v družbah v Skupini SID banka obračunan v skladu z lokalno zakonodajo. Odloženi davki so obračunani z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za vse začasne razlike, ki nastanejo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi. Odloženi davki so izračunani z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan izkaza finančnega položaja oziroma za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko se odložena terjatev za davek realizira ali pa se odložena obveznost za davek poravna. Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Odloženi davek, ki je povezan z vrednotenjem finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajočem donosu. 2.3.24 Ugodnosti zaposlencev Ugodnosti zaposlenih vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. V skladu z zakonodajo se zaposleni upokojijo praviloma po 40 letih službovanja in takrat so ob izpolnitvi določenih pogojev upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade skladno s kolektivnimi pogodbami posameznih družb v Skupini. Obveze iz navedenih naslovov in vsi pripadajoči dobički/izgube so vključeni v izkaz poslovnega izida. Potreben obseg rezervacij iz tega naslova je izračunan v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov upoštevaje določene predpostavke. Pomembnejše predpostavke so: diskontni faktor v višini 40 odstotkov tehtane povprečne obrestne mere za državne vrednostne papirje, ki jo za namene pokojninskih zavarovanj objavlja Ministrstvo za finance, število zaposlenih na zadnji dan leta in povprečne plače zaposlenih v zadnjem kvartalu. Tovrstne rezervacije se izračunavajo vsako leto, le v Skupini Prvi faktor so izračunane na triletno obdobje. 2.3.25 Izračun čistega dobička na delnico Izračuna se kot količnik med čistim dobičkom, ki ga je banka ugotovila v izkazu poslovnega izida in številom delnic, ki sestavljajo osnovni kapital banke. Lastne delnice se v izračunu ne upoštevajo. 2.3.26 Poročanje po poslovnih segmentih Razdelitev in razkritja po poslovnih segmentih je opravljena na osnovi poslovnih značilnosti posameznih dejavnosti Skupine SID banka. V skladu z MSRP 8 ima Skupina SID banka naslednje poročane poslovne segmente: bančništvo, zavarovanje terjatev in faktoring. Bančništvo predstavlja enoten poslovni segment, saj se poslovanje znotraj banke po tveganjih in donosih bistveno ne razlikuje. 2.3.27 Novo uveljavljeni standardi in pojasnila v obdobju, za katero se poroča in še ne uveljavljeni in neuporabljeni že izdani/sprejeti standardi in pojasnila Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov in pojasnil, ki veljajo od 1. januarja 2015, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) in sprejela EU: – Spremembe različnih standardov 'Izboljšave MSRP 2011-2013', ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 3, MSRP 13 in MRS 40), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedil (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2015 ali pozneje), – OPMSRP 21 'Dajatve', ki ga je EU sprejela 13. junija 2014 velja za letna obdobja, ki se začnejo 17. 6. 2014 ali pozneje. Sprejetje teh sprememb obstoječih standardov in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb računovodskih izkazov Skupine. Na datum odobritve teh računovodskih izkazov so naslednje spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, bile izdane, vendar še niso stopile v veljavo: – Spremembe MSRP 11 'Skupne ureditve' - Obračunavanje pridobitve deležev pri skupnem delovanju, ki jih je EU sprejela 24. novembra 2015 velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje, – Spremembe MRS 1 'Predstavljanje računovodskih izkazov' – Pobuda za razkritje, ki jih je EU sprejela 18. decembra 2015 velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2016 ali pozneje, – Spremembe MRS 16 'Opredmetena osnovna sredstva' in MRS 38 'Neopredmetena sredstva' – Pojasnilo sprejemljivih metod amortizacije, ki jih je EU sprejela 2. 12. 2015 in velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje, – Spremembe MRS 16 'Opredmetena osnovna sredstva' in MRS 41 'Kmetijstvo' - Kmetijstvo: Rodne rastline – kot jih je sprejela EU 23. 11. 2015 (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje), – Spremembe MRS 19 'Zaslužki zaposlencev' - Programi z določenimi zaslužki: Prispevki zaposlencev, ki jih je EU sprejela 17. 12. 2014 (velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 2. 2015 ali kasneje), – Spremembe MRS 27 'Ločeni računovodski izkazi' – Kapitalska metoda pri ločenih računovodskih izkazih velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2016 ali pozneje, – Spremembe različnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2010-2012)', ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 2, MSRP 3, MSRP 8, MSRP 13, MRS 16, MSR 24 in MRS 38), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila (spremembe je treba uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. 2. 2015 ali pozneje), – Spremembe različnih standardov 'Izboljšave MSRP (obdobje 2012-2014)', ki izhajajo iz letnega projekta za izboljšanje MSRP (MSRP 5, MSRP 7, MRS 19 in MRS 34), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila, ki jih je EU sprejela 15. 12. 2015 ter so veljavne za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje. Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela: – MSRP 9 'Finančni instrumenti' velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje, – MSRP 14 'Zakonsko predpisani odlog plačila računov' velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje, – MSRP 15 'Prihodki iz pogodb s strankami' ter nadaljnje spremembe velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje, – MSRP 16 'Najemi' velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2019 ali pozneje, – Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi', MSRP 12 'Razkritje deležev v drugih družbah' in MRS 28 'Naložbe v podjetja in skupne podvige' - Naložbena podjetja: izjeme pri konsolidaciji veljajo za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2016 ali pozneje, – Spremembe MSRP 10 'Konsolidirani računovodski izkazi' in MRS 28 'Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige' – Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem oziroma skupnim podvigom, ter nadaljnje spremembe (datum pričetka veljavnosti je odložen za nedoločen čas do zaključka raziskovalnega projekta v zvezi s kapitalsko metodo), – Spremembe MRS 12 'Davki iz dobička' - Pripoznavanje odloženih terjatev za davek iz naslova nerealiziranih izgub velja za letna obdobja, ki se pričnejo 1. 1. 2017 ali pozneje, – Spremembe MRS 7 'Izkaz denarnih tokov' velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2017 ali pozneje. Skupina predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstoječih v obdobju začetne uporabe ne bo imela pomembnega vpliva na njene računovodske izkaze, razen uvedbe MSRP 9, za katerega bodo učinki ocenjeni v letu 2016. Novih standardov in sprememb obstoječih skupina ne bo uporabila pred datumom njihove obvezne uporabe. 2.4 Pojasnila k izkazu finančnega položaja 2.4.1 Denarna sredstva Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Poravnalni račun 13.224 2.979 13.224 2.979 Vpogledne vloge pri bankah 562 72 4.235 4.574 Skupaj 13.786 3.051 17.459 7.554 Denarni ustrezniki SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Vloge pri bankah 0 0 2.372 5.389 Vrednostni papirji 0 0 23.050 0 Denar v blagajni in stanje na poravnalnem računu pri centralni banki 13.224 2.979 13.224 2.979 Vpogledne vloge pri bankah 562 72 4.235 4.574 Skupaj 13.786 3.051 42.881 12.942 Povišanje denarnih ustreznikov SID banke iz 3.051 tisoč EUR konec leta 2014 na 13.786 tisoč EUR na dan 31.12.2015 se odrazi v izkazu denarnih tokov. 2.4.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Obveznice 779.681 480.541 802.731 502.611 Zakladne menice 147.291 211.625 147.291 211.625 Potrdila o vlogi 3.015 12.971 3.015 12.971 Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti 8.616 5.846 8.616 5.846 Skupaj 938.603 710.983 961.653 733.053 Kotirajo na borzi 900.030 692.166 923.080 714.236 Ne kotirajo na borzi 38.573 18.817 38.573 18.817 Skupaj 938.603 710.983 961.653 733.053 Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Stanje 1.1. 710.983 344.433 733.053 364.941 Pripoznanje novih finančnih sredstev 653.453 590.106 660.024 595.371 Natečene obresti 7.717 7.497 8.047 7.875 Izplačane obresti (19.351) (7.617) (19.827) (8.377) Neto prevrednotenje preko kapitala (1.940) 5.949 (1.856) 6.628 Neto tečajne razlike 121 127 121 127 Odprava pripoznanja finančnih sredstev (412.065) (228.684) (417.594) (232.684) Oslabitev preko poslovnega izida (314) (828) (314) (828) Stanje 31.12. 938.604 710.983 961.654 733.052 2.4.3 Krediti Krediti bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Krediti 997.523 1.478.645 997.523 1.478.645 Vloge 615.106 711.045 621.740 716.434 Bruto izpostavljenost 1.612.629 2.189.690 1.619.263 2.195.079 Popravki vrednosti kreditov in vlog (6.476) (8.804) (6.476) (8.804) Neto izpostavljenost 1.606.153 2.180.886 1.612.787 2.186.275 Gibanje popravkov kreditov bankam SID banka in Skupina SID banka 2015 2014 Stanje 1.1. 8.804 10.611 Oblikovani popravki vrednosti kreditov 3.943 7.878 Odprava popravkov vrednosti kreditov (6.271) (9.685) Stanje 31.12. 6.476 8.804 Krediti strankam, ki niso banke SID banka in Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 Krediti 799.600 851.517 Terjatve iz danih jamstev 4.770 3.681 Bruto izpostavljenost 804.370 855.198 Popravki vrednosti (198.905) (217.871) Neto izpostavljenost 605.465 637.327 Merjenje, pripoznanje in odprava pripoznanja terjatev iz danih jamstev je navedena v točki 2.3.11 pod naslovom Merjenje, pripoznavanje in odprava pripoznanja v delu, ki se nanaša na posojila in terjatve. Gibanje popravkov kreditov strank, ki niso banke SID banka in Skupina SID banka 2015 2014 Stanje 1.1. 217.871 218.162 Oblikovani popravki vrednosti kreditov 63.988 139.278 Odprava popravkov vrednosti kreditov (53.432) (131.964) Odpisi (28.869) (5.683) Ostalo (653) (1.922) Stanje 31.12. 198.905 217.871 Druga finančna sredstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Bruto izpostavljenost 422 443 419 447 Popravki vrednosti (26) (29) (26) (29) Skupaj 396 414 393 418 Gibanje popravkov drugih finančnih sredstev SID banka in Skupina SID banka 2015 2014 Stanje 1.1. 29 380 Oblikovani popravki vrednosti 13 1.942 Odprava popravkov vrednosti (16) (1.947) Ostalo 0 (346) Stanje 31.12. 26 29 2.4.4 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju SID banka in Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 Poštena vrednost 13.540 18.576 Neto terjatve za obresti 772 9.818 Skupaj 14.312 28.394 Banka in skupina je z računovodskim obračunavanjem pred tveganjem zavarovala pošteno vrednost izdanih obveznic in prejetega kredita v skupni višini 374,8 milijona EUR. 2.4.5 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva Gibanje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev - SID banka 2015 Zemljišče in zgradba Računalniki Druga oprema Skupaj opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Nabavna vrednost Stanje 1.1. 9.912 782 847 11.541 1.974 Povečanje/zmanjšanje 39 (8) 13 44 232 Stanje 31.12. 9.951 774 860 11.585 2.206 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1.1. (4.056) (655) (639) (5.351) (1.261) Amortizacija (455) (81) (47) (582) (208) Zmanjšanje 0 12 1 13 0 Stanje 31.12. (4.511) (724) (685) (5.920) (1.469) Knjigovodska vrednost 31.12. 5.440 50 175 5.665 737 2014 Zemljišče in zgradba Računalniki Druga oprema Skupaj opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva (programska oprema) Nabavna vrednost Stanje 1.1. 6.803 758 826 8.387 1.785 Povečanje/zmanjšanje 3.109 24 21 3.154 189 Stanje 31.12. 9.912 782 847 11.541 1.974 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1.1. (3.748) (684) (631) (5.063) (1.108) Amortizacija (316) (96) (47) (460) (153) Zmanjšanje 7 125 40 172 0 Stanje 31.12. (4.057) (655) (638) (5.351) (1.261) Knjigovodska vrednost 31.12. 5.855 127 209 6.190 713 Gibanje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev - Skupina SID banka 2015 Zemljišče in zgradba Računalniki Druga oprema Skupaj opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Nabavna vrednost Stanje 1.1. 13.009 1.382 1.297 15.688 2.883 Povečanje/zmanjšanje 39 11 14 64 295 Stanje 31.12. 13.048 1.393 1.310 15.752 3.178 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1.1. (4.458) (1.165) (835) (6.458) (1.565) Amortizacija (577) (162) (97) (836) (279) Zmanjšanje 0 13 1 14 0 Oslabitev (441) 0 0 (441) 0 Stanje 31.12. (5.475) (1.314) (931) (7.721) (1.844) Knjigovodska vrednost 31.12. 7.573 79 379 8.031 1.334 2014 Zemljišče in zgradba Računalniki Druga oprema Skupaj opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Nabavna vrednost Stanje 1.1. 9.900 1.360 1.273 12.533 2.613 Povečanje/zmanjšanje 3.109 22 25 3.156 270 Stanje 31.12. 13.009 1.382 1.298 15.689 2.883 Amortizacijski popravek vrednosti Stanje 1.1. (4.028) (1.086) (776) (5.890) (1.354) Amortizacija (438) (236) (100) (774) (211) Zmanjšanje 7 157 41 205 0 Stanje 31.12. (4.459) (1.165) (835) (6.459) (1.565) Knjigovodska vrednost 31.12. 8.550 217 463 9.230 1.318 Skupina SID banka je v letu 2015 po cenitvenem poročilu slabila zgradbo v višini 441 tisoč EUR. 2.4.6 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Naložba v SID - PKZ Ljubljana 8.413 8.412 0 0 Naložba v Pro Kolekt, Ljubljana 0 419 0 419 Skupaj 8.413 8.831 0 419 V letu 2015 je SID banka prenesla naložbi v Prvi faktor, Ljubljana in Pro kolekt, Ljubljana med nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo. SID banka naložbo v Pro kolekt, Ljubljana med nekratkoročnimi sredstvi v posesti za prodajo vrednoti po pošteni vrednosti v višini 197 tisoč EUR. Naložba v Prvi faktor, Ljubljana je bila že pred prenosom vrednotena na 0 EUR. Naložba v Pro Kolekt, Ljubljana je vključena v podatke za Skupino SID banka, vendar se zaradi nepomembnosti ne konsolidira. Podatki odvisnih družb Udeležba SID banke v kapitalu (v %) Glasovalne pravice (v %) Nominalni znesek kapitalskih deležev Kapital družbe Poslovni izid 31.12.2015 SID - PKZ 100 100 8.413 26.773 932 Skupina Pro Kolekt 100 100 419 293 110 31.12.2014 SID - PKZ 100 100 8.413 25.804 757 Skupina Pro Kolekt 100 100 419 203 (11) Podatki skupaj obvladovanih družb Delež glasovalnih pravice (v %) Kratkoročna sredstva Dolgoročna sredstva Kratkoročne obveznosti Dolgoročne obveznosti Kapital družbe Poslovni izid Celotni prihodki* 31.12.2015 Skupina Prvi faktor 50 130.872 42.988 175.891 405 (2.436) (4.359) 10.932 31.12.2014 Skupina Prvi faktor 50 176.964 25.688 200.401 331 1.920 1.059 18.603 *vključuje prihodke od obresti, opravnin in dividend 2.4.7 Terjatve in obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Terjatve za davek 4.861 0 4.861 427 Skupaj terjatve 4.861 0 4.861 427 Obveznosti za davek 0 6.465 42 6.465 Odložene obveznosti za davek 120 559 211 637 Skupaj obveznosti 120 7.024 252 7.102 Odloženi davki SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Odložene terjatve za davek Odhodki iz naslova oslabitev kapitalskih naložb 566 525 566 525 Odhodki prevrednotenja iz naslova oslabitev, za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev 293 240 293 240 Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade 40 37 67 63 Vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 447 134 447 134 Amortizacija 11 0 11 0 Skupaj 1.357 936 1.384 962 Odložene obveznosti za davek Vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 1.478 1.494 1.596 1.598 Skupaj 1.478 1.494 1.596 1.598 Vključeno v izkaz poslovnega izida 109 145 112 148 Vključeno v kapital 330 (1.011) 315 (1.123) 2.4.8 Druga sredstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Druga sredstva 379 247 507 440 Sredstva pozavarovateljev 0 0 14.191 18.921 Terjatve zavarovalnih poslov 0 0 16.130 17.291 Bruto izpostavljenost 379 247 30.828 36.651 Popravki vrednosti zavarovalnih poslov 0 0 (9.923) (9.680) Neto izpostavljenost 379 247 20.905 26.971 Največje postavke drugih sredstev Skupine SID banka predstavljajo sredstva pozavarovateljev iz naslova zavarovalno-tehničnih rezervacij ter terjatve zavarovalnih poslov (med njimi so največje regresne terjatve) in njihovi popravki vrednosti. V letu 2015 so se sredstva pozavarovateljev zmanjšala predvsem zaradi zmanjšanja škodnih rezervacij na račun visokih obračunanih škod, ki so bila že rezervirana ob pripravi izkazov za leto 2014. Terjatve iz zavarovalnih poslov so se zmanjšale predvsem zaradi plačil regresov in dodatnih slabitev. 2.4.9 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Krediti bank in centralnih bank 1.653.821 1.865.321 1.653.821 1.865.321 Krediti 1.638.908 1.841.494 1.638.908 1.841.494 Vloge 14.913 23.827 14.913 23.827 Krediti strank, ki niso banke 420.538 381.467 420.538 381.467 Krediti 420.532 381.461 420.532 381.461 Vloge 6 6 6 6 Dolžniški vrednostni papirji 723.527 930.353 723.527 930.353 Druge finančne obveznosti 1.691 1.818 2.303 2.416 Skupaj 2.799.577 3.178.959 2.800.189 3.179.557 SID banka je v aprilu 2015 poplačala zapadlo obveznico SEDABI3 04/21/15 v skupni višini 507,6 milijonov evrov (za glavnico in obresti) ter dodatno izvedla še delni odkup SSD (Schuldscheindarlehen) po pogodbi s HSH Nordbank AG v višini 25 milijonov evrov. V mesecu avgustu je na mednarodnih kapitalskih trgih izdala novo triletno obveznico z oznako SEDABI 0,875 08/04/18 v višini 300 milijonov evrov. Od tega so bile sklenjene obrestne zamenjave v višini 170 mio evrov, za ta znesek vodimo tudi računovodsko varovanje pozicij (hedge accounting). 2.4.10 Rezervacije Gibanje rezervacij SID banke Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - garancije Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - nečrpane kredite Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade Skupaj Stanje 1.1.2015 33.005 2.150 313 35.468 Oblikovane 289 5.442 42 5.773 Ukinjene (1.835) (4.481) 0 (6.316) Porabljene 0 0 (4) (4) Stanje 31.12.2015 31.459 3.111 351 34.921 Stanje 1.1.2014 1.888 6.093 265 8.246 Oblikovane 36.575 8.649 65 45.289 Ukinjene (5.458) (12.592) 0 (18.050) Porabljene 0 0 (17) (17) Stanje 31.12.2014 33.005 2.150 313 35.468 Gibanje rezervacij Skupina SID banka Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - garancije Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - nečrpane kredite Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade Gibanje obveznosti iz zavarovalnih pogodb Gibanje odloženih prihodkov pozavarovalnih provizij Skupaj Stanje 1.1.2015 33.005 2.150 463 31.816 0 67.436 Oblikovane 289 5.442 62 16.418 0 22.211 Ukinjene (1.835) (4.481) 0 (12.545) 0 (18.861) Porabljene 0 0 (14) (10.098) 0 (10.112) Stanje 31.12.2015 31.459 3.111 512 25.591 0 60.674 Stanje 1.1.2014 1.888 6.093 376 30.061 415 38.833 Oblikovane 36.575 8.649 108 18.937 0 64.270 Ukinjene (5.458) (12.592) 0 (7.084) (415) (25.549) Porabljene 0 0 (20) (10.098) 0 (10.118) Stanje 31.12.2014 33.005 2.150 464 31.816 0 67.436 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti v višini 34.570 tisoč EUR so bile oblikovane za potencialne izgube, ki izhajajo iz danih garancij, odobrenih nečrpanih kreditov in kreditnih linij. Največji del predstavljajo oblikovane rezervacije za dana poroštva družbam v Skupini Prvi faktor in sicer v višini 31,4 milijona EUR. SID banka je rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade na dan 31. 12. 2015 oblikovala na podlagi lastnega izračuna, predpostavke za izračun so razkrite v pojasnilu 2.3.24. Obveznosti iz zavarovalnih pogodb prikazujejo bruto zavarovalno tehnične rezervacije skupaj z vključenim deležem pozavarovateljev. 2.4.11 Druge obveznosti SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Kratkoročni odloženi prihodki 95 105 269 281 Vnaprej plačani neobračunani prihodki 13 21 13 21 Vračunane obveznosti iz pozavarovanja 0 0 3.353 4.094 Obveznosti iz davščin 76 180 109 212 Druge obveznosti 0 0 13 11 Skupaj 184 306 3.758 4.619 2.4.12 Kapital SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Osnovni kapital 300.000 300.000 300.000 300.000 Rezerve iz dobička 54.329 46.658 71.318 63.749 Zakonske rezerve 9.937 9.412 10.792 10.268 Rezerve za lastne delnice 1.324 1.324 1.324 1.324 Statutarne rezerve 26.537 21.550 30.743 25.756 Druge rezerve iz dobička 16.531 14.372 23.227 21.855 Rezerve za izravnavo kreditnih tveganj 0 0 5.232 4.545 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 1.139 1.139 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 5.034 6.644 5.598 7.133 Odkupljene lastne delnice (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta (vključno z zadržanim dobičkom) 4.987 2.158 5.794 1.970 Skupaj 364.165 355.275 382.525 372.667 V letu 2015 ni bilo sprememb v skladu lastnih delnic. SID banka je imela na dan 31. 12. 2015 v lasti 18.445 delnic SID banke z oznako SIDR v skupni vrednosti 1.324 tisoč EUR. Po sklepu skupščine se je nerazporejeni dobiček leta 2014 SID banke v višini 2.158 tisoč EUR razporedil v druge rezerve iz dobička. Gibanja so razvidna v izkazu sprememb lastniškega kapitala. 2.4.13 Bilančni dobiček SID banka 31.12.2015 31.12.2014 Čisti dobiček poslovnega leta 10.499 4.544 Del čistega dobička za oblikovanje zakonskih rezerv (525) (227) Del čistega dobička za oblikovanje statutarnih rezerv (4.987) (2.159) Bilančni dobiček 4.987 2.158 Uprava je v skladu s statutom iz čistega dobička SID banke, ki je za leto 2015 znašal 10.499 tisoč EUR, oblikovala zakonske rezerve v višini 525 tisoč EUR in statutarne rezerve v višini 4.987 tisoč EUR. Bilančnega dobička SID banke v skladu z Zakonom o slovenski izvozni in razvojni banki (v nadaljevanju: ZSIRB) ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delničarjem, ampak se po sklepu skupščine razporedi v druge rezerve iz dobička. 2.5 Pojasnila k izkazu poslovnega izida 2.5.1 Čiste obresti SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Prihodki iz obresti Krediti in vloge 39.072 72.860 39.104 72.971 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 6.850 17.236 6.850 17.236 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 7.717 7.497 8.047 7.875 Finančna sredstva, namenjena trgovanju, drugo 2 11 2 11 Skupaj 53.641 97.604 54.003 98.093 Odhodki za obresti Izdani vrednostni papirji (20.969) (35.862) (20.969) (35.862) Krediti in vloge (9.770) (15.838) (9.770) (15.858) Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju (517) (2.572) (517) (2.572) Finančne obveznosti, namenjene trgovanju, drugo (139) (85) (139) (85) Skupaj (31.395) (54.357) (31.395) (54.377) Čiste obresti 22.246 43.247 22.608 43.716 V skladu s pojasnilom v točki 2.3.7. so obresti, ki se nanašajo na oslabljene kredite, iz prihodkov izključene. Znesek obračunanih in izključenih obrestnih prihodkov po stanju na dan 31. 12. 2015 znaša 14,3 milijona EUR (na dan 31. 12. 2014 znaša 9,9 milijona EUR). Učinek obračunanih in izključenih obrestnih prihodkov, ki se nanašajo na komitente z bonitetnima ocenama D in E po stanju na dan 31. 12. 2015 znaša 14,2 milijona EUR (na dan 31. 12. 2014 znaša 9,8 milijona EUR). 2.5.2 Čiste opravnine SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Prihodki iz opravnin Opravnine iz kreditnih poslov 2.914 3.307 2.914 3.307 Opravnine iz danih jamstev 183 221 183 221 Skupaj 3.097 3.528 3.097 3.528 Odhodki za opravnine Opravnine za kreditne posle (575) (542) (575) (542) Druge opravnine (borzni posli, ostalo) (336) (148) (350) (162) Skupaj (911) (690) (925) (704) Čiste opravnine 2.186 2.838 2.172 2.824 2.5.3 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Realizirani čisti dobički iz finančnih sredstev, razpoložljiva za prodajo 2.760 1.346 2.787 1.346 Dobički 2.760 1.350 2.787 1.350 Izgube 0 (4) 0 (4) Realizirane čiste izgube iz kreditov (273) (649) (273) (649) Izgube (273) (649) (273) (649) Realizirani čisti dobički/izgube iz finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti 320 (1.845) 320 (1.845) Dobički 320 51 320 51 Izgube 0 (1.896) 0 (1.896) Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.807 (1.148) 2.834 (1.148) 2.5.4 Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida SID banka in Skupina SID banka 2015 2014 Realizirani dobički 3.244 8.632 Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3.244 8.632 Navedeni dobički izhajajo iz rezultatov obeh posojilnih skladov, ki jih je SID banka oblikovala z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT). Sredstva za oblikovanje obeh skladov sta zagotovila MGRT in SID banka. Oba sklada vodi SID banka v svojem imenu in za svoj račun in se evidentirata v okviru računovodskih izkazov SID banke, vendar se tekoče ugotavlja tudi rezultat vsakega sklada. Na podlagi pogodb z MGRT se morebitni negativni finančni rezultat vsakega posojilnega sklada prednostno pokriva iz sredstev, ki ju je v sklada zagotovilo MGRT. V letu 2015 je bil na obeh skladih ugotovljen negativen rezultat v skupni višini 3.244 tisoč EUR. Iz tega naslova so bili v izkazu poslovnega izida pripoznani prihodki v enaki višini, hkrati pa se je v skladu s pogodbama znižala obveznost iz kreditov, prejetih od MGRT. Dobički so se v letu 2015 znižali, ker je bil negativni rezultat skladov nižji kot v letu 2014. Boljši rezultat skladov je posledica relativno nižjih zneskov odhodkov za oblikovane slabitve. 2.5.5 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji SID banka in Skupina SID banka 2015 2014 Čiste izgube izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju (5.037) (2.960) Čisti dobički varovanih postavk (obveznice, kredit) 4.967 3.094 Skupaj (70) 134 Višina realizirane izgube iz vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov in varovanih postavk je v letu 2015 znašala 70 tisoč EUR, z upoštevanjem čistih obresti izvedenih finančnih inštrumentov, namenjenih varovanju v višini 6.333 tisoč EUR je bil realiziran pozitiven učinek v višini 6.263 tisoč EUR. Obresti so razkrite v tabeli v točki 2.5.1. 2.5.6 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Prihodki iz tečajnih razlik 9.820 5.157 9.821 5.161 Odhodki iz tečajnih razlik (9.814) (5.167) (9.819) (5.169) Čisti dobički/izgube 6 (10) 2 (8) 2.5.7 Drugi čisti poslovni dobički/izgube SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Dobički Prihodki dejavnosti po pooblastilu Republike Slovenije 1.765 1.856 1.765 1.856 Prihodki iz zavarovalnih premij 0 0 15.475 16.712 Prihodki iz pozavarovalnih provizij 0 0 2.570 2.081 Pozavarovalni delež v odškodninah , regresih in bonusih 0 0 6.050 3.867 Prihodki iz regresov 0 0 2.361 1.589 Drugi poslovni prihodki 95 111 760 812 Skupaj 1.860 1.967 28.981 26.917 Izgube Odhodki za pozavarovalne premije 0 0 (9.159) (9.938) Odhodki za bruto škode 0 0 (11.915) (7.397) Drugi poslovni odhodki (412) (441) (2.243) (2.726) Skupaj (412) (441) (23.317) (20.061) Čisti poslovni dobički/izgube 1.448 1.526 5.664 6.855 Banka je v letu 2015 realizirala 1,8 milijona EUR dobičkov iz naslova opravljanja storitev poslov po pooblastilu. Iz naslova upravljanje sredstev varnostnih rezerv je realizirala 1,6 milijona EUR, iz naslova jamstvenih shem 0,1 milijona EUR in iz naslova drugih poslov po pooblastilu skupaj 0,1 milijon EUR. V Skupini SID banka prihodki iz zavarovalnih premij vsebujejo obračunano kosmato premijo, ki se je v letu 2015 znižala predvsem zaradi močnega padca premijskih stopenj. Le ta se zmanjšuje zaradi vse močnejše vloge konkurenčnih zavarovalnic in zavarovalnih posrednikov na trgu. Zaradi opisanega so posledično nižji tudi odhodki za pozavarovalne premije. Prihodki od pozavarovalnih provizij so višji kljub nižji pozavarovani premiji zaradi višje provizijske stopnje v eni od pozavarovalnih pogodb. Odhodki za bruto škode so višji zaradi izplačila nekaj večjih škod v letu 2015. Slednja so bila že rezervirane pri pripravi izkazov v letu 2014. Zaradi tega je tudi pozavarovalni delež v odškodninah, regresih in bonusih višji kot v letu 2014. 2.5.8 Administrativni stroški SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Stroški dela (7.450) (6.642) (10.283) (9.380) Stroški bruto plač (5.731) (5.117) (7.832) (7.159) Stroški pokojninskih zavarovanj (509) (455) (701) (641) Stroški socialnih zavarovanj (418) (374) (578) (529) Drugi stroški dela (792) (696) (1.172) (1.051) Splošni in administrativni stroški (2.777) (3.164) (3.801) (4.104) Stroški materiala (133) (183) (195) (253) Stroški storitev (2.644) (2.981) (3.606) (3.852) Skupaj (10.227) (9.806) (14.084) (13.485) 2.5.9 Amortizacija SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev (582) (459) (835) (773) Amortizacija neopredmetenih sredstev (207) (154) (280) (211) Skupaj (789) (613) (1.114) (984) 2.5.10 Rezervacije SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - garancije 1.555 (31.115) 1.555 (31.115) Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - neizkoriščene kredite (961) 3.942 (961) 3.942 Rezervacije za obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 0 1.496 (447) Druge rezervacije (43) (65) (58) (85) Skupaj 551 (27.238) 2.032 (27.705) SID banka je v letu 2015 realizirala 551 tisoč EUR prihodkov iz naslova oblikovanja rezervacij za zunajbilančne obveznosti. Stanja zunajbilančnih obveznosti, za katere so oblikovane rezervacije, so razvidna iz tabele v točki 2.6.1. 2.5.11 Oslabitve SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Oslabitve kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti (8.213) (5.502) (8.213) (5.502) Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (314) (828) (314) (828) Oslabitev naložb v kapital v odvisne, pridružene in skupaj obvladovane družbe (245) 0 (245) 0 Oslabitve drugih sredstev 0 0 (714) (296) Skupaj (8.772) (6.330) (9.486) (6.626) V letu 2015 je bilo oblikovanih 8,5 milijona EUR oslabitev, od tega 8,2 milijona EUR za dane kredite in terjatve, merjene po odplačni vrednosti. Dodatne oslabitve so bile oblikovane predvsem za posamezne rizične kreditojemalce, medtem ko so se v letu 2015 skupinske oslabitve znižale. 2.5.12 Dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Dividendo v višini 35 tisoč EUR je SID banki nakazala odvisna družba SID – Prva kreditna zavarovalnica, d.d. (2014: 910 tisoč EUR). 2.5.13 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Davek iz dohodka (2.278) (7.751) (2.522) (7.972) Odloženi davki 109 145 112 148 Skupaj (2.169) (7.606) (2.411) (7.824) Davčna stopnja v Sloveniji je bila 17 odstotkov za leto 2015 in 2014. Pojasnilo za uporabljene davčne stopnje pri izračunu odloženih davkov je v 2.3.23 točki. Davek iz dohodka se od davka, izračunanega z uporabo predpisane davčne stopnje, razlikuje in je prikazan v spodnji tabeli. SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Dobiček 12.668 12.150 13.806 12.215 Davek iz dobička (po veljavnih stopnjah v zadevnih državah) (2.155) (2.067) (2.354) (2.232) Prihodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo 6 165 16 165 Prihodki, ki povečujejo davčno osnovo (6) (5) (6) 6 Davčno nepriznani odhodki (193) (5.912) (279) (6.005) Davčno priznani odhodki 0 2 9 3 Povečanje davčne osnove 0 (8) (2) (8) Davčne olajšave 68 73 93 98 Davek (2.279) (7.751) (2.524) (7.972) Efektivna davčna stopnja (v %) 18 64 18 65 2.5.14 Čisti dobiček na delnico SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Število navadnih imenskih kosovnih delnic 3.121.741 3.121.741 3.121.741 3.121.741 Lastne delnice 18.445 18.445 18.445 18.445 Število navadnih delnic brez lastnih delnic 3.103.296 3.103.296 3.103.296 3.103.296 Čisti dobiček v obdobju (v 000 EUR) 10.499 4.544 11.395 4.391 Čisti dobiček na delnico (v EUR) 3,38 1,46 3,67 1,41 2.6 Ostala pojasnila k računovodskim izkazom 2.6.1 Pogojne in prevzete obveznosti Pogodbene obveznosti zunajbilančnih finančnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti SID banka in Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 Garancije 53.953 58.384 Druge zunajbilančne obveznosti 111.442 54.786 Skupaj prevzete obveznosti 165.395 113.170 Rezervacije za zunajbilančna tveganja - garancije (31.459) (33.006) Rezervacije za zunajbilančna tveganja – druge zunajbilančne obveznosti (3.111) (2.150) Skupaj rezervacije za prevzete obveznosti (34.570) (35.156) V postavki prevzete obveznosti izkazuje SID banka oziroma Skupina SID banka vrednost danih garancij in vrednost drugih zunajbilančnih obveznosti, ki vključujejo vrednost neizkoriščenih kreditov in vrednost nevpoklicanega nevplačanega kapitala. V letu 2015 se je zmanjšala vrednost danih garancij in sicer zaradi zapadanja garancij. Znesek kreditov, odobrenih podjetjem, ki na 31. 12. 2015 še niso bili črpani, znaša 32,1 milijona EUR, odobrenih bankam pa 67,4 milijona EUR. Vrednost nevpoklicanega nevplačanega kapitala znaša 12 milijonov EUR. Pogodbena vrednost izvedenih finančnih instrumentov SID banka in Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 Obrestne zamenjave 374.832 698.011 Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, znašajo 374.832 tisoč EUR. Izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, se uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja. Poštene vrednosti in ekonomski učinki so prikazani v 2.4.4 in 2.5.5 pojasnilu. 2.6.2 Razkritja v zvezi s povezanimi osebami V okviru rednega poslovanja so se določeni bančni posli opravili tudi s povezanimi osebami, to je osebami, kjer ena stran obvladuje drugo ali nanjo pomembno vpliva pri finančnih in poslovnih odločitvah. V nadaljevanju so razkriti pomembnejši posli med SID banko in družbami v Skupini SID banka. V konsolidiranih računovodskih izkazih so medsebojni odnosi izključeni. Pomembnejši odnosi SID banke z odvisnimi in skupaj obvladovanimi družbami 2015 2014 Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Terjatve Krediti 20 80.349 80.369 36 94.122 94.158 Druga finančna sredstva 8 0 8 13 0 13 Bruto izpostavljenost 28 80.349 80.377 49 94.122 94.171 Popravki vrednosti (1) (17.436) (17.436) (2) (12.174) (12.176) Neto izpostavljenost 27 62.913 62.940 47 81.948 81.995 Druge finančne obveznosti 0 113 113 8 125 133 Rezervacije 2 31.375 31.377 2 31.625 31.627 Skupaj obveznosti 2 31.487 31.489 10 31.750 31.760 2015 2014 Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Odvisne družbe Skupaj obvladovane družbe Skupaj Prihodki iz obresti 1 2.480 2.480 1 4.286 4.287 Prihodki iz dividend 35 0 35 910 0 910 Prihodki iz opravnin 0 0 0 0 55 55 Prihodki od najemnin in drugih storitev 88 0 88 90 0 90 Odhodki za opravnine 0 (113) (113) 0 (125) (125) Odhodki za najemnine in druge storitve (1) 0 (1) (20) 0 (20) Rezervacije 0 251 250 (2) (31.625) (31.627) Oslabitve 1 (3.379) (3.379) 2 9.079 9.081 Skupaj 123 (762) (638) 981 (18.330) (17.349) Izpostavljenost do Republike Slovenije in do družb v državni lasti Banka in Skupina SID banka imata poslovne odnose z državo in družbami, ki so povezane z državo oziroma ima država v njih pomemben vpliv. SID banka Skupina SID banka Izpostavljenost do: 2015 2014 2015 2014 Banke Slovenije Stanje na dan 31. 12. Poravnalni račun 13.224 2.979 13.224 2.979 Vrednostni papirji za zavarovanje 126.687 258.820 126.687 258.820 Posojila za zavarovanje 53.780 52.382 53.780 52.382 Za obdobje Prihodki iz naslova obresti 0 143 0 143 Republike Slovenije Stanje na dan 31. 12. Obveznice 342.336 173.001 336.095 180.512 Drugi vrednostni papirji 119.892 144.519 119.892 144.519 Krediti 63.184 63.700 63.184 63.700 Oslabitve (2.483) (2.848) (2.483) (2.848) Drugo 57 375 57 375 Za obdobje Prihodki iz naslova obresti 3.715 5.172 3.901 5.369 Drugi prihodki 5.343 3.524 5.343 3.524 Oslabitve in rezervacije 367 771 367 771 Drugi odhodki (2.779) (285) (2.779) (285) Družb v državni lasti Stanje na dan 31. 12. Vloge 163 23 163 23 Krediti 886.242 1.207.261 887.743 1.207.801 Oslabitve (58.872) (32.287) (58.872) (32.287) Vrednostni papirji 24.004 42.180 25.229 43.760 Oslabitve (3.734) (2.768) (3.734) (2.768) Izvedeni finančni instrumenti 12.285 16.830 12.285 16.830 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 197 0 197 0 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.413 8.831 0 419 Potencialne in prevzete obveznosti 53.040 69.062 53.040 69.062 Rezervacije (4.128) (1.238) (4.128) (1.238) Drugo 6 13 89 52 Oslabitve 0 0 0 0 Ocenjene regresne terjatve 0 0 4.816 5.794 Oslabitve iz naslova ocenjenih reg. terjatev 0 0 (3.518) (3.368) Za obdobje Prihodki iz naslova obresti 21.802 42.758 21.862 42.838 Drugi prihodki 141 1.932 4.345 6.474 Neto (prih.-odh.) iz naslova obresti IFI 1.650 4.471 1.650 4.471 Neto (prih.-odh.) iz naslova poštene vrednosti IFI (394) 4.415 (394) 4.415 Drugi prihodki od regresnih terjatev 0 0 1.144 312 Oslabitve iz regresnih terjatev 0 0 (172) (1.574) Neto (prih.-odh.) odhodki iz pozavarovanja 0 0 (5) (15) Oslabitve in rezervacije (9.913) 14.783 (9.913) 14.782 Drugi odhodki (236) (61) (4.492) (1.327) 2.6.3 Sistem prejemkov (450. a, b, c, d, e, f člen Uredbe CRR) Politiko prejemkov sprejema uprava ob soglasju nadzornega sveta, ki ga poda na podlagi predloga Komisije za imenovanja in prejemke. Naloge nadzornega sveta v zvezi s pregledom ustreznosti in nadzorom nad izvajanjem politike prejemkov izvaja Komisija za imenovanja in prejemke, ki je s ciljem uresničevanja te naloge v letu 2015 preverila spremembe zakonskih podlag oziroma predpisov, ki urejajo politike prejemkov, upoštevanje načel in določil politike pri izplačilih prejemkov, podatke o prejemkih zaposlenih s posebno naravo dela in posebej prejemke vodij notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij. Obstoječa politika prejemkov v letu 2015, s pričetkom veljavnosti s 1.1.2015, je bila nazadnje spremenjena zaradi reorganizacije banke konec leta 2014 zaradi implementacije dodatnega nivoja vodenja, t.j. višjega vodstva. Pri oblikovanju politike ni sodeloval zunanji izvajalec. Politika prejemkov upošteva velikost banke, notranjo organiziranost ter naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jo banka opravlja. V skladu z ZSIRB cilj banke ni zasledovanje maksimalnega dobička, temveč prvenstveno ohranjanje kapitala, pri čemer morajo biti vsi posli banke podvrženi tudi presoji ekonomske kvalitete na osnovi mednarodnih kriterijev, da banka v primerjavi z drugimi poslovnimi bankami opravlja samo določene storitve in posle (financiranje podjetij in bank) oziroma ne opravlja večine storitev, ki jih sicer opravljajo druge banke (npr. banka ne sprejema depozitov od javnosti oziroma ne opravlja storitev za prebivalstvo, ne vodi transakcijskih računov strank oziroma ne opravlja plačilnih storitev za stranke, ne opravlja investicijskih storitev za stranke ipd.), in da se zaradi specifičnega poslovnega modela, ki je značilen za razvojne banke, SID banka lahko uvrsti v kategorijo bank, ki opravljajo manj zapletene posle. Kot zaposleni s posebno naravo dela so v politiki prejemkov opredeljeni: uprava, višje vodstvo, vodstvo funkcij sistema notranjih kontrol in drugih neodvisnih funkcij ter neposredni prevzemniki tveganj s pomembnim vplivom na profil tveganosti banke (člani likvidnostnega odbora, člani kreditnega odbora in člani morebitnih drugih organov banke, ki sprejemajo odločitve z materialno pomembnimi posledicami za banko ter ostali zaposleni, ki v okviru svojih pristojnosti lahko sklepajo posle nad 2.000 EUR, ki vplivajo na profil tveganosti). Kot merilo pomembnosti njihovega vpliva na profil tveganosti je upoštevana predvsem narava njihovega dela ter njihove pristojnosti in odgovornosti pri sklepanju poslov oziroma prevzemanju tveganj. Merilo pomembnosti njihovega vpliva na profil tveganosti banke je kvantitativno določeno z odločanjem o poslih z vrednostjo nad 1 odstotkom sredstev banke oziroma glede na vsakokratni kriterij za pomembne postavke izkaza finančnega položaja, ki se uporablja za potrebe izdelave letnega poročila banke. Skladno s politiko prejemkov fiksni prejemek pri vseh kategorijah zaposlenih predstavlja najmanj 75-odstotni delež v celotnih prejemkih zaposlenega. Variabilni del prejemkov se zaposlenim s posebno naravo dela izplačuje skladno z določili njihovih pogodb o zaposlitvi in sistemom nagrajevanja v banki, in sicer: 1. Zaposlenim s posebno naravo dela, ki imajo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno skladno z določili Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije in Podjetniške kolektivne pogodbe, se variabilni del prejemkov izplačuje kot plačilo za delovno in poslovno uspešnost, lahko pa tudi v obliki nagrad (npr. za projektno delo). Delovno uspešnost zaposlenega spremlja in enkrat letno oceni njegov neposredni vodja, izhajajoč iz realizacije njegovih zadolžitev določenih v vsakokratnem letnem razvojnem pogovoru, ki temeljijo na nalogah iz letnega operativnega plana, ter na podlagi doseganja kriterijev obsega in kakovosti dela, gospodarnosti, odnosa do sodelavcev in strank, prizadevnosti in pripravljenosti za delo ter razvitosti kompetenc. Skladno s Tarifno prilogo h podjetniški kolektivni pogodbi je obseg sredstev, namenjenih za plače na podlagi delovne uspešnosti 10 odstotkov sredstev, namenjenih za izplačilo osnovnih mesečnih plač delavcev po kolektivni pogodbi. Ne glede na to, se odstotek lahko zniža, če tako določa Politika prejemkov banke. Plačilo za poslovno uspešnost je odvisno od rezultatov izvajanja letnega operativnega plana na ravni banke in posameznih organizacijskih enot v smislu doseganja ključnih kazalnikov merjenja uspešnosti izvajanje strategije za posamezno leto in doseganja ključnih kazalnikov ter izvedbe nalog posamezne organizacijske enote, vendar se izplača največ v višini ene mesečne plače zaposlenega. 2. Zaposlenim s posebno naravo dela, ki imajo t.i. individualne pogodbe o zaposlitvi, se variabilni del prejemkov izplačuje praviloma enkrat letno kot plačilo za poslovno uspešnost na podlagi doseganja vnaprej določenih ciljev in nalog. Praviloma določila individualnih pogodb omejujejo višino poslovne uspešnosti do največ 25 odstotkov osnovne letne plače. 3. Za merila uspešnosti (kot osnove za določitev variabilnega prejemka) članov uprave banke se uporabljajo tudi določbe zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD) Višino variabilnega prejemka posameznega člana uprave določi nadzorni svet, na predlog komisije za imenovanja in prejemke, po potrditvi letnega poročila banke, v odvisnosti od doseganja letnega operativnega načrta banke in ostalih kriterijev oziroma meril uspešnosti. Plačilo za poslovno uspešnost za vse kategorije zaposlenih se izplača po potrditvi letnega poročila na nadzornem svetu banke. Poslovna uspešnost se ne izplača, če banka v poslovnem letu ne izkaže dobička. V primeru priporočil delničarja banke ali druge osebe, pristojne za taka priporočila, ki se nanašajo na omejitve plačil za poslovno uspešnost ali drugih prejemkov iz delovnega razmerja, lahko uprava banke s sklepom odloči drugače kot določa Podjetniška kolektivna pogodba. Določb glede plačila za poslovno uspešnost se ne uporablja, če je v skladu z določili politike prejemkov banke, še posebej z določili o upoštevanju vpliva variabilnega dela prejemkov na finančno stanje banke in določili o ocenjevanju uspešnosti in prilagoditvi prejemkov tveganjem, treba zmanjšati variabilni del prejemkov. Obračunsko obdobje je enako koledarskemu letu. Obdobje odložitve dela variabilnega prejemka nastopi po zaključku obračunskega obdobja in po politiki prejemkov traja tri leta za predsednika in člana uprave ter izvršne direktorje in zaposlene s posebno naravo dela, ki imajo t.i. individualne pogodbe o zaposlitvi. Za ostale zaposlene je bila v letu 2015 uporabljena možnost opustitve v skladu s predpisi, ki veljajo za variabilni del prejemkov, do katerega so zaposleni upravičeni na podlagi pridobljenih pravic v skladu z delovnopravno zakonodajo, kolektivnimi pogodbami ter pogodbami o zaposlitvi, za katere se uporablja tarifni del kolektivne pogodbe. Upoštevajoč določbe ZSIRB, da ima banka lahko le enega delničarja in da za obveznosti banke jamči Republika Slovenije, SID banka variabilnega dela prejemka ne more in ne sme izplačevati v obliki finančnih instrumentov. Druge nedenarne ugodnosti, ki jih prejemajo nekateri zaposleni s posebno naravo dela, se nanašajo na ugodnosti dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi (npr. življenjsko zavarovanje), za kar jim banka obračunava boniteto. Kvantitativne informacije o prejemkih v letu 2015 (450. g, h, i, j člen Uredbe CRR) Zneski v EUR Nadzorni svet Uprava Višje vodstvo Kreditna dejavnost Upravljanje premoženja Funkcije neodvisne kontrole Ostalo Število prejemnikov 8 2 4 7 5 3 13 Skupni prejemki v letu 2015 172.709 388.116 478.116 384.690 217.882 175.023 564.305 Fiksni prejemki 171.352 339.396 408.002 332.407 191.417 152.266 495.726 Variabilni prejemki 0 38.821 67.224 51.901 26.111 22.502 68.069 Variabilni del prejemkov za tekoče leto 0 38.821 51.325 0 0 0 0 Izplačan odložen del variabilnih prejemkov iz preteklih let 0 0 15.899 0 0 0 0 Ostali prejemki 1.357 9.899 2.890 382 354 255 510 Dodatni podatki o variabilnih prejemkih Stanje še neizplačanih odloženih variabilnih prejemkov iz preteklih let 0 115.140 16.058 0 0 0 0 Od tega odložen neizplačan variabilni del prejemkov, dodeljen v letu 2015 0 38.821 8.049 0 0 0 0 Novi pogodbeno vnaprej dogovorjeni variabilni prejemki in odpravnine v letu 2015 0 0 0 0 0 0 0 Zneski odpravnin, dodeljenih v letu 2015 0 0 0 0 0 0 0 Vsi variabilni prejemki so bili izplačani v gotovini, drugih vrst variabilnih prejemkov ni. Vsi neizplačani odloženi prejemki iz preteklih let še nimajo dodeljene pravice do izplačila. Nobeni posamezni osebi ni bilo izplačano več kot 1 milijon EUR prejemka. Prejemki članov nadzornih organov v letu 2015 Oseba Funkcija Prejemek Nadomestilo stroškov Skupaj Člani NS Monika Pintar Mesarič predsednica NS 35 0 35 predsednica komisije za imenovanja in prejemke Janez Tomšič namestnik predsednice NS 26 0 26 namestnik predsednice komisije za imenovanja in prejemke Marjan Divjak član NS 30 0 30 namestnik predsednika revizijske komisije do 2. 4. 2015 predsednik revizijske komisije od 2. 4. 2015 član komisije za tveganja do 8. 11. 2015 namestnik predsednika komisije za tveganja od 8. 11. 2015 Štefan Grosar član NS 22 0 22 član revizijske komisije od 24. 7. 2015 Martin Jakše član NS do 26. 3. 2015 6 0 6 predsednik revizijske komisije do 26. 3. 2015 Leo Knez član NS 28 0 28 član revizijske komisije do 2. 4. 2015 namestnik predsednika revizijske komisije od 2. 4. 2015 namestnik predsednika komisije za tveganja do 8. 11. 2015 predsednik komisije za tveganja od 8. 11. 2015 Anton Rop član NS do 11. 9. 2015 15 1 16 predsednik komisije za tveganja do 10. 9. 2015 Boris Škapin član NS od 2. 7. 2015 11 0 11 član komisije za imenovanja in prejemke od 24. 7. 2015 Zunanji člani komisij Alenka Stanič zunanja članica komisije za prejemke do 12. 5. 2015 2 0 2 Blanka Vezjak zunanja članica revizijske komisije do 12. 5. 2015 3 0 3 Predstavniki SID banke v nadzornih organih hčerinskih družb v letu 2015 niso prejeli sejnin ali drugih prejemkov iz naslova opravljanja nadzornih funkcij v družbah Skupine SID banka. Prejemki članov uprave v letu 2015 V letu 2015 je bilo v SID banki upravi izplačanih 388 tisoč EUR, od tega 339 tisoč EUR fiksnih, 39 tisoč EUR tekočih variabilnih in 10 tisoč EUR ostalih prejemkov. Predsednik uprave Sibil Svilan je prejel v letu 2015 skupaj 203 tisoč EUR prejemkov (178 tisoč EUR fiksnih, 20 tisoč EUR tekočih variabilnih in 5 tisoč EUR ostalih prejemkov), član uprave Jožef Bradeško pa je prejel skupaj 185 tisoč EUR prejemkov (161 tisoč EUR fiksnih, 19 tisoč EUR tekočih variabilnih in 5 tisoč EUR ostalih prejemkov). 2.6.4 Skupni znesek, porabljen za revizorja SID banka Skupina SID banka 2015 2014 2015 2014 Revidiranje letnega poročila 47 43 71 72 Druge storitve revidiranja 69 2 69 2 Druge nerevizijske storitve 6 0 6 0 Skupaj 122 45 146 74 2.6.5 Dogodki po datumu izkaza finančnega položaja Po bilančnem datumu ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na ločene in konsolidirane računovodske izkaze SID banke in Skupine SID banka. V februarju 2016 je SID banka uspešno zaključila prodajni postopek celotnega deleža odvisne družbe Pro Kolekt, Ljubljana s podpisom kupoprodajne pogodbe in nakazilom celotne kupnine. 3. Upravljanje tveganj 3.1 Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika, ne glede na razlog neizpolnitve te obveznosti. Krovni dokument, ki pokriva upravljanje kreditnega tveganja pri poslovanju SID banke, je Politika upravljanja kreditnega tveganja. Politika opredeljuje odnos do prevzemanja kreditnega tveganja v odnosu do poslovnih ciljev in strategije SID banke, nagnjenosti k tveganjem, mehanizme in postopke za spremljanje, kontrolo in obvladovanje kreditnega tveganja pri poslovanju ter pooblastila in odgovornosti za upravljanje kreditnega tveganja. Med sestavne dokumente celovitega sistema upravljanja kreditnega tveganja v SID banki se uvrščajo vsi veljavni predpisi in interni akti, ki jih SID banka uporablja pri odobravanju kreditov, pri zavarovanju kreditov, pri spremljavi in obvladovanju kreditnega portfelja, pri določitvi bonitetne ocene dolžnika in države dolžnika, pri razvrščanju izpostavljenosti, obračunu obresti, izterjavi nedonosnih izpostavljenosti ipd. Pri kreditnih in garancijskih poslih je v kreditnem tveganju upoštevano tveganje nastopa neplačila glede na finančni položaj dolžnika kot tudi tveganje, povezano z geografsko lokacijo dolžnikove države. Kreditno tveganje iz naslova vrednostnih papirjev izhaja iz portfelja, ki ga SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja z bilanco. Kreditno tveganje iz tega naslova SID banka obvladuje zlasti z omejitvami izpostavljenosti glede na bonitetno oceno izdajatelja, sedež izdajatelja, vrsto izdajatelja in tip instrumenta ter s spremljavo tržnih vrednosti vrednostnih papirjev. Poslov trgovanja SID banka ne izvaja. Pri poravnavi poslov z vrednostnimi papirji in pri izvedenih finančnih instrumentih se upošteva kreditno tveganje nasprotne stranke. Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov SID banka izračunava z metodo originalne izpostavljenosti, po kateri vrednost izpostavljenosti predstavlja hipotetični znesek vsakega instrumenta, pomnožen z odstotki iz 275. člena Uredbe CRR, ki se določajo glede na preostalo zapadlost pogodbe. Izpostavljenost se upravlja v okviru limitov izpostavljenosti kreditnemu tveganju, ki jih potrjuje kreditni odbor. Upravljanje kreditnega tveganja se začne pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z ugotavljanjem kreditne sposobnosti dolžnika in vzpostavitvijo ustreznih zavarovanj. Nastanek izpostavljenosti odobri kreditni odbor oziroma drugi pristojni organ, skladno s pooblastili za odobravanje poslov, ki so opredeljena z notranjimi akti in Statutom SID banke, glede na vrednost naložbe in obstoječo izpostavljenost. V času trajanja izpostavljenosti se kreditno tveganje obvladuje s spremljavo in upravljanjem kreditnega portfelja, omejevanjem koncentracije kreditnega tveganja do posameznega dolžnika in z njim povezanih oseb, panoge in države, razvrščanjem in oblikovanjem oslabitev oziroma rezervacij za pričakovane izgube ter zagotavljanjem zadostnega kapitala za primere, ko izgube presežejo pričakovanja. Monitoring kreditnega tveganja SID banka izvaja redne ter poglobljene in krizne monitoringe kreditnega tveganja. Redni monitoringi kreditnega tveganja se opravljajo v prostorih SID banke na podlagi dokumentacije, prejete s strani dolžnika in dokumentacije, s katero razpolaga SID banka, in sicer: bonitetne informacije o dolžniku in z njim povezanih oseb, baze podatkov, do katerih ima SID banka neposredni ali posredni dostop, mediji množičnega obveščanja, kontakti z dolžnikom in njegovimi poslovnimi partnerji, predstavništva slovenskih podjetij v tujini, bonitetne ocene, izdelane s strani mednarodnih bonitetnih agencij, informacije o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti, revizijska poročila, letna poročila, medletni računovodski izkazi, obvestila diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije idr. V primeru poglobljenega ali kriznega monitoringa se opravi še pregled v prostorih dolžnika. SID banka redno izvaja poglobljene monitoringe na podlagi seznama, ki ga potrdi kreditni odbor. Pri oblikovanju seznama se upoštevajo višina in ročnost kreditnega posla, bonitetna ocena dolžnika in druge okoliščine, ki vplivajo na kreditno tveganje. Predmet poglobljenega monitoringa je pregled poslovanja dolžnika in namenske porabe kredita (pregled poslovnih knjig, evidenc in drugih dokumentov, povezanih s poslovanjem dolžnika), ogled predmeta kreditnega posla in sredstev zavarovanja kreditnega posla. Pri poglobljenem monitoringu SID banka pridobi mehke informacije o dolžniku in njegovem poslovanju ter drugih okoliščinah, pomembnih za uspešen zaključek kreditnega posla. SID banka izvede krizni monitoring, ko zazna hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, poslabšanje finančno-premoženjskega stanja dolžnika ali druge okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na poslovanje dolžnika in uspešen zaključek kreditnega posla. Pristojnosti posameznih organizacijskih enot in opis postopkov na področju poglobljenega in kriznega monitoringa kreditnih poslov ter dolžnost medsebojnega obveščanja in sodelovanja posameznih organizacijskih enot so opredeljeni v internem pravilniku. Sistem zgodnjih opozoril SID banka ima oblikovan sistem zgodnjih opozoril (t.i. »EWS«), ki omogoča zgodnje odkrivanje povečanega kreditnega tveganja pri posamezni izpostavljenosti. Izpostavljenosti s povečanim kreditnim tveganjem SID banka spremlja na opozorilnih seznamih, in sicer: potencialnem seznamu, prehodnem seznamu, seznamu restrukturiranih izpostavljenosti ali seznamu insolventnih, ki jih tedensko obravnava kreditni odbor ali odbor za slabe naložbe. Indikatorji za uvrstitev izpostavljenosti s povečanim kreditnim tveganjem na ustrezen seznam, so določeni v internem pravilniku. Upravljanje nedonosnih izpostavljenosti V primeru, da izpostavljenost pridobi status nedonosne izpostavljenosti, se na podlagi sklepa kreditnega odbora razporedi na posebno organizacijsko enoto, oddelek za upravljanje s slabimi naložbami, ki opravi ekonomsko pravni pregled izpostavljenosti in na podlagi ustrezne analize prične bodisi s procesom restrukturiranja izpostavljenosti ali unovčevanja zavarovanja. Kriteriji za določitev izpostavljenosti kot nedonosne so opredeljeni v internem pravilniku in so usklajeni z baselskimi in EBA smernicami. Na področju upravljanja nedonosnih izpostavljenosti ima SID banka izdelano strategijo upravljanja nedonosnih izpostavljenosti. Prav tako je SID banka izdelala plan zniževanja nedonosnih izpostavljenosti za obdobje treh let, iz katerega je razvidno občutno zmanjšanje nedonosnih izpostavljenosti, kar bo SID banka uresničila z aktivnim upravljanjem nedonosnih izpostavljenosti. Pri izdelavi plana zniževanja nedonosnih izpostavljenosti je SID banka med drugim upoštevala pričakovanja glede odpisov, poplačil iz zavarovanja, odprodaje izpostavljenosti, poplačil iz rednega poslovanja idr. Pri segmentaciji portfelja nedonosnih izpostavljenosti SID banka med drugim upošteva oceno vzdržnosti poslovnega modela dolžnika ter vrsto zavarovanja izpostavljenosti. Kot dolžnike z vzdržnim poslovnim modelom SID banka identificira tiste, ki imajo sposobnost ustvarjanja denarnega toka iz osnovne dejavnosti, ob hkratni sposobnosti servisiranja finančnega dolga, kjer nadalje nedonosne izpostavljenosti razvršča kot restrukturirane oziroma kot tiste, ki (še) niso restrukturirane. Kot dolžnike z nevzdržnim poslovnim modelom SID banka identificira tiste, ki nimajo sposobnosti ustvarjanja denarnega toka iz osnovne dejavnosti, pri čemer jih nadalje razvršča na osnovi pričakovanega oziroma obstoječega statusa dolžnika, in sicer glede na dejstvo, ali se zoper dolžnika vodi postopek stečaja, izbrisa iz sodnega registra ali pa postopek redne oziroma prisilne likvidacije. Postopek izterjevanja Postopke izterjevanja oziroma unovčevanja terjatev ima SID banka zapisane v internih pravilnikih. Izterjava poteka v skladu z internimi postopki in se lahko razlikuje od primera do primera. Vrsta izterjave je odvisna predvsem od časa trajanja zamude, zneska zapadlih in neplačanih izpostavljenosti ter zneska izpostavljenosti SID banke do dolžnika. Vsaka izterjava, ne glede na način in izvajalca izterjave, se začne z ustnim in pisnim opominjanjem dolžnika. Opominjevalni postopek se začne naslednji delovni dan po zamudi dolžnika z izpolnitvijo denarne ali nedenarne obveznosti. Opominjanje se izvaja po telefonu, elektronski pošti, s pisnimi opomini, izvrševanjem pobotov ter izvedbo drugih aktivnosti, ki prispevajo k hitremu, učinkovitemu in uspešnemu poplačilu zapadlih izpostavljenosti. O načinu opominjanja se odloča glede na izkušnje poslovanja z dolžnikom in druge okoliščine primera, s ciljem, da se doseže izpolnitev obveznosti. V opominih se pozove dolžnika k izpolnitvi obveznosti ter se mu postavi rok, v katerem naj obveznost izpolni. V primeru, da je opominjevalni postopek neuspešno zaključen ali če izpostavljenosti ni bilo mogoče restrukturirati oziroma če kreditni odbor predlog za restrukturiranje zavrne, se začne s postopki poplačila zapadlih in neplačanih izpostavljenosti iz instrumentov zavarovanja, ki so unovčljivi brez predhodnih postopkov ter sklepanja dogovorov z dolžniki o drugačnem načinu poplačila dolga, kot izhaja iz osnovne pogodbe o kreditnem poslu. V kolikor dialog z dolžnikom ni uspešen, se začne sodna izterjava, ki jo vodi oddelek za upravljanje s slabimi naložbami. Začne se s pošiljanjem opominov pred tožbo, kontaktiranjem z dolžniki, vlaganjem tožbenih zahtevkov in/ali predlogov za izvršbo in opravljanjem drugih aktivnosti v postopku sodne izterjave ter prijavljanjem terjatev do dolžnika v postopku prisilne poravnave, stečaja, likvidacije ali drugem postopku. Kreditna zavarovanja Vrste zavarovanj, ki jih praviloma uporablja SID banka, so opredeljene v internem pravilniku. Pravilnik opredeljuje splošne usmeritve in načela glede zavarovanj, kriterije, ki morajo biti izpolnjeni pri posamezni vrsti zavarovanja, minimalna razmerja mer višino zavarovanja in izpostavljenostjo, operativne postopke vzpostavitve, evidentiranja, spremljave/ vrednotenja in unovčevanja ali prenehanja zavarovanja ter pristojnosti in odgovornosti posameznih organizacijskih enot v zvezi s kreditnimi zavarovanji. SID banka sprejema v zavarovanja različne oblike stvarnih in osebnih kreditnih zavarovanj. Vsa zavarovanja morajo izpolnjevati minimalne zahteve glede pravne gotovosti, določene v Uredbi CRR. SID banka pridobljena zavarovanja obravnava kot sekundarni vir poplačila in ne nadomeščajo ocene primarne kreditne sposobnosti dolžnika. SID banka vrednoti zavarovanja po pošteni (tržni) vrednosti. V kolikor finančno premoženje kotira na borzi, se za vrednotenje uporabi zaključni tečaj. Premoženje, ki ni na borzi, se vrednoti na osnovi primerljivih transakcij ali internih modelov. Nepremičnine vrednoti neodvisni in usposobljeni cenilec, upoštevaje mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (MSOV). Za vrednotenje nepremičnin se upošteva tržna oziroma likvidacijska vrednost. Uporabi se lahko tudi transakcijska cena, ki ni starejša od enega leta in je dosežena v transakciji z nepovezanimi osebami. V času trajanja izpostavljenosti SID banka redno spremlja vrednost zastavljene nepremičnine in oceno te vrednosti za poslovne in stanovanjske nepremičnine izdela najmanj dvakrat letno z uporabo statističnih metod. V primeru izpostavljenosti, ki presega 3 milijone EUR in je zavarovana z nepremičninami oziroma vrednost nepremičnine, dane v zavarovanje, presega 3 milijone EUR, SID banka pridobi ponovno oceno zunanjega neodvisnega cenilca vsaka tri leta. SID banka ves čas trajanja izpostavljenosti spremlja boniteto oceno dolžnika in pokritost izpostavljenosti z zavarovanjem. V primeru zmanjšanja vrednosti zavarovanja se po potrebi ukrepa s sklenitvijo dodatnega zavarovanja. Znesek posrednih kreditnih izpostavljenosti iz naslova prejetih kreditnih zavarovanj skupaj z upoštevanjem dejanske izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb ne dosega oziroma presega 10 odstotkov stanja virov sredstev SID banke. Zavarovanja izpostavljenosti drugih družb Skupine SID banka se spremljajo v analitičnih evidencah posameznih družb. Za potrebe poročanja zunanjim institucijam oziroma izpolnjevanja obveznosti SID banke na konsolidirani podlagi se potrebni podatki pridobijo neposredno od družb v Skupini SID banka. Razvrščanje finančnih sredstev in prevzetih obveznosti v bonitetne razrede SID banka razvršča finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah po klasifikaciji Banke Slovenije v bonitetne razrede od A do E, pri čemer so stranke najvišje kvalitete razvrščene v kreditni razred A, najnižje pa v kreditni razred E na podlagi ocene finančnega položaja posameznega dolžnika, njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega toka za redno izpolnjevanje obveznosti do SID banke v prihodnosti, vrste in obsega zavarovanja finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilnačnih postavkah pri posameznem dolžniku ter izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do SID banke v preteklih obdobjih. Osnovo za razvrščanje predstavljajo interne bonitetne ocene, ki temeljijo na oceni kvantitativnih in kvalitativnih elementov ter kriterijev Banke Slovenije za razvrščanje finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah v posamezne bonitetne razrede. SID banka ima oblikovane ločene metodologije za ocenjevanje kreditnega tveganja za podjetja in samostojne podjetnike, banke in hranilnice, občine in investicijske projekte. Metodologija za ocenjevanje kreditnega tveganja bank in hranilnic je validirana s strani agencije S&P Capital IQ, London. SID banka ima oblikovanih 21 internih bonitetnih razredov, kjer posamezni bonitetni razred med drugim opredeljuje finančno-premoženjski položaj dolžnika, učinkovitost in profitabilnost njegovega poslovanja ter prihodnje trende. Banka ves čas trajanja kreditnega posla spremlja poslovanje dolžnika ter mesečno preverja ustreznost razvrstitve. SID banka in Skupina SID banka imata oblikovana ustrezna navodila v zvezi z razvrščanjem dolžnikov v posamezne bonitetne razrede, določitvijo limitov izpostavljenosti in procesi odobritve kreditnih poslov. Navodila vključujejo vse potrebne podatke, kriterije in način razvrščanja finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja Za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja ima SID banka oblikovano lastno metodologijo, ki ustrezno krije pričakovane izgube iz naslova kreditnega tveganja. V skladu z MSRP so dolžniki razvrščeni posamično ali v skupine za skupinsko ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja. Te so oblikovane na podlagi skupin dolžnikov s primerljivimi tveganji, ki so predvsem povezana z dejavnostjo dolžnika, geografsko lokacijo dolžnika ter značilnostmi produktov financiranja. SID banka in Skupina SID banka za izračun nadomestljive vrednosti upoštevata sedanjo vrednost (diskontirano vrednost) pričakovanih prihodnjih denarnih tokov. Višino oslabitev oziroma rezervacij predstavlja razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo finančnega sredstva oziroma zunajbilančne obveznosti. Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij je podrobneje opisana v točki 2.3.11. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Bruto izpostavljenost bilančnih postavk 3.375.506 3.781.913 3.408.860 3.813.879 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 13.786 3.051 17.459 7.554 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 929.988 705.137 953.038 727.207 Dolžniški vrednostni papirji 929.988 705.137 953.038 727.207 Bruto izpostavljenost 929.988 705.137 953.038 727.207 Oslabitve (posamične) 0 0 0 0 Krediti 2.212.013 2.818.627 2.218.644 2.824.020 Krediti bankam 1.606.153 2.180.886 1.612.787 2.186.275 Bruto izpostavljenost 1.612.629 2.189.690 1.619.263 2.195.079 Oslabitve (posamične) 0 0 0 0 Oslabitve (skupinske) (6.476) (8.804) (6.476) (8.804) Krediti strankam, ki niso banke 605.465 637.327 605.465 637.327 Bruto izpostavljenost 804.370 855.198 804.370 855.198 Oslabitve (posamične) (163.057) (183.005) (163.057) (183.005) Oslabitve (skupinske) (35.848) (34.866) (35.848) (34.866) Druga finančna sredstva 395 414 392 418 Bruto izpostavljenost 421 443 418 447 Oslabitve (posamične) (26) (29) (26) (29) Oslabitve (skupinske) 0 0 0 0 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 14.312 28.394 14.312 28.394 Bruto izpostavljenost zunajbilančnih postavk 165.395 113.170 165.395 113.170 Garancije 22.494 25.379 22.494 25.379 Bruto izpostavljenost 53.953 58.384 53.953 58.384 Rezervacije (posamične) (31.375) (32.840) (31.375) (32.840) Rezervacije (skupinske) (84) (165) (84) (165) Druge zunajbilančne obveznosti 108.331 52.636 108.331 52.636 Bruto izpostavljenost 111.442 54.786 111.442 54.786 Rezervacije (posamične) (397) (638) (397) (638) Rezervacije (skupinske) (2.714) (1.512) (2.714) (1.512) Bruto izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 3.540.901 3.895.083 3.574.255 3.927.049 Neto izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 3.300.924 3.633.224 3.334.278 3.665.190 V preglednici je prikazana največja izpostavljenost kreditnemu tveganju SID banke in Skupine SID banka iz naslova stanj na računih pri centralni banki, kreditov, naložb v finančne instrumente in zunajbilančnih obveznosti, brez upoštevanja kreditnih zavarovanj ali kreditne kvalitete. Izpostavljenost SID banke kreditnemu tveganju se je na dan 31. 12. 2015 v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014 povečala iz naslova stanj na računih pri centralni banki, dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, in zunajbilančnih obveznosti, medtem ko se je izpostavljenost iz naslova kreditov in izvedenih finančnih instrumentov zmanjšala. Kreditno tveganje v zavarovalnici PKZ, ki spada v Skupino SID banka, predstavljajo predvsem finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ter zavarovalno-tehnične rezervacije, prenesene na pozavarovatelje (skupaj 82 odstotkov izpostavljenosti kreditnemu tveganju oziroma 44 mio EUR v letu 2015). Zavarovalno-tehnične rezervacije, prenesene pozavarovateljem, niso zapadle ali oslabljene. Vsi pozavarovatelji na trenutni privatni pozavarovalni pogodbi in vsi pozavarovatelji, ki niso več na pogodbi, se pa na njih nanašajo zneski iz zavarovalno-tehničnih rezervacij, prenesenih pozavarovateljem (rezervacije za pretekla leta), imajo bonitetno oceno v razponu med A- in AA (po agenciji S&P) ali A3 in Aa3 (po agenciji Moody's), medtem ko je bonitetna ocena SID banke, ki nastopa kot pozavarovatelj na manjšem delu portfelja, Baa3 (po Moody's). Zaradi specifičnosti poslovanja PKZ ter zanemarljive izpostavljenosti iz naslova kreditov so določena razkritja v nadaljevanju prikazana samo za SID banko. Izpostavljenost iz kreditov po vrstah zavarovanja SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Knjigovodska vrednost zavarovanih kreditov 389.908 335.361 389.908 335.362 Zavarovanje z jamstvom Republike Slovenije 16.761 23.234 16.761 23.234 Zavarovanje z vrednostnimi papirji 24.814 11.631 24.814 11.631 Zavarovanje s poslovnimi nepremičninami 138.585 137.698 138.585 137.698 Zavarovanje s stanovanjskimi nepremičninami 1.781 1.740 1.781 1.740 Zavarovanje s premičninami 104.691 99.838 104.691 99.838 Zavarovanje z odstopom terjatev 85.369 36.945 85.369 36.945 Ostale oblike zavarovanja 17.907 24.275 17.907 24.275 Knjigovodska vrednost nezavarovanih kreditov 1.822.105 2.483.265 1.828.736 2.488.657 Knjigovodska vrednost kreditov 2.212.013 2.818.626 2.218.644 2.824.019 V preglednici je prikazana izpostavljenost iz kreditov po vrstah zavarovanja. Med zavarovanimi krediti so upoštevani krediti, kjer je poštena vrednost zavarovanja večja ali enaka knjigovodski vrednosti kredita. V primerih, kjer je poštena vrednost zavarovanja večja od knjigovodske vrednosti kredita, je med zavarovanimi krediti upoštevan znesek kredita. V primerih, kjer je poštena vrednost zavarovanja nižja od knjigovodske vrednosti kredita, je med zavarovanimi krediti upoštevan znesek kredita v višini poštene vrednosti zavarovanja, preostali znesek kredita pa je upoštevan med nezavarovanimi krediti. Pri kreditnih pogodbah, kjer še niso bila izvedena vsa črpanja, so zavarovanja upoštevana sorazmerno glede na črpan in nečrpan znesek kredita. Več kot polovico kreditnega portfelja SID banke predstavljajo krediti bankam, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva v skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki prenašajo na končne upravičence. Navedeni krediti praviloma niso zavarovani. Skupna vrednost zavarovanja SID banke za izpostavljenosti iz naslova kreditnih poslov na dan 31. 12. 2015 znaša 816.551 tisoč EUR, na dan 31. 12. 2014 pa 663.933 tisoč EUR. Glede na vrsto zavarovanja je po obsegu največ zavarovanj s premičninami, sledijo zavarovanja s poslovnimi nepremičninami, odstopi terjatev v zavarovanje, zastavo kapitalskega deleža v družbi, jamstvi podjetij z bonitetno oceno A- ali več (po interni metodologiji SID banke), zavarovalnimi policami SID banke za račun Republike Slovenije, lastniškimi vrednostnimi papirji in drugimi oblikami zavarovanja. SID banka je z uporabo statistične metode na dan 31. 12. 2015 opravila prevrednotenje v zavarovanje prejetih nepremičnin, za katere so bila cenitvena poročila izdelana pred 1. 7. 2015. Izpostavljenost iz kreditov in zunajbilančnih obveznosti po bonitetnih skupinah 31.12.2015 31.12.2014 SID banka Krediti in zunajbilančne obveznosti Oslabitve in rezervacije Krediti in zunajbilančne obveznosti Oslabitve in rezervacije Skupaj 2.582.816 100,00% (239.978) 100,00% 3.158.501 100,00% (261.860) 100,00% Bonitetna skupina A 665.880 25,78% (11.578) 4,82% 874.856 27,70% (16.112) 6,15% Bonitetna skupina B 1.471.066 56,96% (32.620) 13,59% 1.649.450 52,22% (27.640) 10,56% Bonitetna skupina C 62.932 2,44% (924) 0,39% 162.994 5,16% (1.330) 0,51% Bonitetna skupina D 330.132 12,78% (143.505) 59,80% 405.310 12,83% (151.032) 57,68% Bonitetna skupina E 52.806 2,04% (51.351) 21,40% 65.890 2,09% (65.746) 25,11% Na dan 31. 12. 2015 je SID banka izkazovala bruto izpostavljenost iz naslova kreditov in zunajbilančnih obveznosti v višini 2.582.816 tisoč EUR, ki se je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014 znižala za 18,2 odstotka. V bonitetnih skupinah A in B je bilo po stanju na dan 31. 12. 2015 razvrščenih 82,7 odstotka vseh kreditov in zunajbilančnih obveznosti, po stanju na dan 31. 12. 2014 pa 79,9 odstotka. Delež kreditov in zunajbilančnih obveznosti, razvrščenih v bonitetno skupino A, se je na dan 31. 12. 2015 v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014 zmanjšal s 27,7 odstotka na 25,8 odstotka. Na zmanjšanje je predvsem vplivalo znižanje izpostavljenosti SID banke do bank, s sedežem v tujini. Do manjših sprememb v strukturi kreditnega portfelja je prišlo v vseh bonitetnih skupinah. Zmanjšanje izpostavljenosti v bonitetni skupini B je predvsem iz naslova rednih ter predčasnih odplačil kreditov bankam, s sedežem v Republiki Sloveniji. Kljub temu, da se je število neplačnikov v letu 2015 povečalo, se je izpostavljenost v bonitetnih skupinah D in E znižala. Na znižanje izpostavljenosti v bonitetnih skupinah D in E so vplivala delna odplačila kreditov iz naslova odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja, unovčevanja zavarovanj ter denarnega toka iz poslovanja kot rezultat uspešno izvedenih postopkov restrukturiranja. Na znižanje so imele vpliv tudi prerazvrstitve nedonosnih izpostavljenosti med donosne izpostavljenosti, kjer je SID banka ustrezno upoštevala pravila iz EBA smernic. Na dan 31. 12. 2015 povprečni odstotek pokritosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju z oslabitvami in rezervacijami za nebančne komitente znaša 24,7 odstotka (v 2014: 25,5 odstotka). Pokritost izpostavljenosti do komitentov z bonitetno oceno D in E z oslabitvami in rezervacijami do teh komitentov na dan 31. 12. 2015 znaša 46,7 odstotka (v 2014: 43 odstotkov). Izpostavljenost iz kreditov glede na zapadlost in oslabljenost 31.12.2015 31.12.2014 Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj SID banka Bruto krediti 1.612.629 804.370 421 2.417.420 2.189.690 855.197 443 3.045.330 Nezapadli in posamično neoslabljeni krediti 1.612.629 451.802 394 2.064.825 2.189.690 426.676 407 2.616.773 Zapadli in posamično neoslabljeni krediti 0 3.575 0 3.575 0 2.856 0 2.856 Posamično oslabljeni krediti 0 348.993 27 349.020 0 425.665 36 425.701 v tem krediti D in E 0 348.993 27 349.020 0 425.665 36 425.701 Oslabitve (6.476) (198.905) (26) (205.407) (8.804) (217.871) (29) (226.704) Posamične oslabitve 0 (163.057) (26) (163.083) 0 (183.005) (29) (183.034) v tem oslabitve za kredite D in E 0 (163.057) (26) (163.083) 0 (183.005) (29) (183.034) Skupinske oslabitve (6.476) (35.848) 0 (42.324) (8.804) (34.866) 0 (43.670) Neto krediti 1.606.153 605.465 395 2.212.013 2.180.886 637.326 414 2.818.626 Poštena vrednost zavarovanja 15.538 801.013 0 816.551 19.551 644.382 0 663.933 Na dan 31. 12. 2015 je imela SID banka oblikovanih skupaj 239.977 tisoč EUR oslabitev in rezervacij, kar je 21.882 tisoč EUR manj kot po stanju na dan 31. 12. 2014. Oslabitve za dane kredite in druga finančna sredstva so znašale 205.407 tisoč EUR in rezervacije za zunajbilančne obveznosti 34.570 tisoč EUR. Oslabitve in rezervacije izhajajo iz skupinsko in posamično ocenjenih izgub, pri čemer so izgube pri izpostavljenostih, uvrščenih v bonitetni skupini D ali E, ocenjene posamično. Posamične oslabitve v letu 2015 so se glede na leto 2014 znižale za 19.951 tisoč EUR iz naslova delnih odplačil nedonosnih izpostavljenosti ter prerazvrstitve nedonosnih izpostavljenosti med donosne izpostavljenosti. Pokritost izpostavljenosti, razvrščene v bonitetni skupini D in E, z oslabitvami in rezervacijami se je zvišala za 3,7 odstotne točke. Zaradi znižanja odstotkov skupinskih oslabitev in znižanja bilančne vsote SID banke so se skupinske oslabitve znižale za 1.346 tisoč EUR. Več kot polovico kreditnega portfelja SID banke se razvršča v skupino bank iz držav, ki po lestvici minimalnih premij za zavarovanje izvoza (MEIP) spadajo v rizični razred 0 ali 1, saj SID banka na podlagi Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki daje kredite bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva prenašajo na končne upravičence. 31.12.2015 31.12.2014 Skupina SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Bruto krediti 1.619.263 804.370 418 2.424.051 2.195.079 855.197 447 3.050.723 Nezapadli in posamično neoslabljeni krediti 1.619.263 451.802 391 2.071.456 2.195.079 426.676 411 2.622.166 Zapadli in posamično neoslabljeni krediti 0 3.575 0 3.575 0 2.856 0 2.856 Posamično oslabljeni krediti 0 348.993 27 349.020 0 425.665 36 425.701 v tem krediti D in E 0 348.993 27 349.020 0 425.665 36 425.701 Oslabitve (6.476) (198.905) (26) (205.407) (8.804) (217.871) (29) (226.704) Posamične oslabitve 0 (163.057) (26) (163.083) 0 (183.005) (29) (183.034) v tem oslabitve za kredite D in E 0 (163.057) (26) (163.083) 0 (183.005) (29) (183.034) Skupinske oslabitve (6.476) (35.848) 0 (42.324) (8.804) (34.866) 0 (43.670) Neto krediti 1.612.787 605.465 392 2.218.644 2.186.275 637.326 418 2.824.019 Poštena vrednost zavarovanja 15.538 801.013 0 816.551 19.551 644.382 0 663.933 Krediti, ki niso zapadli in niso posamično oslabljeni 31.12.2015 31.12.2014 SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Skupaj 1.612.629 451.802 395 2.064.826 2.189.690 426.675 407 2.616.772 Bonitetna ocena A 509.960 129.710 394 640.064 648.650 201.550 392 850.592 Bonitetna ocena B 1.052.818 310.580 1 1.363.399 1.392.219 206.611 15 1.598.845 Bonitetna ocena C 49.851 11.512 0 61.363 148.821 13.002 0 161.823 Bonitetna ocena D 0 0 0 0 0 5.512 0 5.512 Bonitetna ocena E 0 0 0 0 0 0 0 0 Poštena vrednost zavarovanja 15.538 602.849 0 618.387 19.551 406.154 0 425.705 Krediti, ki so zapadli in niso posamično oslabljeni 31.12.2015 31.12.2014 SID banka in Skupina SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Skupaj 0 3.575 0 3.575 0 2.856 0 2.856 Zapadle terjatve do 30 dni 0 2.332 0 2.332 0 823 0 823 Zapadle terjatve nad 30 dni do 90 dni 0 1.243 0 1.243 0 638 0 638 Zapadle terjatve nad 90 dni 0 0 0 0 0 1.395 0 1.395 Poštena vrednost zavarovanja 0 8.358 0 8.358 0 5.192 0 5.192 Posamično oslabljeni krediti 31.12.2015 31.12.2014 SID banka in Skupina SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Skupaj 0 348.992 27 349.019 0 425.666 36 425.702 Nezapadle terjatve 0 260.771 0 260.771 0 240.007 9 240.016 Zapadle terjatve do 30 dni 0 1.089 0 1.089 0 39.578 0 39.578 Zapadle terjatve nad 30 dni do 90 dni 0 1.181 0 1.181 0 12.283 0 12.283 Zapadle terjatve nad 90 dni 0 85.951 27 85.978 0 133.798 27 133.825 Poštena vrednost zavarovanja 0 189.806 0 189.806 0 233.036 0 233.036 Bruto izpostavljenost zapadlih terjatev iz naslova kreditov (skupinsko in posamično oslabljenih) na dan 31. 12. 2015 v SID banki znaša 91.823 tisoč EUR, in sicer iz naslova kreditov do 60 družb iz Slovenije, 1 iz BiH, 1 iz Črne Gore ter dveh družb iz Srbije. Zapadle izpostavljenosti SID banke iz naslova kreditov so zavarovane s poslovnimi in stanovanjskimi nepremičninami, premičninami, odstopi terjatev v zavarovanje, zavarovalnimi policami SID banke za račun Republike Slovenije in zastavo depozita pri SID banki. Restrukturirani krediti 31.12.2015 31.12.2014 SID banka in Skupina SID banka Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Druga finančna sredstva Krediti skupaj Bruto krediti 1.761 316.488 0 318.249 9.294 376.621 9 385.924 Nezapadli in posamično neoslabljeni krediti 1.761 7.379 0 9.140 9.294 72 0 9.366 Zapadli in posamično neoslabljeni krediti 0 7 0 7 0 0 0 0 Posamično oslabljeni krediti 0 309.102 0 309.102 0 376.549 9 376.558 v tem krediti D in E 0 309.102 0 309.102 0 376.549 9 376.558 Oslabitve (7) (138.497) 0 (138.504) (37) (158.349) (3) (158.389) Posamične oslabitve 0 (138.206) 0 (138.206) 0 (158.349) (3) (158.352) v tem oslabitve za kredite D in E 0 (138.206) 0 (138.206) 0 (158.349) (3) (158.352) Skupinske oslabitve (7) (291) 0 (298) (37) 0 0 (37) Knjigovodska vrednost restrukturiranih kreditov (bruto izpostavljenost, zmanjšana za oslabitve) v SID banki in Skupini SID banka na dan 31. 12. 2015 znaša 179.745 tisoč EUR (v 2014: 227.535 tisoč EUR). V letu 2015 je SID banka dosegla nov dogovor o pogojih odplačila kredita za 17 družb, od tega 13, s sedežem v Republiki Sloveniji in 4, s sedežem v tujini. Krediti so bili restrukturirani večinoma s podaljšanjem oziroma odlogom roka odplačila terjatev. V nekaj primerih je SID banka del kreditov tudi odpisala oziroma konvertirala v kapital ter s tem omogočila preživetje prenekatere velike družbe, predvsem na področju avtomobilske industrije. SID banka je v večini primerov članica ožje skupine bank, kjer aktivno sodeluje z upravami dolžnikov in zunanjimi svetovalci. V enem izmed primerov je SID banka prevzela tudi koordinacijo sindikata bank, ki je rezultirala v hitrem in uspešnem finančnem ter poslovnem prestrukturiranju pomembne slovenske izvozne družbe. Z bankami in DUTB, kjer SID banka sodeluje pri zahtevnejših projektih restrukturiranja, so bili razviti dobri poslovni odnosi in oblikovane konstruktivne prakse. SID banka se je trudila za dosledno implementacijo Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu, ki jih je skupaj z Združenjem bank Slovenije pripravila Banka Slovenije. Dobra praksa se kaže v hitrejši organiziranosti bank pri obravnavanju problematičnih izpostavljenosti, hitrejših procesnih postopkih v skladu z navedenimi načeli, učinkovitejših programih in projekcijah razvoja družb in predvsem deležu uspešno zaključenih restrukturiranj. Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, po bonitetni oceni izdajatelja SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 929.988 705.137 953.038 727.207 AAA 20.121 39.196 22.139 41.219 AA- do AA+ 29.856 35.172 31.909 37.238 A- do A+ 134.681 137.454 144.400 146.723 Nižje kot A- 720.715 458.540 729.352 466.151 Neocenjeni 24.615 34.775 25.239 35.877 V preglednici je prikazana knjigovodska vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, razvrščenih po bonitetni oceni izdajatelja, skladno z metodologijo SID banke. V primeru, da je izdajatelja ocenilo več mednarodnih bonitetnih agencij (Moody's Investors service, Standard & Poor's Ratings Services in Fitch Ratings) SID banka uporabi povprečno izračunano bonitetno oceno. Podrobnejša razčlenitev portfelja vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2015 je prikazana v točki 2.4.2. Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju SID banka in Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 14.312 28.394 Obrestne zamenjave 14.312 28.394 Na dan 31. 12. 2015 je imela SID banka sklenjenih pet obrestnih zamenjav, namenjenih varovanju poštene vrednosti z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji, v skupni nominalni vrednosti 374.832 tisoč EUR. SID banka je v letu 2015 izdala novo dolgoročno obveznico s fiksno obrestno mero v višini 300.000 tisoč EUR in sklenila dve obrestni zamenjavi v nominalni vrednosti 170.000 tisoč EUR (kolikor je znašala odprta pozicija obrestnega razmika), ki ju obravnava v okviru računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, in sicer kot varovanje poštene vrednosti. SID banka na dan 31. 12. 2015 ni imela sklenjenih obrestnih zamenjav, namenjenih trgovanju. Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, izračunana z uporabo metode originalne izpostavljenosti, znaša 8.508 tisoč EUR. Izpostavljenost kreditnemu tveganju po geografskih območjih SID banka Slovenija Druge članice EU JV in V Evropa (brez članic EU) Druge države Skupaj Finančna sredstva 31.12.2015 2.241.737 878.525 40.373 9.464 3.170.099 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 13.786 0 0 0 13.786 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 550.041 370.483 0 9.464 929.988 Dolžniški vrednostni papirji 550.041 370.483 0 9.464 929.988 Krediti 1.665.625 506.015 40.373 0 2.212.013 Krediti bankam 1.125.388 473.130 7.635 0 1.606.153 Krediti strankam, ki niso banke 539.856 32.870 32.738 0 605.464 Druga finančna sredstva 381 15 0 0 396 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 12.285 2.027 0 0 14.312 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2015 109.731 12.000 384 0 130.825 Garancije 22.494 0 0 0 22.494 Bruto izpostavljenost 25.584 0 28.370 0 53.954 Rezervacije (3.090) 0 (28.370) 0 (31.460) Druge zunajbilančne obveznosti 87.237 12.000 384 0 108.331 Bruto izpostavljenost 89.688 12.000 385 9.369 111.442 Rezervacije (2.451) 0 (1) (659) (3.111) Izpostavljenost skupaj 31.12.2015 2.351.468 890.525 40.757 9.464 3.300.924 Finančna sredstva 31.12.2014 2.539.374 954.629 58.079 3.127 3.555.209 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2014 77.354 0 661 0 78.015 Izpostavljenost skupaj 31.12.2014 2.616.728 954.629 58.740 3.127 3.633.224 V preglednici so prikazane neto vrednosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju po geografskih območjih, ki so opredeljene glede na sedež dolžnika. Izpostavljenost SID banke do Slovenije je na dan 31. 12. 2015 manjša za 265.260 tisoč EUR v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014, prav tako se je zmanjšala izpostavljenost do drugih članic EU, in sicer za 64.104 tisoč EUR, zaradi znižanja bilančne vsote SID banke. Največjo izpostavljenost kreditnega portfelja do tujine predstavljajo izpostavljenosti iz naslova finančnih sredstev do Nizozemske v višini 122.143 tisoč EUR, sledijo izpostavljenosti do Španije v višini 112.475 tisoč EUR, Italije v višini 105.310 tisoč EUR, Avstrije v višini 103.866 tisoč EUR, Nemčije v višini 93.548 tisoč EUR, Francije v višini 76.827 tisoč EUR, Irske v višini 74.293 tisoč EUR in ostalih držav v skupni višini 260.992 tisoč EUR. Največje dopustne izpostavljenosti do posameznih geografskih območij ima SID banka omejene z internimi limiti izpostavljenosti. Skupina SID banka Slovenija Druge članice EU JV in V Evropa (brez članic EU) Druge države Skupaj Finančna sredstva 31.12.2015 2.261.902 890.538 40.373 10.639 3.203.453 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 17.459 0 0 0 17.459 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 559.903 382.496 0 10.639 953.038 Dolžniški vrednostni papirji 559.903 382.496 0 10.639 953.038 Krediti 1.672.256 506.015 40.373 0 2.218.644 Krediti bankam 1.132.022 473.130 7.635 0 1.612.787 Krediti strankam, ki niso banke 539.856 32.870 32.738 0 605.464 Druga finančna sredstva 378 15 0 0 393 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 12.285 2.027 0 0 14.312 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2015 109.731 12.000 384 8.710 130.825 Garancije 22.494 0 0 0 22.494 Bruto izpostavljenost 25.584 0 28.370 0 53.954 Rezervacije (3.090) 0 (28.370) 0 (31.460) Druge zunajbilančne obveznosti 87.237 12.000 384 8.710 108.331 Bruto izpostavljenost 89.688 12.000 385 9.369 111.442 Rezervacije (2.451) 0 (1) (659) (3.111) Izpostavljenost skupaj 31.12.2015 2.371.633 902.538 40.757 19.349 3.334.278 Finančna sredstva 31.12.2014 2.559.922 965.413 58.079 3.760 3.587.174 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2014 77.354 0 661 0 78.015 Izpostavljenost skupaj 31.12.2014 2.637.276 965.413 58.740 3.760 3.665.189 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih SID banka Finančne in zavarovalniš- ke dejavnosti Predelovalne dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe Trgovina Promet in skladiščenje Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Drugo Skupaj Finančna sredstva 31.12.2015 1.917.555 188.835 737.928 87.368 49.570 26.870 161.973 3.170.099 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 13.786 0 0 0 0 0 0 13.786 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 209.457 10.896 674.472 16.772 1.860 8.198 8.333 929.988 Dolžniški vrednostni papirji 209.457 10.896 674.472 16.772 1.860 8.198 8.333 929.988 Krediti 1.680.000 177.939 63.456 70.596 47.710 18.672 153.640 2.212.013 Krediti bankam 1.606.153 0 0 0 0 0 0 1.606.153 Krediti strankam, ki niso banke 73.822 177.938 63.088 70.596 47.710 18.672 153.639 605.465 Druga finančna sredstva 25 1 368 0 0 0 1 395 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 14.312 0 0 0 0 0 0 14.312 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2015 100.033 5.969 8.710 430 0 0 15.683 130.825 Garancije 20.917 1.577 0 0 0 0 0 22.494 Bruto izpostavljenost 21.001 19.108 0 13.134 709 0 0 53.952 Rezervacije (84) (17.531) 0 (13.134) (709) 0 0 (31.458) Druge zunajbilančne obveznosti 79.116 4.392 8.710 430 0 0 15.683 108.331 Bruto izpostavljenost 79.385 5.842 9.369 508 0 0 16.338 111.442 Rezervacije (269) (1.450) (659) (78) 0 0 (655) (3.111) Izpostavljenost skupaj 31.12.2015 2.017.588 194.804 746.638 87.798 49.570 26.870 177.656 3.300.924 Finančna sredstva 31.12.2014 2.403.660 233.512 623.886 81.236 49.580 29.849 133.486 3.555.209 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2014 45.327 6.664 349 508 390 1.073 23.704 78.015 Izpostavljenost skupaj 31.12.2014 2.448.987 240.176 624.235 81.744 49.970 30.922 157.190 3.633.224 SID banka je bila tudi v letu 2015 najbolj izpostavljena do finančne in zavarovalniške dejavnosti, saj več kot polovico sredstev predstavljajo krediti bankam s sedežem v Republiki Slovenije, ki tako pridobljena sredstva v skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki prenašajo na končne upravičence. V primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2014 se je izpostavljenost do finančne in zavarovalniške dejavnosti zmanjšala za 431.400 tisoč EUR, predvsem zaradi rednih in predčasnih odplačil kreditov, danim bankam in drugim finančnim organizacijam, ter znižanja depozitov. Na dan 31. 12. 2015 v primerjavi s stanjem na 31. 12. 2014 se je povečala izpostavljenost do dejavnosti javne uprave in obrambe iz naslova naložb v dolžniške vrednostne papirje enot centralne ravni držav, do dejavnosti trgovine ter do drugih dejavnosti. Na povečanje izpostavljenosti do drugih dejavnosti je med drugim vplivala strateška usmeritev SID banke na področju podpiranja primarnega trga izdaj vrednostnih papirjev družb, s sedežem v Republiki Sloveniji, ob zagotavljanju primernega razmerje med tveganjem in donosnostjo. Skupina SID banka Finančne in zavarovalniš- ke dejavnosti Predelovalne dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe Trgovina Promet in skladiščenje Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Drugo Skupaj Finančna sredstva 31.12.2015 1.935.250 188.835 753.030 87.368 49.570 26.870 162.530 3.203.453 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 17.459 0 0 0 0 0 0 17.459 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 216.848 10.896 689.574 16.772 1.860 8.198 8.890 953.038 Dolžniški vrednostni papirji 216.848 10.896 689.574 16.772 1.860 8.198 8.890 953.038 Krediti 1.686.631 177.939 63.456 70.596 47.710 18.672 153.640 2.218.644 Krediti bankam 1.612.787 0 0 0 0 0 0 1.612.787 Krediti strankam, ki niso banke 73.822 177.938 63.088 70.596 47.710 18.672 153.639 605.465 Druga finančna sredstva 22 1 368 0 0 0 1 392 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 14.312 0 0 0 0 0 0 14.312 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2015 100.033 5.969 8.710 430 0 0 15.683 130.825 Garancije 20.917 1.577 0 0 0 0 0 22.494 Bruto izpostavljenost 21.001 19.108 0 13.134 709 0 0 53.952 Rezervacije (84) (17.531) 0 (13.134) (709) 0 0 (31.458) Druge zunajbilančne obveznosti 79.116 4.392 8.710 430 0 0 15.683 108.331 Bruto izpostavljenost 79.385 5.842 9.369 508 0 0 16.338 111.442 Rezervacije (269) (1.450) (659) (78) 0 0 (655) (3.111) Izpostavljenost skupaj 31.12.2015 2.035.283 194.804 761.740 87.798 49.570 26.870 178.213 3.334.278 Finančna sredstva 31.12.2014 2.421.243 233.512 638.268 81.236 45.580 29.849 133.486 3.587.174 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2014 45.327 6.664 349 508 390 1.073 23.704 78.015 Izpostavljenost skupaj 31.12.2014 2.466.570 240.176 638.617 81.744 49.970 30.922 157.190 3.665.189 Kreditno tveganje nasprotne stranke Izvedeni finančni instrumenti namenjeni varovanju se vrednotijo z upoštevanjem tržnih obrestnih mer in krivulj donosa. Poštena vrednost izraža boniteto instrumenta. Ker tržne obrestne mere in krivulje donosa, uporabljene za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov, ne vsebujejo kreditnega tveganja nasprotne stranke ali drugih dejavnikov, ki bi jih udeleženci na trgu vključili v vrednotenje instrumenta, se vedno izvede popravek za te dejavnike. Za ta namen se izračunava prilagoditev kreditnega vrednotenja (v nadaljevanju: CVA), ki predstavlja popravek vrednosti izvedenega finančnega instrumenta za kreditno tveganje nasprotne stranke in odraža razliko med vrednostjo finančnega instrumenta brez upoštevanja kreditnega tveganja in vrednostjo z upoštevanjem kreditnega tveganja. Za popravek vrednotenja se mora upoštevati na eni strani kreditno tveganje nasprotne stranke (CVA) in na drugi strani lastno kreditno tveganje. SID banka lastnega kreditnega tveganja ne izračunava. CVA se izračunava mesečno, za vsak sklenjen posel z izvedenimi finančnimi instrumenti. Pri izračunu CVA se upošteva tudi morebitno zavarovanje. Če SID banka z namenom uravnavanja kreditnega tveganja nasprotne stranke v transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti kot dodatek h krovni pogodbi (ISDA Master Agreement) podpiše pravni dokument CSA - »Credit Support Annex«, v katerem so navedeni pogoji in navodila za uravnavanje medsebojne kreditne izpostavljenosti s pomočjo zavarovanja (»collateral«), ki se izmenjuje med obema strankama v pogodbi, glede na vsakodnevno pošteno vrednost izvedenega finančnega instrumenta, se CVA ne izračunava. Kot zavarovanje je v vseh primerih dogovorjen denarni depozit. SID banka začne izračunan znesek CVA pripoznavati v izkazu poslovnega izida v mesecu, ko skupni znesek izračunanega CVA za vse izvedene finančne instrumente preseže 10 bazičnih točk zadnjega zneska skupne izpostavljenosti tveganju iz 3. odstavka 92. člena Uredbe CRR). Znesek CVA za SID banko in Skupino SID banka na dan 31. 12. 2015 znaša 794 tisoč EUR in ne presega praga za pripoznanje v poslovnem izidu. 3.2 Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma, ko je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih. Bolj ko so tokovi obresti in glavnic na strani sredstev, obveznosti do virov sredstev in zunajbilančnih postavk neusklajeni, večje je tveganje nelikvidnosti. Likvidnostno tveganje v ožjem smislu bi nastopilo, ko banka z naložbenimi posli ne bi bila zmožna odplačevati svojih obveznosti. Te obveznosti se običajno poravnavajo z denarnimi prilivi, hitro unovčljivimi sredstvi in izposojenimi viri sredstev. Likvidnostno tveganje v širšem smislu je tveganje, da se bo banka morala dodatno zadolžiti po višji obrestni meri, in tveganje, da bo banka zaradi potreb po likvidnosti prisiljena prodajati nedenarne naložbe z diskontom. To tveganje je v SID banki nizko zaradi presežne kratkoročne likvidnostne pozicije in ustrezne sekundarne likvidnosti, ki v znatnem delu vsebuje državne in druge visoko kvalitetne in likvidne vrednostne papirje. SID banka ne sprejema depozitov, zato ni izpostavljena likvidnostnemu tveganju v klasičnem pomenu. Kljub temu se lahko pojavijo težave v primeru, da dolžnik zamuja z vračilom kredita oziroma ga ne vrne ali da SID banka ob zapadlosti obstoječih obveznosti ne bi mogla nadomestiti z novimi viri sredstev. Za ravnanje v takšnih primerih ima SID banka natančno opredeljene postopke. Prav tako se izračuni količnikov likvidnosti za osnovni scenarij in scenarij izjemnih situacij obravnavajo na likvidnostnem odboru. Primernost predpostavk, uporabljenih v scenarijih, se preverja na odboru za upravljanje z bilanco. SID banka ima na področju upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah interni pravilnik, kjer so opredeljeni učinkoviti načini obvladovanja položajev izjemnih likvidnostnih razmer, vključno z identifikacijo ustreznih ukrepov za premostitev in omejevanje posledic likvidnostnih kriz ter ponovno vzpostavitev normalnega likvidnostnega položaja banke. SID banka ima v ta namen opredeljene ključne elemente upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah, ki obsegajo: . organiziranost in pristojnosti, . nabor možnih ukrepov za premostitev in omejevanje posledic likvidnostnih kriz, . nabor indikatorjev, ki služijo zgodnjemu opozarjanju na možen razvoj likvidnostne krize, . konsistentno notranje ter zunanje komuniciranje v času trajanja likvidnostne krize. Poleg nabora izbranih indikatorjev, z namenom zgodnjega opozarjanja na možen razvoj likvidnostne krize, SID banka v okviru poročanja na pristojnih odborih redno spremlja: . trend kazalnikov poslovanja SID banke, ki kažejo na možne spremembe v strukturi bilance, . trend makroekonomskih kazalnikov, ki kažejo na možne spremembe v gospodarstvu, . dogajanje na finančnih trgih, ki lahko vpliva na zaostritev likvidnostnih razmer. Z rednim spremljanjem kazalnikov SID banka lahko pravočasno zazna zaostrene likvidnostne razmere in pravočasno sprejme ustrezne ukrepe za premostitev morebitnih likvidnostnih težav. Upravljanje likvidnostnega tveganja SID banke in Skupine SID banka poteka v skladu s politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, kjer so opredeljeni postopki upravljanja sredstev in virov sredstev v domači in tujih valutah na dnevni ravni kot tudi na daljši rok. SID banka in Skupina SID banka obvladujeta likvidnostno tveganje z ustreznim načrtovanjem prilivov in odlivov, ki se izvaja ločeno za lastni račun, račun sredstev varnostnih rezerv in sredstev rezerv PIO ter primernim stanjem visoko likvidnih finančnih naložb. V skladu s politiko upravljanja likvidnostnega tveganja SID banka in Skupina SID banka zagotavljata redno izpolnjevanje vseh denarnih obveznosti ter kakovostno upravljanje operativne in strukturne likvidnosti. SID banka spremlja in meri izpostavljenost likvidnostnemu tveganju na podlagi dnevnega izračuna količnikov likvidnosti na način, določen z veljavno bančno zakonodajo, kot ga predpisuje sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje likvidnostne pozicije bank in hranilnic. Količnik likvidnosti predstavlja razmerje med vsoto finančnih sredstev v domači in tuji valuti in vsoto virov sredstev v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost. Količnik likvidnosti prvega razreda (0-30 dni) mora znašati najmanj 1, količnik likvidnosti drugega razreda (0-180 dni) je informativnega značaja. SID banka ima interno določene višje vrednosti količnikov likvidnosti od zakonsko predpisanih, kar ji zagotavlja dodatno varnost. V primeru, da količnik likvidnosti prvega razreda doseže vrednost 1,2 oziroma količnik likvidnosti drugega razreda doseže vrednost 1,10, mora oddelek za zakladništvo predstaviti ukrepe varovanja zadostne likvidnosti. Dnevne vrednosti količnika likvidnosti prvega razreda so v letu 2015 presegale zakonske zahteve Banke Slovenije. Količnik likvidnosti prvega razreda na dan 31. 12. 2015 znaša 7,8, količnik likvidnosti drugega razreda pa 2,62. SID banka mesečno izračunava vrednost količnika likvidnostnega kritja (LCR, liquidity coverage ratio) ter trimesečno količnik neto stabilnih virov financiranja (NSFR, net stable funding ratio), ki znatno presegata limite postavljene s strani regulatorja, kar kaže na dobro likvidnostno pozicijo SID banke v letu 2015. Količnik likvidnostnega kritja za SID banko na dan 31. 12. 2015 znaša 1.444 odstotkov, na dan 31. 12. 2014 znaša 6.758 odstotkov. Količnik likvidnostnega kritja za bančno Skupino SID banka na dan 31. 12. 2015 znaša 1.501 odstotkov (regulatorni limit za leto 2015 znaša 60 odstotkov) in na dan 31. 12. 2014 2.731 odstotkov. Količnik neto stabilnih virov financiranja za SID banko na dan 31. 12. 2015 znaša 170 odstotkov, na dan 31. 12. 2014 pa 148 odstotkov. Količnik neto stabilnih virov financiranja za bančno Skupino SID banka na dan 31. 12. 2015 znaša 168 odstotkov in na dan 31. 12. 2014 146 odstotkov (regulatorni limit znaša 100 odstotkov). Izračune navedenih količnikov obravnava likvidnostni odbor. Oddelek za zakladništvo v sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami SID banke tedensko in mesečno načrtuje likvidnostne tokove ter pripravlja ocene količnika likvidnosti prvega razreda za prihodnje obdobje. V primeru, da je potrebno izboljšati operativno ali strukturno likvidnost, oddelek za zakladništvo predlaga likvidnostnemu odboru sprejetje ukrepov za obvladovanje navedenih tveganj (podaljševanje ročnosti pasivnih poslov, skrajševanje ročnosti aktivnih poslov, najemanje depozitov in kreditnih linij na denarnem trgu, zmanjševanje garancijskega in kreditnega potenciala). Z namenom pridobitve dodatne rezervne dnevne likvidnosti od centralne banke oziroma od drugih bank, ima SID banka stalno na razpolago portfelj vrednostnih papirjev, namenjen zavarovanju tovrstnih terjatev do SID banke. Postavke finančnih sredstev in finančnih obveznosti po preostali zapadlosti na dan 31. 12. 2015 SID banka Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Finančna sredstva 63.326 266.723 751.974 1.029.100 1.067.592 3.178.715 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 13.786 0 0 0 0 13.786 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 10.117 10.710 303.214 386.473 228.090 938.604 Krediti 39.423 255.714 448.760 640.899 827.217 2.212.013 Krediti bankam 29.904 237.990 398.676 429.035 510.548 1.606.153 Krediti strankam, ki niso banke 9.330 17.518 50.084 211.864 316.669 605.465 Druga finančna sredstva 189 206 0 0 0 395 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 299 0 1.728 12.285 14.312 Finančne obveznosti 40.828 361.626 245.044 672.614 1.644.860 2.964.972 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 28.430 308.043 205.343 633.902 1.623.859 2.799.577 Vloge bank 12.303 0 0 2.610 0 14.913 Vloge strank, ki niso banke 6 0 0 0 0 6 Krediti bank in centralnih bank 15.007 44.015 205.032 216.122 1.158.732 1.638.908 Krediti strank, ki niso banke 0 0 0 15.607 404.925 420.532 Dolžniški vrednostni papirji 0 263.871 0 399.454 60.202 723.527 Druge finančne obveznosti 1.114 157 311 109 0 1.691 Prevzete nepreklicne obveznosti in finančne garancije 12.398 53.583 39.701 38.712 21.001 165.395 Likvidnostna vrzel 31.12.2015 22.498 (94.903) 506.930 356.486 (577.268) 213.743 Finančna sredstva 31.12.2014 318.982 240.359 826.216 781.395 1.394.103 3.561.055 Finančne obveznosti 31.12.2014 66.241 75.998 633.523 849.707 1.666.663 3.292.132 Likvidnostna vrzel 31.12.2014 252.741 164.361 192.693 (68.312) (272.560) 268.923 Skupina SID banka Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Finančna sredstva 67.948 268.042 759.228 1.041.858 1.074.993 3.212.069 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 17.459 0 0 0 0 17.459 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 10.503 11.378 305.051 399.231 235.491 961.654 Krediti 39.986 256.365 454.177 640.899 827.217 2.218.644 Krediti bankam 30.470 238.641 404.093 429.035 510.548 1.612.787 Krediti strankam, ki niso banke 9.330 17.518 50.084 211.864 316.669 605.465 Druga finančna sredstva 186 206 0 0 0 392 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 299 0 1.728 12.285 14.312 Finančne obveznosti 41.216 361.723 245.148 672.637 1.644.860 2.965.584 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 28.818 308.140 205.447 633.925 1.623.859 2.800.189 Vloge bank 12.303 0 0 2.610 0 14.913 Vloge strank, ki niso banke 6 0 0 0 0 6 Krediti bank in centralnih bank 15.007 44.015 205.032 216.122 1.158.732 1.638.908 Krediti strank, ki niso banke 0 0 0 15.607 404.925 420.532 Dolžniški vrednostni papirji 0 263.871 0 399.454 60.202 723.527 Druge finančne obveznosti 1.502 254 415 132 0 2.303 Prevzete nepreklicne obveznosti in finančne garancije 12.398 53.583 39.701 38.712 21.001 165.395 Likvidnostna vrzel 31.12.2015 26.732 (93.681) 514.080 369.221 (569.867) 246.485 Finančna sredstva 31.12.2014 326.086 244.903 829.008 793.430 1.399.593 3.593.020 Finančne obveznosti 31.12.2014 66.634 76.070 633.615 849.748 1.666.663 3.292.730 Likvidnostna vrzel 31.12.2014 259.452 168.833 195.393 (56.318) (267.070) 300.290 Pri prikazu postavk finančnih sredstev in finančnih obveznosti po preostali zapadlosti je razvidno obvladovanje likvidnostnega tveganja v povezavi s kreditnim tveganjem. Postavke so prikazane v neto vrednostih (bruto vrednosti, zmanjšane za oblikovane oslabitve). Denarni tokovi pri izplačilu obresti iz fiksnega in variabilnega dela izvedenih finančnih instrumentov, namenjeni varovanju, se poravnajo v neto zneskih. SID banka v letu 2015 ni imela likvidnostnih težav, kar je posledica daljših ročnosti pasivnih poslov in ustrezne sekundarne likvidnosti. SID banka mora od decembra 2011 ponovno izpolnjevati obvezne rezerve pri centralni banki. Znesek obvezne rezerve je določen v višini 1 odstotka vrednosti prejetih vlog in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno dospelostjo do dveh let. Pri izračunu se upošteva splošna olajšava v višini 100 tisoč EUR. SID banka izpolnjuje obvezne rezerve, če na poravnalnem računu povprečno stanje ob koncu koledarskega dneva v obdobju izpolnjevanja ni manjše od zneska, ki je izračunan za navedeno obdobje. Skladno s pravilnikom o izpolnjevanju obveznih rezerv se lahko zahtevano povprečje uravnava vsak dan v posameznem obdobju izpolnjevanja sproti oziroma se na zadnji dan obdobja izpolnjevanja enkratno zagotovi ustrezna višina sredstev. Za obdobje od 9. 12. 2015 do 26. 1. 2016 je znašala izračunana obvezna rezerva 0 EUR. 3.3 Obrestno tveganje Obrestno tveganje je tveganje spremembe obrestne mere obrestno občutljivih postavk sredstev in obveznosti, ki ima lahko neugoden vpliv na izkaz poslovnega izida in ekonomsko vrednost sredstev, obveznosti ter zunajbilančnih postavk. V največji meri izpostavljenost obrestnemu tveganju izhaja iz obrestno občutljivih sredstev, ki imajo različne zapadlosti in različno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno občutljivimi obveznostmi (dohodkovni vidik). Drugi del obrestnega tveganja predstavlja občutljivost sredstev na spremembo obrestne mere (ekonomski vidik). Na strani sredstev je SID banka izpostavljena obrestnemu tveganju iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, danih kreditov ter stanj na poravnalnem in poslovnih računih, na strani obveznosti pa iz naslova prejetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev. Ker SID banka pridobiva tudi vire s fiksno obrestno mero, z namenom zmanjšanja obrestnega tveganja sklepa posle z izvedenimi finančnimi instrumenti (obrestne zamenjave), ki jih obravnava v okviru računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji (hedge accounting), s čimer dosega manjšo nestanovitnost poslovnega izida iz naslova sprememb poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, katerih namen je varovanje tveganja. Na dan 31. 12. 2015 ima SID banka sklenjenih pet obrestnih zamenjav, namenjenih varovanju poštene vrednosti z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji, za katere ima izdelane interne dokumente, v katerih je opisano razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologija vrednotenja in strategija varovanja. Prav tako ima SID banka dokumentirane ocene uspešnosti varovalnih razmerij, ki jih je pripravila ob sklenitvi poslov. SID banka mesečno ocenjuje uspešnost varovalnih razmerij, pri čemer se je uspešnost varovanja vedno gibala v predpisanem razponu od 80 do 125 odstotkov. SID banka ugotavlja, meri, obvladuje in spremlja obrestno tveganje v skladu s sprejeto Politiko upravljanja obrestnega tveganja. Raven obrestnega tveganja se omejuje z vzpostavitvijo limitnega sistema in z opredelitvijo potrebnega notranjega kapitala. SID banka z rednim izvajanjem procesa upravljanja obrestnega tveganja dosega, da ostaja raven obrestnega tveganja v sprejemljivih mejah. SID banka obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju zlasti z usklajevanjem načinov obrestovanja postavk sredstev in obveznosti. Večji del postavk sredstev in obveznosti predstavljajo instrumenti v evrih z obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero Euribor, tako da banka ostane izpostavljena le še tveganju, ki izhaja iz časovne neusklajenosti spremembe referenčne obrestne mere in nepopolne usklajenosti pri izbiri referenčne obrestne mere (3 oziroma 6-mesečni Euribor). Merjenje izpostavljenosti obrestnemu tveganju, ki izhaja iz neusklajenih obrestno občutljivih postavk bančne knjige, SID banka izvaja z metodo obrestnih razmikov. Prav tako mesečno analizira občutljivost neto obrestnih prihodkov in ekonomske vrednosti kapitala na podlagi različnih scenarijev spremembe obrestne krivulje, SID banka ima za spremembo neto obrestnih prihodkov in za spremembe ekonomske vrednosti kapitala banke določene interne limitne, ki so določeni bistveno strožje, kot določajo bančni predpisi. Postavke finančnih sredstev in finančnih obveznosti po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31. 12. 2015 SID banka Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj obrestovane postavke Neobresto- vane postavke Skupaj Finančna sredstva 402.203 512.224 1.637.726 370.291 247.260 3.169.704 9.011 3.178.715 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 13.786 0 0 0 0 13.786 0 13.786 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 10.548 41.718 294.703 354.929 228.090 929.988 8.616 938.604 Krediti 377.869 470.207 1.343.023 13.634 6.885 2.211.618 395 2.212.013 Krediti bankam 105.297 407.346 1.076.263 13.319 3.928 1.606.153 0 1.606.153 Krediti strankam, ki niso banke 272.572 62.861 266.760 315 2.957 605.465 0 605.465 Druga finančna sredstva 0 0 0 0 0 0 395 395 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 299 0 1.728 12.285 14.312 0 14.312 Finančne obveznosti 202.561 554.835 1.354.893 454.950 230.647 2.797.886 1.691 2.799.577 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 202.561 554.835 1.354.893 454.950 230.647 2.797.886 1.691 2.799.577 Vloge bank 14.913 0 0 0 0 14.913 0 14.913 Vloge strank, ki niso banke 6 0 0 0 0 6 0 6 Krediti bank in centralnih bank 115.131 170.956 1.312.932 39.889 0 1.638.908 0 1.638.908 Krediti strank, ki niso banke 72.511 120.008 41.961 15.607 170.445 420.532 0 420.532 Dolžniški vrednostni papirji 0 263.871 0 399.454 60.202 723.527 0 723.527 Druge finančne obveznosti 0 0 0 0 0 0 1.691 1.691 Vrzel obrestne občutljivosti 31.12.2015 199.642 (42.611) 282.833 (84.659) 16.613 371.818 7.320 379.138 Finančna sredstva 31.12.2014 588.863 585.549 2.021.355 206.578 158.305 3.560.650 405 3.561.055 Finančne obveznosti 31.12.2014 355.304 501.345 1.926.650 201.311 192.536 3.177.146 1.816 3.178.962 Vrzel obrestne občutljivosti 31.12.2014 233.559 84.204 94.705 5.267 (34.231) 383.504 (1.411) 382.093 Skupina SID banka Do 1 meseca Nad 1 do 3 mesece Nad 3 do 12 mesecev Nad 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj obrestovane postavke Neobresto- vane postavke Skupaj Finančna sredstva 406.800 515.411 1.644.838 381.191 254.821 3.203.061 9.008 3.212.069 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 17.459 0 0 0 0 17.459 0 17.459 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 10.906 44.254 296.397 365.829 235.651 953.038 8.616 961.654 Krediti 378.435 470.858 1.348.440 13.634 6.885 2.218.252 392 2.218.644 Krediti bankam 105.863 407.997 1.081.680 13.319 3.928 1.612.787 0 1.612.787 Krediti strankam, ki niso banke 272.572 62.861 266.760 315 2.957 605.465 0 605.465 Druga finančna sredstva 0 0 0 0 0 0 392 392 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 299 0 1.728 12.285 14.312 0 14.312 Finančne obveznosti 202.561 554.835 1.354.893 454.950 230.647 2.797.886 2.303 2.800.189 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 202.561 554.835 1.354.893 454.950 230.647 2.797.886 2.303 2.800.189 Vloge bank 14.913 0 0 0 0 14.913 0 14.913 Vloge strank, ki niso Banke 6 0 0 0 0 6 0 6 Krediti bank in centralnih bank 115.131 170.956 1.312.932 39.889 0 1.638.908 0 1.638.908 Krediti strank, ki niso banke 72.511 120.008 41.961 15.607 170.445 420.532 0 420.532 Dolžniški vrednostni papirji 0 263.871 0 399.454 60.202 723.527 0 723.527 Druge finančne obveznosti 0 0 0 0 0 0 2.303 2.303 Vrzel obrestne občutljivosti 31.12.2015 204.239 (39.424) 289.945 (73.759) 24.174 405.175 6.705 411.880 Finančna sredstva 31.12.2014 595.988 593.432 2.024.154 217.167 161.870 3.592.612 409 3.593.020 Finančne obveznosti 31.12.2014 355.304 501.345 1.926.650 201.311 192.536 3.177.146 2.414 3.179.560 Vrzel obrestne občutljivosti 31.12.2014 240.684 92.087 97.504 15.856 (30.666) 415.466 (2.006) 413.460 Analiza občutljivosti SID banka in Skupina SID banka letno izdelata analizo občutljivosti postavk sredstev in obveznosti, ki se obrestujejo, na spremembo obrestne mere. Analiza občutljivosti obrestno občutljivih postavk sredstev in obveznosti je narejena ob predpostavki spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk. Izračunan je vpliv na neto obrestne prihodke v prvem letu spremembe. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki SID banke v letu 2016 povečali za 873 tisoč EUR (v 2015 za 3.620 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma več, so izračunani rezultati sorazmerni. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki bančne Skupine SID banka v letu 2016 povečali za 909 tisoč EUR (v letu 2015 za 3.673 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma več, so izračunani rezultati sorazmerni. SID banka je izdelala analizo občutljivosti tudi za tveganje spremembe cen dolžniških vrednostnih papirjev SID banke. V primeru, da bi se cene dolžniških vrednostnih papirjev povečale za 100 bazičnih točk, bi se prevrednotovalni popravki kapitala zvišali za 8.591 tisoč EUR, v primeru znižanja cen za 100 bazičnih točk pa bi se v enakem znesku prevrednotovalni popravki kapitala znižali. 3.4 Valutno tveganje Valutno tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi neugodne spremembe deviznih tečajev. Pri upravljanju valutnega tveganja SID banka ugotavlja potencialno izgubo, ki bi nastala zaradi spremembe deviznih tečajev, s pomočjo odprte devizne pozicije, ki je razlika med seštevkom vseh sredstev in obveznosti v tujih valutah. Odprta devizna pozicija, ki je sicer omejena z interno postavljenimi limiti, je bila skozi vse leto 2015 minimalna. Posli, ki jih SID banka in Skupina SID banka opravljata v tujih valutah, ne predstavljajo pomembnih transakcij in s tem tudi ne valutnega tveganja. Zaradi minimalne izpostavljenosti valutnemu tveganju SID banka in Skupina SID banka ne izdelujeta analize valutne občutljivosti. Družbe v bančni Skupini SID banka vežejo predujme odstopnikov terjatev na evre, da bi v največji meri nevtralizirale učinek gibanja deviznih tečajev na dolgove, izražene v evrih. Na področju zavarovalništva Skupina SID banka v največji meri valutno strukturo kritnega premoženja usklajuje z valutno strukturo izpostavljenosti. Postavke finančnih sredstev in finančnih obveznosti po valutah na dan 31. 12. 2015 SID banka Skupina SID banka EUR USD Druge valute Skupaj EUR USD Druge valute Skupaj Finančna sredstva 3.155.948 22.766 1 3.178.715 3.189.302 22.766 1 3.212.069 Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 13.282 503 1 13.786 16.955 503 1 17.459 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 933.608 4.996 0 938.604 956.658 4.996 0 961.654 Krediti 2.194.746 17.267 0 2.212.013 2.201.377 17.267 0 2.218.644 Krediti bankam 1.588.886 17.267 0 1.606.153 1.595.520 17.267 0 1.612.787 Krediti strankam, ki niso banke 605.465 0 0 605.465 605.465 0 0 605.465 Druga finančna sredstva 395 0 0 395 392 0 0 392 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 14.312 0 0 14.312 14.312 0 0 14.312 Finančne obveznosti 2.780.952 18.625 0 2.799.577 2.781.564 18.625 0 2.800.189 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.780.952 18.625 0 2.799.577 2.781.564 18.625 0 2.800.189 Vloge bank 12.624 2.289 0 14.913 12.624 2.289 0 14.913 Vloge strank, ki niso banke 6 0 0 6 6 0 0 6 Krediti bank in centralnih bank 1.622.572 16.336 0 1.638.908 1.622.572 16.336 0 1.638.908 Krediti strank, ki niso banke 420.532 0 0 420.532 420.532 0 0 420.532 Dolžniški vrednostni papirji 723.527 0 0 723.527 723.527 0 0 723.527 Druge finančne obveznosti 1.691 0 0 1.691 2.303 0 0 2.303 Neto bilančna pozicija 31.12.2015 374.996 4.141 1 379.138 407.738 4.141 1 411.880 Prevzete nepreklicne obveznosti 31.12.2015 135.025 9.369 21.001 165.395 135.025 9.369 21.001 165.395 Finančna sredstva 31.12.2014 3.533.767 27.288 0 3.561.055 3.565.731 27.288 0 3.593.019 Finančne obveznosti 31.12.2014 3.151.758 27.204 0 3.178.962 3.152.355 27.205 0 3.179.560 Neto bilančna pozicija 31.12.2014 382.009 84 0 382.093 413.376 83 (0) 413.459 Prevzete nepreklicne obveznosti 31.12.2014 93.016 0 20.153 113.169 93.016 0 20.153 113.169 3.5 Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje, ki nastane zaradi nezadostnega ali neuspelega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov, ki ne izhajajo iz kreditnega, tržnega in likvidnostnega tveganja. Operativno tveganje vključuje tudi IT tveganja, pravna tveganja in tveganja povezana s skladnostjo poslovanja, izključena pa so strateška tveganja in tveganja ugleda. Del pravnega tveganja je tudi tveganje skladnosti, ki je tveganje zakonskih ali regulatornih sankcij, pomembnih finančnih izgub ali izgube ugleda banke zaradi neskladnosti delovanja banke s pomembnimi predpisi in standardi dobre prakse. Operativno tveganje je odvisno od notranje organizacije, obvladovanja poslovnih procesov, načinov delovanja notranjih kontrol, učinkovitosti notranje in zunanje revizije itd. Dejavniki operativnega tveganja so kadri, poslovni procesi, informacijska tehnologija in druga infrastruktura, organizacijska ureditev ter zunanji dogodki. Z naraščanjem vloge SID banke kot osrednje slovenske spodbujevalno-razvojne finančne institucije, z večanjem obsega poslovanja ter postopnim naraščanjem kompleksnosti produktov in procesov se operativna tveganja povečujejo. Banka za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje uporablja enostavni pristop. Obvladovanje operativnega tveganja temelji na vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol, sistemu odločanja in pooblastil, ustreznem nadomeščanju v času odsotnosti, ustrezni usposobljenosti kadra ter vlaganju v informacijsko tehnologijo. Banka si stalno prizadeva za izboljšanje kulture zavedanja vodstva in drugih zaposlenih o pomembnosti učinkovitega upravljanja operativnega tveganja, ki je prisotno v vseh dejavnostih in procesih poslovanja. Sistemska tveganja informacijske tehnologije, ki se s stopnjo informatizacije povečujejo, so bila obvladovana z dodatnimi ukrepi, kot so vzpostavljen načrt neprekinjenega poslovanja in podvojenost strežniške infrastrukture ter z drugimi ukrepi za povečanje informacijske varnosti (sistemi za preprečevanje vdorov, sistemi za detekcijo vdorov, nadzorni sistemi). Za izvajanje načrta neprekinjenega poslovanja so odgovorne vnaprej oblikovane skupine zaposlenih (skupina za izredne razmere, operativno varnostna skupina, skupina za prvo pomoč in reševanje, skupina za obnovo sredstev). Člani teh skupin tudi sodelujejo v postopku sprememb načrta neprekinjenega poslovanja, nosilec sprememb pa je oddelek za skladnost, ki poskrbi za medsebojno usklajenost in informiranost v sodelovanju z IT. Pri upravljanju operativnega tveganja banka upošteva določila politike uporabe zunanjih izvajalcev, katere namen je oblikovanje okvirja za izbiro, vzpostavitev, izvajanje in nadzor pogodbenega razmerja z zunanjimi izvajalci, preprečitev nedoslednosti, neenakosti, nejasnosti in neuravnoteženega upravljanja tveganj pri uporabi zunanjih storitev in s tem možnih negativnih posledic na poslovanje SID banke ter zagotovitev ustrezne ravni strokovnosti zunanjih storitev SID banke, spremljavo izvedbe teh storitev ter upravljanja tveganj, ki izhajajo iz uporabe zunanjih izvajalcev. Predvsem z uvajanjem programov financiranja malih in srednje velikih podjetij (Spodbujevalno-razvojna platforma) je SID banka v zadnjem obdobju pridobila veliko število novih komitentov, kar je zahtevalo zaposlitev novih kadrov in dodatni razvoj ustreznih aplikativnih podpor. Operativna tveganja iz tega naslova se upravlja s pomočjo predhodno zastavljenih delovnih procesov in sistema pooblastil, upoštevanja načela štirih oči in postavljanjem ustrezne informacijske podpore. Sistem upravljanja operativnega tveganja vključuje evidentiranje zaznanih škodnih dogodkov v aplikativno bazo ter njihovo analizo in reševanje z namenom učinkovite identifikacije, ocenjevanja in obvladovanja operativnih tveganj. Nadzor nad vpisanimi škodnimi dogodki izvaja oddelek za upravljanje tveganj, ki redno, praviloma enkrat na četrtletje, o njihovem številu, morebitni vrednostni oceni škode in o predlogih ukrepov za zmanjšanje možnosti ponovitve posameznega škodnega dogodka poroča upravi. V letu 2015 je SID banka zabeležila več škodnih dogodkov kot v predhodnih letih. Po vrsti škodnega dogodka skladno z Basel III standardi so bili najštevilčnejši škodni dogodki izvedbe, dostave in upravljanja procesov (65 odstotkov vseh škodnih dogodkov), sledijo jim poslovne motnje in izpadi sistemov (25 odstotkov), zunanje goljufije (8 odstotkov) in škode na premičnem in nepremičnem premoženju (2 odstotka), največ potencialne škode pa se pričakuje iz naslova škodnih dogodkov zunanjih goljufij. 3.6 Upravljanje s kapitalom SID banka in Skupina SID banka morata vedno razpolagati z ustreznim kapitalom kot rezervo za različna tveganja, ki sta jim izpostavljeni pri poslovanju. Gre za stalen proces določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kvalitete kapitala, upoštevaje prevzeta tveganja, opredeljena v politiki upravljanja s kapitalom. Kapitalsko tveganje se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave, s katerimi se sooča banka pri pridobivanju svežega kapitala, še posebno ob potrebi po hitrem povečanju ali ob neugodnih pogojih v poslovnem okolju. Vloga in odgovornosti nadzornega sveta pri upravljanju kapitalskega tveganja in kapitala so presoja ustreznosti Politike upravljanja kapitalskega tveganja in kapitala in ocenjevanje izvajanja politike. Uprava je odgovorna za sprejem ustrezne politike upravljanja kapitala, zagotovitev ustreznega obsega in kvalitete kapitala in izpolnjevanje kapitalskih zahtev regulatorja. Kapital za namen kapitalske ustreznosti Izračun kapitala temelji na določbah Uredbe CRR. Izračun kapitalske ustreznosti Skupine SID banka temelji na konsolidiranih računovodskih izkazih, kot jih opredeljuje Uredba CRR. V skladu s tem se v konsolidirane računovodske izkaze ne vključujejo zavarovalnice, poleg tega pa se skupaj obvladovane družbe konsolidirajo po sorazmerni metodi. V konsolidacijo sta tako na podlagi Uredbe CRR vključeni SID banka in sorazmerni del Skupine Prvi faktor (metoda bonitetne konsolidacije). Kapital se glede na svoje lastnosti in zahtevane pogoje deli na navadni lastniški temeljni kapital (CET1), dodatni temeljni kapital (T1) in dodatni kapital (T2). Kapital SID banke je sestavljen samo iz sestavin najkakovostnejšega temeljnega kapitala CET1, banka dodatnega kapitala nima. Banka izračunava kapitalsko zahtevo za banko in Skupino za kreditna tveganja po standardiziranem pristopu. Za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje se ne uporabljajo bonitetne ocene za posamezne kategorije izpostavljenosti, ampak se uteži tveganja po posameznih kategorijah izpostavljenosti dodelijo glede na stopnjo tveganja države, iz katere je komitent. Banka in Skupina za določitev stopnje kreditne kvalitete centralne države (114. člen Uredbe CRR) uporabljata bonitetne ocene SID banke kot imenovane izvozne agencije, kot je določeno v 137. členu Uredbe CRR. Za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje se uporablja enostavni pristop (315. in 316. člen Uredbe CRR). Kapitalska zahteva za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) se izračunava po standardizirani metodi, kot je navedeno v 384. členu Uredbe CRR. Kapitalska zahteva za valutno tveganje se izračunava v skladu s 351. do 354. členom Uredbe CRR. Izračuna se, kadar vsota skupne neto pozicije v tuji valuti preseže dva odstotka skupnega kapitala za namen kapitalske ustreznosti. SID banki ob koncu leta 2015 ni bilo treba oblikovati kapitalskih zahtev za valutna tveganja saj ta meja ni presežena, za Skupino pa kapitalske zahteve za valutno tveganje znašajo 1,1 mio EUR. Uskladitev postavk navadnega lastniškega kapitala z izkazom finančnega položaja, bonitetni filtri, izpostavljenosti tveganjem in količniki kapitalske ustreznosti SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 31.12.2015 31.12.2014 Kapital v izkazu finančnega položaja 364.165 355.275 383.471 391.316 Vplačani kapitalski instrumenti 300.000 300.000 300.000 300.000 Kapitalske rezerve (vplačan presežek) 1.139 1.139 1.139 1.139 Lastne delnice (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Rezerve iz dobička in zadržani dobički 59.316 48.816 79.078 85.350 Akumuliran drug vseobsegajoči donos 5.034 6.644 4.579 6.152 Prilagoditev kapitala iz izkaza finančnega položaja (10.499) (2.158) (11.389) (26.988) Čisti dobiček poslovnega leta (se ne upošteva) (10.499) (2.158) (11.389) (26.988) Bonitetni filtri (7.559) (7.390) (7.250) (7.401) Neopredmetena dolgoročna sredstva (737) (713) (744) (723) Presežek odbitka od postavk dodatnega temeljnega kapitala nad dodatnim temeljnim kapitalom (1.237) (1.630) (1.241) (1.638) Elementi ali odbitki navadnega lastniškega temeljnega kapitala . drugo (2.246) 0 (1.930) 0 Druge prehodne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala (3.339) (5.048) (3.335) (5.040) Navaden lastniški temeljni kapital (CET1) 346.107 345.726 364.831 356.927 Dodatni temeljni kapital (AT1) 0 0 0 0 Temeljni kapital (T1) 346.107 345.726 364.831 356.927 Dodatni kapital (T2) 0 0 0 0 Kapital za namen kapitalske ustreznosti 346.107 345.726 364.831 356.927 Izpostavljenost kreditnemu tveganju skupaj 1.026.000 1.174.694 1.078.921 1.220.548 od tega: Enote centralne ravni držav in centralne banke 9.585 23.643 11.673 24.846 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 7.900 7.752 8.119 7.901 Osebe javnega sektorja 7.445 5.020 8.414 5.532 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 0 Mednarodne organizacije 0 0 0 0 Institucije 362.087 455.572 369.054 458.587 Podjetja 413.189 344.321 447.624 389.574 Neplačane izpostavljenosti 187.409 304.199 194.622 298.765 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 295 628 295 628 Krite obveznice 0 258 0 258 Lastniški instrumenti 32.048 26.878 32.048 26.878 Ostalo 6.042 6.424 7.071 7.579 Izpostavljenost tržnim tveganjem (valutno tveganje) 0 0 13.317 0 Izpostavljenost operativnemu tveganju 140.007 143.102 152.349 157.332 Izpostavljenost tveganju prilagoditve kreditnega vrednotenja 8.170 4.544 8.170 4.544 Skupaj izpostavljenost tveganjem (RWA) 1.174.178 1.322.340 1.252.757 1.382.424 Presežek navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) 293.269 286.221 308.457 294.718 Presežek temeljnega kapitala (T1) 275.656 266.386 289.665 273.982 Presežek skupnega kapitala 252.173 239.939 264.610 246.334 Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) 29,48% 26,15% 29,12% 25,82% Količnik temeljnega kapitala (T1) 29,48% 26,15% 29,12% 25,82% Količnik skupnega kapitala 29,48% 26,15% 29,12% 25,82% Kapitalske zahteve glede na vrsto tveganja in njihova struktura SID banka Skupina SID banka 31.12.2015 Struktura v % 31.12.2014 Struktura v % 31.12.2015 Struktura v % 31.12.2014 Struktura v % Kapitalske zahteve za kreditno tveganje 82.080 87,4 93.998 88,8 86.314 86,1 97.644 88,3 za operativno tveganje 11.201 11,9 11.448 10,8 12.188 12,2 12.587 11,4 za valutno tveganje 0 - 0 0 1.065 1,1 0,0 za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja 654 0,7 363 0,3 654 0,7 363 0,3 Skupaj 93.934 100 105.809 100 100.221 100 110.594 100 Kapitalske zahteve za kreditno tveganje SID banka Skupina SID banka Kategorija izpostavljenosti 2015 2014 2015 2014 Enote centralne ravni držav in centralne banke 767 1.891 934 1.988 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 632 620 649 632 Osebe javnega sektorja 596 402 673 443 Mednarodne organizacije 0 0 0 0 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 0 Institucije 28.967 36.446 29.524 36.687 Podjetja 33.056 27.568 35.810 31.166 Neplačane izpostavljenosti 14.993 24.336 15.570 23.901 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 24 50 24 50 Krite obveznice 0 21 0 21 Lastniški instrumenti 2.564 2.150 2.564 2.150 Ostalo 483 514 566 606 Skupaj 82.080 93.998 86.314 97.644 Ocena potrebnega notranjega kapitala Skupina SID banka letno ocenjuje profil tveganosti, ki predstavlja dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in kvalitativnih ocen tveganj, ki jih Skupina SID banka prevzema v okviru svojega poslovanja in kontrolnega okolja, s katerim ta tveganja obvladuje. Ustreznost predpostavk metodologije ocenjevanja profila tveganosti Skupina SID banka preveri najmanj na 3 leta ter ob pomembnih spremembah tveganj, katerim je Skupina SID banka izpostavljena (npr. ob uvedbi novih produktov), ob večjih spremembah v organizaciji poslovanja in delovanju sistema notranjih kontrol. Profil tveganosti predstavlja osnovo za celovit proces upravljanja tveganj, ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala, načrtovanje postopkov notranjega revidiranja ter izvajanje neposrednega nadzora Banke Slovenije. V skladu s Sklepom o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in Uredbo CRR se profil tveganosti ocenjuje za celotno Skupino SID banka. Iz rezultatov ocene profila tveganosti za leto 2015 je razvidno, da so v Skupini SID banka najvišje ocenjeni tveganje dobičkonosnosti, kreditno tveganje, tveganje ugleda ter strateško tveganje. Skupina SID banka pri interni oceni kapitalskih potreb uporablja metodo dodajanja. V okviru elementa 1 (tveganja, ki so predmet minimalnih kapitalskih zahtev) Skupina SID banka kapitalske potrebe oceni v višini minimalnih kapitalskih zahtev. V okviru elementa 2 (tveganja, ki niso v celoti pokrita z minimalnimi kapitalskimi zahtevami) Skupina SID banka ni identificirala pomembnih tveganj. V okviru elementa 3 (tveganja, ki niso predmet minimalnih kapitalskih zahtev) Skupina SID banka kot pomembna tveganja identificira obrestno tveganje iz bančne knjige, tveganje koncentracije, tveganje dobičnonosnosti in strateško tveganje. V letu 2015 je Skupina SID banka zagotavila tudi dodatni kapital za varovalni kapitalski blažilnik in blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije v okviru kapitalskih potreb znotraj elementa 3. V okviru elementa 4 (dejavniki zunanjega okolja) Skupina SID banka ocenjuje kapitalske potrebe iz naslova stresnih scenarijev. V okviru dejavnikov zunanjega okolja SID banka upošteva dejstvo, da je to dodatna sestavina kapitala, katere namen je uporaba v kriznih situacijah. SID banka je v letu 2015 sodelovala pri stresnem scenariju pod vodstvom Banke Slovenija, v okviru katerega sta bila izvedena osnovni in neugodni stresni scenarij. Banka Slovenije je v Procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) ugotovila višjo kapitalsko potrebo na dan 31. 12. 2014 iz naslova stresnih scenarij, in sicer v višini 48.307 tisoč EUR. Pri tem je za namen dejavnikov zunanjega okolja pri SID banki uporabila izgubo pred davki za leto 2015 po neugodnem scenariju. Skupina SID banka je ocenila kapitalsko potrebo iz naslova stresnih scenarijev po stanju na dan 31. 12. 2015 v višini 7.193 tisoč EUR. Metodologija izračuna je v pretežnem delu enaka metodologiji Banke Slovenije, ki jo je uporabila v okviru Procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) za leto 2014. Rezultati stresnega scenarija so se izboljšali zaradi izboljšanja vstopnih parametrov za izračun v letu 2015 (»loss rate« in »default rate«). Interna ocena kapitalskih potreb Skupina SID banka 31.12.2015 v % 31.12.2014 v % Kapitalske zahteve za kreditno tveganje 86.314 47,1 97.644 63,7 za operativno tveganje 12.188 6,6 12.587 8,2 za valutno tveganje 1.065 0,6 0 0 za prilagoditev kreditnemu vrednotenju 654 0,4 363 0,2 Kapitalske potrebe za obrestno tveganje 15.694 8,6 4 0,0 za tveganje koncentracije 12.084 6,6 13.670 8,9 tveganje dobičkonosnosti 6.573 3,6 0 0 za strateško tveganje 4.009 2,2 4.409 2,9 varovalni kapitalski blažilnik 31.319 17,1 0 0 blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije 6.264 3,4 0 0 za dejavnike zunanjega okolja 7.193 3,9 24.698 16,1 Interna ocena kapitalskih potreb 183.357 100,0 153.376 100,0 Za interno oceno kapitala, ki po stanju na dan 31. 12. 2015 znaša 364.831 tisoč EUR, Skupina SID banka uporablja regulatorni kapital. Interna ocena kapitalskih potreb na dan 31. 12. 2015 znaša 183.357 tisoč EUR. V interni oceni kapitalskih potreb predstavljajo kapitalske potrebe za kreditno tveganje 47,1 odstotka, za operativno tveganje 6,6 odstotka, za valutno tveganje 0,6 odstotka ter za prilagoditev kreditnemu vrednotenju 0,4 odstotka. Interna ocena kapitalskih potreb za obrestno tveganje, tveganje koncentracije, tveganje dobičkonosnosti, strateško tveganje, varovalni kapitalski blažilnik, blažilnik za druge sistemsko pomembne institucije ter za dejavnike zunanjega okolja znaša 45,4 odstotka interne ocene celotnih kapitalskih potreb. Upoštevajoč kapitalske zahteve drugega stebra znaša kapitalska ustreznost bančne Skupine SID konec leta 2015 15,9 odstotka. 3.7 Poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti Poštena cena je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, s katerimi se trguje na delujočem trgu, temeljijo na objavljenih tržnih cenah. Za vse druge finančne instrumente SID banka in Skupina SID banka ugotavljata pošteno vrednost z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti. Delujoč trg je trg, na katerem se pogosto izvajajo transakcije s sredstvi ali obveznostmi, tako da se redno zagotavljajo javne informacije o cenah. SID banka in Skupina SID banka merita pošteno vrednost z uporabo hierarhije poštenih vrednosti, ki odražajo pomembnost uporabljenih ustreznih vložkov. . Nivo 1: kotirane cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko SID banka in Skupina SID banka dostopata na datum merjenja. . Nivo 2: vložki, ki niso kotirane cene, vključene v Nivo 1, in jih je mogoče neposredno (cene) ali posredno (izpeljani iz cen) opazovati za sredstvo ali obveznost. V Nivo 2 SID banka in Skupina SID banka vključujeta finančne instrumente vrednotene z uporabo: kotirane cene za podobna sredstva in obveznosti na delujočih trgih, kotirane cene za enaka ali podobna sredstva in obveznosti na nedelujočih trgih ali vložkov, ki niso kotirane cene in jih je mogoče opazovati za sredstva ali obveznosti npr. obrestne mere in krivulje donosa. V nivo 2 so uvrščene tudi naložbe v obveznice, ki so vrednotene na podlagi tečaja iz Bloomberga (BGN - Bloomberg Generic Price), saj le-ta predstavlja soglasen tečaj medbančnega oziroma OTC trga. Tečaj BGN sicer ni neposredni tečaj, po katerem bi lahko SID banka in Skupina SID banka na dan vrednotenja prodala vrednostne papirje, a njegova uporaba zagotavlja nepristranskost pri vrednotenju, cena pa je odraz dejanskih poslov na trgu in ustrezen pokazatelj cene, ki bi bila dosežena ob prodaji obveznice na trgu. Cene ponudnikov namreč materialno pomembno ne odstopajo od uporabljenega tečaja. . Nivo 3: SID banka in Skupina SID banka v to kategorijo vključujeta finančne instrumente za katere izračunavata pošteno vrednost po modelu, ki uporablja pretežno neopazovane vložke, in za finančne instrumente, ki so v prehodnem obdobju vrednoteni po nabavni vrednosti. Opazovani vložki se razvijejo na podlagi tržnih podatkov, kot so javno dostopne informacije o dejanskih dogodkih ali transakcijah. Neopazovani vložki, so vložki, za katere tržni podatki niso na voljo in se razvijejo z uporabo najboljših razpoložljivih informacij o predpostavkah, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Finančni instrumenti, ki jih SID banka in Skupina SID banka v izkazu finančnega položaja izkazujeta po pošteni vrednosti, so finančna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju. Finančna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju in izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju, ki vključujejo obrestne zamenjave, se vrednotijo z upoštevanjem tržnih obrestnih mer in krivulje donosa. Poštena vrednost finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se določi z uporabo kotiranih cen na delujočih trgih za enaka sredstva, z uporabo kotiranih cen na delujočih trgih za podobna sredstva in kotiranih cen za enaka ali podobna sredstva na nedelujočih trgih. Finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti – hierarhija poštene vrednosti Preglednica prikazuje finančne instrumente, izmerjene po pošteni vrednosti na datum poročanja, glede na nivo v hierarhiji poštene vrednosti, v katere so razvrščeni. SID banka 31.12.2015 31.12.2014 Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 13.177 887.429 37.998 938.604 531.775 163.221 15.987 710.983 Dolžniški vrednostni papirji 13.177 884.810 32.001 929.988 531.775 157.375 15.987 705.137 Lastniški vrednostni papirji 2.619 5.997 8.616 0 5.846 0 5.846 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 14.312 0 14.312 0 28.394 0 28.394 Skupaj finančna sredstva 13.177 901.741 37.998 952.916 531.775 191.615 15.987 739.377 Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 0 0 0 3 0 3 Skupaj finančne obveznosti 0 0 0 0 0 3 0 3 Skupina SID banka 31.12.2015 31.12.2014 Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Nivo 1 Nivo 2 Nivo 3 Skupaj Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 13.973 909.683 37.998 961.654 551.949 165.116 15.987 733.052 Dolžniški vrednostni papirji 13.973 907.064 32.001 953.038 551.949 159.270 15.987 727.206 Lastniški vrednostni papirji 0 2.619 5.997 8.616 0 5.846 0 5.846 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 14.312 0 14.312 0 28.394 0 28.394 Skupaj finančna sredstva 13.973 923.995 37.998 975.966 551.949 193.510 15.987 761.446 Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 0 0 0 3 0 3 Skupaj finančne obveznosti 0 0 0 0 0 3 0 3 Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti Preglednica prikazuje poštene vrednosti finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti in jih analizira glede na raven v hierarhiji poštene vrednosti, v katere so razvrščene. 31.12.2015 SID banka Skupina SID banka Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 13.786 0 13.786 13.786 17.459 0 17.459 17.459 Krediti 1.608.612 607.930 2.216.542 2.212.013 1.615.243 607.930 2.223.173 2.218.644 Krediti bankam 1.608.131 0 1.608.131 1.606.152 1.614.765 0 1.614.765 1.612.786 Krediti strankam, ki niso banke 0 607.930 607.930 605.465 0 607.930 607.930 605.465 Druga finančna sredstva 481 0 481 396 478 0 478 393 Skupaj finančna sredstva 1.622.398 607.930 2.230.328 2.225.799 1.632.702 607.930 2.240.632 2.236.103 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.076.691 723.527 2.800.218 2.799.577 2.077.303 723.527 2.800.830 2.800.189 Vloge bank 14.913 0 14.913 14.913 14.913 0 14.913 14.913 Vloge strank, ki niso banke 6 0 6 6 6 0 6 6 Krediti bank in centralnih bank 1.639.380 0 1.639.380 1.638.908 1.639.380 0 1.639.380 1.638.908 Krediti strank, ki niso banke 420.701 0 420.701 420.532 420.701 0 420.701 420.532 Dolžniški vrednostni papirji 0 723.527 723.527 723.527 0 723.527 723.527 723.527 Druge finančne obveznosti 1.691 0 1.691 1.691 2.303 0 2.303 2.303 Skupaj finančne obveznosti 2.076.691 723.527 2.800.218 2.799.577 2.077.303 723.527 2.800.830 2.800.189 31.12.2014 SID banka Skupina SID banka Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Nivo 2 Nivo 3 Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 3.051 0 3.051 3.051 7.554 0 7.554 7.554 Krediti 2.184.384 639.688 2.824.072 2.818.627 2.189.777 639.688 2.829.465 2.824.020 Krediti bankam 2.183.879 0 2.183.879 2.180.886 2.189.268 0 2.189.268 2.186.275 Krediti strankam, ki niso banke 0 639.688 639.688 637.327 0 639.688 639.688 637.327 Druga finančna sredstva 505 0 505 414 509 0 509 418 Skupaj finančna sredstva 2.187.435 639.688 2.827.123 2.821.678 2.197.331 639.688 2.837.019 2.831.574 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.249.361 930.353 3.179.714 3.178.959 2.249.959 930.353 3.180.312 3.179.557 Vloge bank 23.827 0 23.827 23.827 23.827 0 23.827 23.827 Vloge strank, ki niso banke 6 0 6 6 6 0 6 6 Krediti bank in centralnih bank 1.842.057 0 1.842.057 1.841.494 1.842.057 0 1.842.057 1.841.494 Krediti strank, ki niso banke 381.653 0 381.653 381.461 381.653 0 381.653 381.461 Dolžniški vrednostni papirji 0 930.353 930.353 930.353 0 930.353 930.353 930.353 Druge finančne obveznosti 1.818 0 1.818 1.818 2.416 0 2.416 2.416 Skupaj finančne obveznosti 2.249.361 930.353 3.179.714 3.178.959 2.249.959 930.353 3.180.312 3.179.557 Za knjigovodske vrednosti denarja se predpostavlja da so približno enake njihovi pošteni vrednosti. Za poštene vrednosti kreditov z variabilnim donosom in spremenljivo obrestno mero, pri katerih se kreditno tveganje pomembno ne spreminja, so uporabljene tržne obrestne mere. Glede na to, da v portfelju kreditov krediti z nespremenljivo obrestno mero predstavljajo komaj 1,2 odstotka, SID banka in Skupina SID banka ocenjujeta, da ni materialnih razlik med pošteno vrednostjo kreditov in njihovo knjigovodsko vrednostjo. Poštena vrednost finančnih obveznosti po variabilni obrestni meri je približno enaka njihovi knjigovodski vrednosti na datum poročanja. SID banka in Skupina SID banka imata med obveznostmi za kredite merjene po odplačni vrednosti 8,6 odstotka kreditov z nespremenljivo obrestno mero in ocenjujeta, da ni materialnih razlik med pošteno vrednostjo in njihovo knjigovodsko vrednostjo. Za izračun poštene vrednosti obveznosti za kredite merjene po odplačni vrednosti s spremenljivo obrestno mero so uporabljene tržne obrestne mere. Izdane dolžniške vrednostne papirje in kredite SID banka in Skupina SID banka pripoznava in meri po odplačni vrednosti. Za instrumente, ki so vključeni v razmerje varovanja pred tveganji, za namene izračunavanja učinkov iz obračunavanja varovanja pred tveganjem izračunava pošteno vrednost z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti in sicer pričakovane sedanje vrednosti. Pričakovano sedanjo vrednost izračunava z uporabo vložkov, ki niso kotirane cene in jih je mogoče opazovati, to so obrestne mere in krivulje donosa. Tabela prenosov med nivoji v letu 2015 SID banka Skupina SID banka Prenosi iz nivoja 1 v nivo 2 Prenosi iz nivoja 3 v nivo 1 Prenosi iz nivoja 1 v nivo 2 Prenosi iz nivoja 3 v nivo 1 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti Finančna sredstva, namenjena trgovanju 0 0 0 0 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 483.221 3.106 496.929 3.106 Dolžniški vrednostni papirji 483.221 3.106 496.929 3.106 Prenos iz nivoja 1 v nivo 2 je posledica vključevanja naložb v obveznice, ki so vrednotene na podlagi tečaja iz Bloomberga (BGN - Bloomberg Generic Price) v nivo 2, medtem ko so bili v letu 2014 vrednostni papirji, vrednoteni na podlagi tega tečaja, še vključeni v nivo 1. 4. Strnjena izjava upravljalnega organa o pristopu banke k uresničevanju nagnjenosti k tveganjem V skladu s 435. členom (točka 1. f) Uredbe EU št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR) in drugim odstavkom 17. člena Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice upravljalni organ pojasnjuje naslednje. 1. Skupna raven tveganj ter ravni in vrste posameznih pomembnih tveganj se enkrat letno celovito identificira v procesu izdelave profila tveganosti banke, ki ga potrdi upravljalni organ. V notranjem procesu ocenjevanja ustreznega kapitala (ICAAP) upravljalni organ posledično na četrtletni ravni potrjuje interno oceno kapitalskih potreb in razpoložljivega kapitala za kritje izgub v primeru uresničenja prevzetih tveganj. Tako ugotovljena sposobnost za prevzemanje tveganj, ki zajema tako običajne kot v stresne okoliščine poslovanja, je osnova za opredelitev nagnjenosti k tveganjem oziroma za opredelitev tveganj, ki jih je banka še pripravljena prevzeti oziroma se jim izogiba. Upravljalni organ nagnjenost k tveganjem najmanj enkrat letno opredeli v poslovni strategiji (za tri leta vnaprej) in v letnem operativnem planu ter strategijah in politikah upravljanja tveganj. Vsi navedeni akti upoštevajo tveganja na ravni SID banke in Skupine SID banka. 2. Z namenom obvladovanja kreditnega tveganja, ki izhaja iz naložb za uravnavanje likvidnosti banke, so z notranjimi akti določeni limiti izpostavljenosti do posameznih oseb in v primeru, da osebe tvorijo skupino povezanih strank tudi limit skupine in limit posamezne osebe. Pri kreditnih poslih limiti niso določeni vnaprej in na splošno, temveč se kreditna sposobnost opredeli ob obravnavi posameznega posla glede na izračun kapacitete zadolževanja, ki upošteva dolgoročno vzdržni denarni tok, zmanjšan za nadomestne investicije, davke, morebitna izplačila dobička ter obstoječi in predvideni finančni dolg. Za celotni portfelj je z notranjimi akti določen način ugotavljanja in merjenja tveganja koncentracije in sicer posamično, po panogah in po državah. Pooblastila za odobravanje poslov so opredeljena z notranjimi akti in Statutom SID banke glede na vrednost naložbe in obstoječo izpostavljenost. Kvantitativni limiti so določeni tudi za obvladovanje tržnih tveganj. Za obrestno tveganje so določeni limiti za spremembe neto obrestnih prihodkov in za spremembe ekonomske vrednosti kapitala banke (limiti tehtanih obrestnih vrzeli). Limiti so določeni bistveno strožje, kot določajo bančni predpisi. Za obvladovanje pozicijskega tveganja so določeni pozicijski limiti (stop loss). Za valutno tveganje je določen limit za neto izpostavljenost v posamezni tuji valuti in za neto izpostavljenost v vseh tujih valutah glede na kapital banke. Kvantitativni limiti so določeni tudi za obvladovanje likvidnostnega tveganja in sicer so določeni količniki likvidnosti strožje od regulatorno predpisanih. Banka izdeluje tudi tedenske in mesečne načrte denarnih tokov, mesečne likvidnostne simulacije in scenarije ter ima izdelan načrt upravljanja likvidnostnega tveganja v izrednih likvidnostnih razmerah. Letni načrt likvidnosti enkrat letno potrdi upravljalni organ. 3. Banka težje merljiva tveganja, kot so določene podvrste operativnega tveganja t.j. tveganje skladnosti, tveganje ugleda, tveganje neprekinjenega poslovanja, tveganje pranja denarja in financiranja terorizma ter drugih neetičnih praks poslovanja, obvladuje s kvalitativnimi ukrepi obvladovanja tveganj oziroma mehanizmi notranjih kontrol, zlasti s postavljenimi internimi pravili in kontrolami nad izvajanjem organizacijskih, poslovnih in delovnih postopkov banke ter dodatnim nadzorom s strani neodvisnih funkcij in služb notranjih kontrol. Ne glede na to se zadevna težja merljiva tveganja v procesu izdelave profila tveganosti kvalitativno izmerijo in v skladu z vnaprej opredeljenimi kriteriji ocenijo (kvantificirajo). Če je potrebno oziroma odvisno od ocene preostalega tveganja se določi tudi kapitalska potreba in ustrezno pokritje s kapitalom. 4. SID banka je kot razvojna banka v skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) dolžna v celoti upoštevati zakon, ki ureja bančništvo, razen v delih, ki so izrecno navedeni. Gre za posebnosti pri oceni velikih izpostavljenosti, kapitalskih zahtev in ustanavljanju podružnic banke, ki jih SID banka v 2015 ni uporabljala, temveč je zagotovila polno skladnost z bančnimi predpisi. Uporabljena je bila le izjema glede obveznosti izdelave načrta sanacije in uporabe določbe o zajamčenih vlogah, saj SID ne sme in ne sprejema depozitov od javnosti. Dodatne omejitve pri poslovanju so določene z ZSIRB oziroma pravili o državnih pomočeh, ki veljajo v EU in med drugim nalagajo SID banki, da opravlja finančne storitve le na segmentih, kjer nastajajo oziroma so ugotovljene tržne vrzeli oziroma ne sme konkurirati drugim poslovnim bankam. Nadalje mora biti namen financiranja SID banke skladen z nameni, ki so določeni z zakonom. SID banka tudi ne sme financirati podjetij, ki ustrezajo definiciji podjetja v težavah. Te in druge predpisane zahteve banka in njen upravljalni organ upošteva pri sprejemanju in uresničevanju svojih poslovnih ciljev, strategij in politik. Ljubljana, 3. 3. 2016 5. Poročanje po poslovnih segmentih Razdelitev in razkritja po poslovnih segmentih so opravljena na osnovi poslovnih značilnosti posameznih dejavnosti Skupine SID banka. Pri razkritju informacij po poslovnih segmentih so upoštevani nadzorni pristopi in vsebine poročil, katerih se poslužuje poslovodstvo banke pri upravljanju Skupine SID banka. Poslovanje po poslovnih segmentih se spremlja na osnovi računovodskih politik, kot so predstavljene v 2.3.26 točki. Poročila so pripravljena v skladu z MSRP. Pretežni del poslovanja Skupine SID banka je na domačem trgu, zato dodatnih členitev po geografskih območjih Skupina SID banka ne razkriva. Aktivnosti Skupine SID banka je mogoče razdeliti v tri poslovne segmente: . bančništvo, . zavarovanje terjatev in . faktoring. Vsak poslovni segment je organiziran kot pravna oseba v obliki samostojne gospodarske družbe. V Skupini SID banka se dejavnost bančništva odvija v obvladujoči družbi SID banka, zavarovanje terjatev se izvaja v družbi PKZ, faktoring pa v Skupini Prvi faktor. V poslovni segment faktoring je vključen sorazmeren delež Skupine Prvi faktor (50 odstotkov). Posamezni poslovni segmenti vključujejo produkte in storitve, ki se po tveganjih in donosnosti razlikujejo od ostalih poslovnih segmentov. Transakcije med poslovnimi segmenti se vršijo po normalnih poslovnih pogojih. Analiza po poslovnih segmentih 2015 Bančništvo Zavarovanje terjatev Faktoring Skupaj Medsebojna razmerja Razmerja do tretjih Prihodki iz obresti 53.641 362 4.290 58.293 (1.325) 56.968 Odhodki za obresti (31.395) 0 (2.557) (33.952) 1.207 (32.745) Čiste obresti 22.246 362 1.733 24.341 (118) 24.223 Prihodki iz opravnin (provizij) 3.097 0 1.176 4.273 0 4.273 Odhodki za opravnine (provizije) (911) (14) (171) (1.096) 124 (972) Čiste opravnine (provizije) 2.186 (14) 1.005 3.177 124 3.301 Realizirani čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.807 27 0 2.834 0 2.834 Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 3 0 (5) (2) 0 (2) Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3.244 0 0 3.244 0 3.244 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji (70) 0 0 (70) 0 (70) Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik 6 (4) 555 557 0 557 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev 0 0 4 4 0 4 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 1.448 4.222 (39) 5.631 (73) 5.558 ČISTI PRIHODKI/ODHODKI 31.870 4.593 3.253 39.716 (67) 39.649 Druge informacije po segmentih (19.202) (3.420) (4.752) (27.374) 3.098 (24.276) Administrativni stroški (10.227) (3.862) (2.493) (16.582) 5 (16.577) Amortizacija (789) (325) (59) (1.173) 0 (1.173) Rezervacije 551 1.481 (61) 1.971 (251) 1.720 Oslabitve (8.772) (714) (2.139) (11.625) 3.379 (8.246) Čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 35 0 0 35 (35) 0 Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 12.668 1.173 (1.499) 12.342 3.031 15.373 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (2.169) (242) (680) (3.091) 0 (3.091) Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta 10.499 931 (2.179) 9.251 3.031 12.282 SREDSTVA IN OBVEZNOSTI Skupaj sredstva 3.198.967 56.850 86.930 3.342.747 (59.499) 3.283.248 - dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.413 0 0 8.413 (8.413) 0 Obveznosti (brez kapitala) po segmentih 2.834.802 30.077 88.149 2.953.028 (71.610) 2.881.418 Skupaj kapital 364.165 26.773 (1.219) 389.719 12.112 401.831 Povečanje/zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev (501) (681) (45) (1.227) 0 (1.227) V stolpcu medsebojna razmerja so izkazani vsi prihodki in odhodki, ustvarjeni med družbami v Skupini SID banka, prihodki iz dividend odvisne družbe, oslabitve danih kreditov družbam v Skupini SID banka in oslabitev naložbe v kapital družbe Prvi faktor Ljubljana, naložbe v kapital odvisnih družb in skupaj obvladovane družbe, medsebojne terjatve in obveznosti družb v Skupini SID banka, ter druge konsolidacijske knjižbe. 2014 Bančništvo Zavarovanje terjatev Faktoring Skupaj Medsebojna razmerja Razmerja do tretjih Prihodki iz obresti 97.604 489 7.272 105.365 (2.209) 103.156 Odhodki za obresti (54.357) (20) (5.445) (59.822) 2.138 (57.684) Čiste obresti 43.247 469 1.827 45.543 (71) 45.472 Prihodki iz opravnin (provizij) 3.528 0 2.030 5.558 (27) 5.531 Odhodki za opravnine (provizije) (690) (13) (494) (1.197) 197 (1.000) Čiste opravnine (provizije) 2.838 (13) 1.536 4.361 170 4.531 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (1.148) 0 296 (852) 1.763 911 Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 13 0 (2) 11 0 11 Dobički iz finančnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 8.632 0 0 8.632 0 8.632 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 134 0 0 134 0 133 Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik (10) 3 882 875 0 875 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (5) 0 8 3 0 3 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 1.526 5.334 (26) 6.834 (113) 6.721 ČISTI PRIHODKI 55.226 5.793 4.521 65.540 1.749 67.289 Druge informacije po segmentih (43.076) (4.818) (3.301) (51.195) 21.641 (29.554) Administrativni stroški (9.806) (3.684) (2.814) (16.304) 5 (16.298) Amortizacija (613) (371) (67) (1.051) 0 (1.051) Rezervacije (27.238) (467) 0 (27.705) 31.625 3.920 Oslabitve (6.330) (296) (420) (7.046) (9.079) (16.125) Čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 910 0 0 910 (910) 0 Dobiček iz rednega poslovanja 12.150 975 1.220 14.345 23.390 37.735 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (7.606) (218) (691) (8.515) 0 (8.515) Čisti dobiček iz poslovnega leta 4.544 757 529 5.830 23.390 29.219 SREDSTVA IN OBVEZNOSTI Skupaj sredstva 3.577.036 62.768 102.116 3.741.920 (52.878) 3.689.042 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.831 0 0 8.831 (8.413) 418 Obveznosti (brez kapitala) po segmentih 3.221.761 36.964 100.366 3.359.091 (78.756) 3.280.335 Skupaj kapital 355.275 25.804 1.750 382.829 25.878 408.707 Povečanje/zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev 2.902 (256) (26) 2.620 0 2.620 V stolpcu medsebojna razmerja so izkazani vsi prihodki in odhodki, ustvarjeni med družbami v Skupini SID banka, prihodki iz dividend odvisne družbe, oslabitve danih kreditov družbam v Skupini SID banka, naložbe v kapital odvisnih družb in skupaj obvladovane družbe, medsebojne terjatve in obveznosti družb v Skupini SID banka, ter druge konsolidacijske knjižbe. OSTALA RAZKRITJA 1. Razkritja na podlagi Uredbe CRR V nadaljevanju tega poglavja so predstavljena tista razkritja po Uredbi CRR, ki niso vključena v poslovni ali računovodski del letnega poročila. 1.1 Področje uporabe (436. člen Uredbe CRR) SID banka ima položaj EU nadrejene banke, zato je dolžna v skladu z Uredbo CRR objaviti tudi razkritja na podlagi bonitetne konsolidacije. V bonitetno konsolidacijo po Uredbi CRR sta vključeni SID banka po metodi polne konsolidacije in Skupina Prvi faktor (50-odstotni delež) po metodi sorazmerne konsolidacije. Skupina Pro Kolekt in CMSR sta izključena, ker znaša njuna bilančna vsota manj kot 10 milijonov EUR. Naložba v Skupino Pro Kolekt tudi ni odbitna postavka pri izračunu kapitala bančne skupine SID banka. V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka po MSRP sta poleg SID banke vključeni zavarovalnica PKZ po metodi popolne konsolidacije in Skupina Prvi faktor po kapitalski metodi. Konsolidacija za računovodski in bonitetni namen se torej razlikujeta v tem, da računovodska konsolidacija vključuje še zavarovalnico PKZ in po kapitalski metodi Skupino Prvi faktor. Dejavnost Delež glasovalnih pravic Skupine SID Sedež Metoda konsolidacije za računovodsko poročanje Metoda bonitetne konsolidacije Odvisne družbe: SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Finančne in zavarovalniške dejavnosti 100,00% Republika Slovenija Polna - Skupina Pro kolekt: PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Ljubljana Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 100,00% Republika Slovenija - - PRO KOLEKT d.o.o. Zagreb Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 100,00% Hrvaška - - PRO KOLEKT d.o.o. Skopje Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 80,00% Makedonija - - PRO KOLEKT, društvo za naplato duga, d.o.o. Beograd Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 100,00% Republika Srbija - - PRO KOLEKT CREDIT MANAGEMENT SERVICES BUCURESTI S.R.L. Bucuresti Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 62,75% Romunija - - PRO KOLEKT SOFIA OOD, Sofia Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 62,50% Bolgarija - - PRO KOLEKT d.o.o., društvo za finansijsko posredovanje, Sarajevo Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 100,00% Bosna in Hercegovina - - Skupni podvig: Skupina Prvi faktor, Ljubljana Finančne in zavarovalniške dejavnosti 50,00% Republika Slovenija Kapitalska metoda Sorazmerna metoda Soustanoviteljstvo: Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Ljubljana Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 33,00% Republika Slovenija - - Izkaz finančnega položaja na dan 31. 12. 2015 - primerjava obeh načinov konsolidacije V tisoč EUR Računovodska konsolidacija Bonitetna konsolidacija Razlika Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 17.459 15.886 1.573 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 961.653 938.604 23.049 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 14.312 14.312 0 Krediti in terjatve 2.218.645 2.244.106 (25.461) Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 197 197 0 Opredmetena osnovna sredstva 8.032 5.777 2.255 Naložbene nepremičnine 0 693 (693) Neopredmetena sredstva 1.333 744 589 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 8.413 (8.413) Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 4.861 5.678 (817) Terjatve za davek 4.861 5.535 (674) Odložene terjatve za davek 0 143 (143) Druga sredstva 20.905 408 20.497 SKUPAJ SREDSTVA 3.247.397 3.234.818 12.579 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.800.189 2.847.186 (46.997) Vloge 2.074.359 2.121.367 (47.008) Dolžniški vrednostni papirji 723.527 723.527 0 Druge finančne obveznosti 2.303 2.292 11 Rezervacije 60.672 3.707 56.965 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 253 163 90 Obveznosti za davek 42 43 (1) Odložene obveznosti za davek 211 120 91 Druge obveznosti 3.758 291 3.467 SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.864.872 2.851.347 13.525 Osnovni kapital 300.000 300.000 0 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 0 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 5.597 4.579 1.018 Rezerve iz dobička 71.319 54.372 16.947 Lastni deleži (1.324) (1.324) 0 Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) 5.794 24.705 (18.911) SKUPAJ KAPITAL 382.525 383.471 (946) SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.247.397 3.234.818 12.579 Izkaz poslovnega izida na dan 31. 12. 2015 - primerjava obeh načinov konsolidacije V tisoč EUR Računovodska konsolidacija Bonitetna konsolidacija Razlika Prihodki iz obresti 54.003 56.606 (2.603) Odhodki za obresti (31.395) (32.745) 1.350 Čiste obresti 22.608 23.861 (1.253) Prihodki iz opravnin (provizij) 3.097 4.273 (1.176) Odhodki za opravnine (provizije) (925) (1.026) 101 Čiste opravnine (provizije) 2.172 3.247 (1.075) Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.834 2.807 27 Čisti dobiček iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 3 (2) 5 Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 3.244 3.244 0 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji (70) (70) 0 Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik 2 561 (559) Čisti dobički iz odprave pripoznanja sredstev 0 4 (4) Drugi čisti poslovni dobički 5.665 1.409 4.256 Administrativni stroški (14.084) (12.719) (1.365) Amortizacija (1.114) (848) (266) Rezervacije 2.032 239 1.793 Oslabitve (9.486) (7.530) (1.956) Čisti dobički iz naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 35 (35) Dobiček iz rednega poslovanja 13.806 14.238 (432) Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (2.411) (2.849) 438 Čisti dobiček poslovnega leta 11.395 11.389 6 V bančni skupini SID banka ni ovir za prenos kapitala ali za poravnavo obveznosti med nadrejeno in podrejenimi družbami. Vse podrejene družbe Skupine SID banka, ki niso vključene v konsolidacijo za bonitetni namen, izpolnjujejo zahtevan minimum kapitala. Skupni znesek primanjkljaja kapitala je 0. 1.2 Glavne značilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala (437. b, c člen Uredbe CRR) 1 Izdajatelj SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana 2 Edinstvena oznaka SIDR, ISIN SI0021102932 3 Zakonodaja, ki ureja instrument Slovenska Regulativna obravnava 4 Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah v prehodnem obdobju Navadni lastniški temeljni kapital 5 Pravila iz uredbe o kapitalskih zahtevah po prehodnem obdobju Navadni lastniški temeljni kapital 6 Sprejemljivi na posamični / (sub)konsolidirani podlagi / na posamični in na (sub)konsolidirani podlagi Posamično in konsolidirano 7 Vrsta instrumenta Navadne delnice 8 Znesek, pripoznan v regulativnem kapitalu 300 mio EUR 9 Nominalni znesek instrumenta Ni nominalnega zneska - kosovne delnice 9a Cena izdaje Ni nominalnega zneska izdaje - kosovne delnice 9b Cena odkupa n.r. 10 Računovodska razvrstitev Lastniški kapital 11 Prvotni datum izdaje 20. 6. 1997 12 Stalni ali z določenim rokom zapadlosti Stalni 13 Prvotni datum zapadlosti Ni zapadlosti 14 Odpoklic izdajatelja na podlagi predhodne nadzorniške odobritve n.r. 15 Poljubni datum odpoklica, pogojni datumi odpoklica in odkupni znesek n.r. 16 Naknadni datumi odpoklica, če so potrebni n.r. Kuponske obrestne mere / dividende 17 Fiksna ali spremenljiva dividenda / kuponska obrestna mera Spremenljiva dividenda n.r. 18 Kuponska obrestna mera in vsak z njo povezan indeks n.r. 19 Obstoj možnosti neizplačila donosov n.r. 20a Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezni (glede na časovno razporeditev) n.r. 20b Popolna diskrecijska pravica, delna diskrecijska pravica ali obvezni (glede na znesek) n.r. 21 Možnost povečanja ali druge spodbude za odkup n.r. 22 Nekumulativni ali kumulativni n.r. 23 Konvertibilni ali nekonvertibilni n.r. n.r. – ni relevantno Skupina SID banka nima instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala. 1.3 Kapital - ločeno razkritje narave in zneskov (437. d, e člen Uredbe CRR) Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 (C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/ 2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 1 Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplačani presežek kapitala 299.815 26(1), 27, 28, 29, 26(3), seznam EBA 299.815 Od tega: Vplačani kapitalski instrumenti 300.000 26(3), seznam EBA 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 26(3), seznam EBA 1.139 Lastne delnice (1.324) 26(3), seznam EBA (1.324) 2 Zadržani dobiček 26(1)('c) 3 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos (in druge rezerve, da se vključijo nerealizirani dobički in izgube v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi) 72.266 26(1) 72.266 3a Rezervacije za splošna bančna tveganja 26(1)(f) 4 Znesek kvalificiranih postavk iz člena 484(3) in z njim povezan vplačani presežek kapitala, za katerega velja postopna odprava iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala 486(2) Kapitalske injekcije v javnem sektorju, za katere se uporabljajo predhodna pravila do 1. januarja 2018 483(2) 5 Manjšinski deleži (dovoljeni znesek v konsolidiranem navadnem lastniškem temeljnem kapitalu) 84, 479, 480 5a Neodvisno pregledan dobiček med letom, zmanjšan za kakršne koli predvidljive obremenitve ali dividende 26(2) 6 Navadni lastniški temeljni kapital pred regulativnimi prilagoditvami 372.081 372.081 Navadni lastniški temeljni kapital: regulativne prilagoditve 7 Dodatne prilagoditve vrednosti (negativni znesek) 34, 105 8 Neopredmetena sredstva (zmanjšana za povezane obveznosti za davek) (negativni znesek) (744) 36(1)(b), 37, 472(4) (744) 9 Prazna množica v EU 24 Odbitek iz naslova posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja (1.930) (1.930) 25 od tega: odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik 36(1)('c), 38, 48(1)(a), 470, 472(5) 25a Izgube tekočega poslovnega leta (negativni znesek) 36(1)(a), 472(3) 25b Predvidljive davčne obremenitve, povezane s postavkami navadnega lastniškega temeljnega kapitala (negativni znesek) 36(1)(l) 26 Regulativne prilagoditve za navadni lastniški temeljni kapital v zvezi z zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo o kapitalskih zahtevah 26a Regulativne prilagoditve, povezane z nerealiziranimi dobički in izgubami iz členov 467 in 468 (4.576) (458) od tega: filter za nerealiziran dobiček za dolžniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti, ostali izdajatelji (935) 468 (623) Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 (C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/ 2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 od tega: filter za nerealiziran dobiček za dolžniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti, izdajatelj centralna raven države (5.069) 468 - od tega: filter za nerealizirano izgubo za dolžniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti, ostali izdajatelji 469 467 - 313 od tega: filter za nerealizirano izgubo za dolžniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti, izdajatelj centralna raven države 1.181 467 - od tega: filter za nerealiziran dobiček za lastniške vred. papirje, merjene po pošteni vrednosti (222) 468 (148) 26b Znesek, ki se odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali ki se temu kapitalu prišteje, ob upoštevanju dodatnih filtrov in odbitkov, zahtevanih pred uredbo o kapitalskih zahtevah 481 od tega: … 481 27 Kvalificirani odbitki dodatnega temeljnega kapitala, ki presegajo dodatni temeljni kapital institucije (negativni znesek) 36(1)(j) 28 Skupne regulativne prilagoditve navadnega lastniškega temeljnega kapitala (7.250) (7.708) 29 Navadni lastniški temeljni kapital 364.831 364.373 Dodatni temeljni kapital: regulativne prilagoditve 37 Neposredni in posredni deleži institucije v lastnih instrumentih dodatnega temeljnega kapitala (negativni znesek) 52(1)(b), 56(a), 57, 475(2) 38 Deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, če imajo ti subjekti vzajemne navzkrižne deleže v instituciji, oblikovane z namenom umetnega povečanja kapitala institucije (negativni znesek) 56(b), 58, 475(3) 39 Neposredni in posredni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek) 56('c), 59, 60, 79, 475(4) 40 Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek) 56(d), 59, 79, 475(4) 41 Regulativne prilagoditve za dodatni temeljni kapital v zvezi z zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo o kapitalskih zahtevah in prehodne obravnave ter za katere velja postopna odprava v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 (tj. preostali zneski v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah) 41a Preostali zneski, odbiti od dodatnega temeljnega kapitala, ob upoštevanju odbitka od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v prehodnem obdobju v skladu s členom 472 Uredbe (EU) št. 575/2013 472, 472(3)(a), 472(4), 472(6), 472(8)(a), 472(9), 472(10)(a), 472(11)(a) Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 (C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/ 2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 od tega: postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. pomembne vmesne neto izgube, neopredmetena sredstva, primanjkljaj rezervacij glede pričakovanih izgub itd. 41b Preostali zneski, odbiti od dodatnega temeljnega kapitala, ob upoštevanju odbitka od dodatnega kapitala v prehodnem obdobju v skladu s členom 475 Uredbe (EU) št. 575/2013 477, 477(3), 477(4)(a) od tega: postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. vzajemni navzkrižni deleži v instrumentih dodatnega kapitala, neposredni deleži nepomembnih naložb v kapitalu drugih subjektov finančnega sektorja itd. 41c Znesek, ki se odbije od dodatnega temeljnega kapitala ali ki se temu kapitalu prišteje, ob upoštevanju dodatnih filtrov in odbitkov, zahtevanih pred uredbo o kapitalskih zahtevah 467, 468, 481 od tega: … morebitni filter za nerealizirane izgube 467 od tega: … morebitni filter za nerealizirane dobičke 468 od tega: … 481 42 Kvalificirani odbitki dodatnega kapitala, ki presegajo dodatni kapital institucije (negativni znesek) 56('e) 43 Skupne regulativne prilagoditve dodatnega temeljnega kapitala 44 Dodatni temeljni kapital 45 Temeljni kapital (temeljni kapital = navadni lastniški temeljni kapital + dodatni temeljni kapital) 364.831 364.373 Dodatni kapital: instrumenti in rezervacije 46 Kapitalski instrumenti in z njimi povezan vplačani presežek kapitala 62, 63 47 Znesek kvalificiranih postavk iz člena 484(5) in z njim povezan vplačani presežek kapitala, za katerega velja postopna odprava iz dodatnega kapitala 486(4) Kapitalske injekcije v javnem sektorju, za katere se uporabljajo predhodna pravila do 1. januarja 2018 483(4) 48 Kvalificirani kapitalski instrumenti, vključeni v konsolidirani dodatni kapital (vključno z manjšinskimi deleži in instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki niso vključeni v vrstico 5 ali 34), ki jih izdajo podrejene družbe, imetnica pa je tretja oseba 87, 88, 480 49 od tega: instrumenti, ki jih izdajo podrejene družbe in za katere velja postopna odprava 486(4) 50 Popravki zaradi kreditnega tveganja 62('c) in (d) 51 Dodatni kapital pred regulativnimi prilagoditvami Dodatni kapital: regulativne prilagoditve 52 Neposredni in posredni deleži institucije v lastnih instrumentih dodatnega kapitala in podrejenih dolgovih (negativni znesek) 63(b)(i), 66(a), 67, 477(2) 53 Deleži v instrumentih dodatnega kapitala in podrejenih dolgovih subjektov finančnega sektorja, če imajo ti subjekti vzajemne navzkrižne deleže v instituciji, oblikovane z namenom umetnega povečanja kapitala institucije (negativni znesek) 66(b), 68, 477(3) Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 (C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/ 2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 54 Neposredni in posredni deleži v instrumentih dodatnega kapitala in podrejenih dolgovih subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek nad pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek) 66('c), 69, 70, 79, 477(4) 54a od tega: novi deleži, za katere se ne uporabljajo prehodne ureditve 54b od tega: deleži, ki so obstajali pred 1. januarjem 2013 in za katere se uporabljajo prehodne ureditve 55 Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih dodatnega kapitala in podrejenih dolgovih subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v eh subjektih pomembno naložbo (zmanjšani za sprejemljive kratke pozicije) (negativni znesek) 66(d), 69, 79, 477(4) 56 Regulativne prilagoditve za dodatni kapital v zvezi z zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo o kapitalskih zahtevah in prehodne obravnave ter za katere velja postopna odprava v skladu z Uredbo (EU) št. 575 /2013 (tj. preostali zneski v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah) 56a Preostali zneski, odbiti od dodatnega kapitala, ob upoštevanju odbitka od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v prehodnem obdobju v skladu s členom 472 Uredbe (EU) št. 575/2013 472, 472(3)(a), 472(4), 472(6), 472(8)(a), 472(9), 472(10)(a), 472(11)(a) od tega: postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. pomembne vmesne neto izgube, neopredmetena sredstva, primanjkljaj rezervacij glede pričakovanih izgub itd. 56b Preostali zneski, oditi od dodatnega kapitala, ob upoštevanju odbitka od dodatnega temeljnega kapitala v prehodnem obdobju v skladu s členom 475 Uredbe (EU) št. 575/2013 475, 475(2)(a), 475(3), 475(4)(a) od tega: postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. vzajemni navzkrižni deleži v instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, neposredni deleži nepomembnih naložb v kapitalu drugih subjektov finančnega sektorja itd. 56c Znesek, ki se odbije od dodatnega kapitala ali ki se temu kapitalu prišteje, ob upoštevanju dodatnih filtrov in odbitkov, zahtevanih pred uredbo o kapitalskih zahtevah 467, 468, 481 od tega: … morebitni filter za nerealizirane izgube 467 od tega: … morebitni filter za nerealizirane dobičke 468 od tega: … 481 57 Skupne regulativne prilagoditve dodatnega kapitala 58 Dodatni kapital 59 Skupni kapital (skupni kapital = temeljni kapital + dodatni kapital) 364.831 364.373 59a Tveganju prilagojena sredstva v zvezi z zneski, za katere se uporablja obravnava pred uredbo o kapitalskih zahtevah in prehodne obravnave ter za katere velja postopna odprava v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 (tj. preostali zneski v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah) Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 (C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/ 2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 od tega: … postavke, ki se ne odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala (preostali zneski v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013) (postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček, zmanjšane za povezane obveznosti za davek, posredni deleži lastnega navadnega lastniškega temeljnega kapitala itd.) 472, 472(5), 472(8)(b), 472(10)(b), 472(11)(b) od tega: … postavke, ki se ne odbijejo od postavk dodatnega temeljnega kapitala (preostali zneski v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013) (postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. vzajemni navzkrižni deleži v instrumentih dodatnega kapitala, neposredni deleži nepomembnih naložb v kapitalu drugih subjektov finančnega sektorja itd.) 475, 475(2)(b), 475(2)('c), 475(4)(b) Postavke, ki se ne odbijejo od postavk dodatnega kapitala (preostali zneski v skladu z Uredbo (EU) št. 575/ 2013) (postavke, ki jih je treba podrobno opredeliti, npr. posredni deleži v lastnih instrumentih dodatnega kapitala, posredni deleži nepomembnih naložb v kapitalu drugih subjektov finančnega sektorja, neposredni deleži pomembnih naložb v kapitalu drugih subjektov finančnega sektorja itd.) 477, 477(2)(b), 477(2)('c), 477(4)(b) 60 Skupna tveganju prilagojena sredstva 1.252.757 1.252.757 Kapitalski količniki in blažilniki 61 Navaden lastniški temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 29,12% 92(2)(a), 465 29,09% 62 Temeljni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 29,12% 92(2)(b), 465 29,09% 63 Skupni kapital (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 29,12% 92(2)('c) 29,09% 64 Zahteva po posamezni instituciji lastnemu blažilniku (zahteva o navadnem lastniškem temeljnem kapitalu v skladu s členom 92(1)(a), skupaj z zahtevami po varovalnih kapitalskih blažilnikih in proticikličnih blažilnikih, blažilnikom sistemskih tveganj in blažilnikom za sistemsko pomembne institucije (blažilnik za DSPI ali GSPI), ki so izraženi kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 128, 129 in 130, (direktiva o kapitalskih zahtevah) 65 od tega: zahteva po varovalnem kapitalskem blažilniku 66 od tega: zahteva po proticikličnem blažilniku 67 od tega: zahteva po blažilniku sistemskih tveganj 67a od tega: blažilnik za globalne sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: GSPI) ali druge sistemsko pomembne institucije (v nadaljnjem besedilu: DSPI) 131 (direktiva o kapitalskih zahtevah) 68 Navaden lastniški temeljni kapital, ki lahko izpolnjuje zahteve po blažilnikih (kot odstotni delež zneska izpostavljenosti tveganju) 128 (direktiva o kapitalskih zahtevah) 69 [ni relevantno za zakonodajo EU] 70 [ni relevantno za zakonodajo EU] 71 [ni relevantno za zakonodajo EU] Kapitalski količniki in blažilniki Navadni lastniški temeljni kapital: instrumenti in rezerve (A) Znesek na datum razkritja (B) Sklic na člen Uredbe (EU) št. 575/2013 (C) Zneski, za katere se uporablja obravnava pred Uredbo (EU) št. 575/ 2013, ali preostali znesek, določen v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 72 Neposredni in posredni deleži kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) 5.997 36(1)(h), 45, 46, 472(10) 56('c), 59, 60, 475(4) 66('c), 69, 70, 477(4) 5.997 73 Neposredni in posredni deleži institucije v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjektov finančnega sektorja, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za sprejemljive kratke pozicije) 8.413 36(1)(i), 45, 48, 470, 472(11) 8.413 74 Prazna množica v EU 75 Odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz začasnih razlik (znesek pod pragom 10 %, zmanjšan za povezane obveznosti za davek, če so izpolnjeni pogoji iz člena 38(3)) 36(1)('c), 38, 48, 470, 472(5) Veljavne omejitve za vključitev rezervacij v dodatni kapital 76 Popravki zaradi kreditnega tveganja, vključeni v dodatni kapital, v zvezi z izpostavljenostmi, za katere se uporablja standardiziran pristop (pred uporabo zgornje meje) 62 77 Zgornja meja za vključitev popravkov zaradi kreditnega tveganja v dodatni kapital na podlagi standardiziranega pristopa 62 78 Popravki zaradi kreditnega tveganja, vključeni v dodatni kapital, v zvezi z izpostavljenostmi, za katere se uporablja pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pred uporabo zgornje meje) 62 79 Zgornja meja za vključitev popravkov zaradi kreditnega tveganja v dodatni kapital na podlagi pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen 62 Kapitalski instrumenti, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave (velja le med 1. januarjem 2015 in 1. januarjem 2022) 80 Trenutna zgornja meja za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave 484(3), 486(2) in (5) 81 Znesek, izključen iz navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi zgornje meje (preseganje zgornje meje po odkupih in zapadlostih) 484(3), 486(2) in (5) 82 Trenutna zgornja meja za instrumente dodatnega temeljnega kapitala, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave 484(4), 486(3) in (5) 83 Znesek, izključen iz dodatnega temeljnega kapitala zaradi zgornje meje (preseganje zgornje meje po odkupih in zapadlostih) 484(4), 486(3) in (5) 84 Trenutna zgornja meja za instrumente dodatnega kapitala, za katere se uporabljajo ureditve postopne odprave 484(5), 486(4) in (5) 85 Znesek, izključen iz dodatnega kapitala zaradi zgornje meje (preseganje zgornje meje po odkupih in zapadlostih) 484(5), 486(4) in (5) V koloni C so prikazani zneski, ki bodo veljali po koncu prehodnega obdobja, razen v vrsticah od 26 do 27, kjer je prikazan preostali del regulativnih prilagoditev po koncu prehodnega obdobja. Bančna Skupina SID banka nima kapitalskih instrumentov, ki po novi zakonodaji več ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v kapital in bi se zanje v prehodnem obdobju uporabljala obravnava pred Uredbo. 1.4 Skupni znesek izpostavljenosti po računovodskih pobotih in brez upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj ter povprečni znesek izpostavljenosti, razčlenjen po kategorijah izpostavljenosti (442. c člen Uredbe CRR) Kategorija izpostavljenosti Stanje 31.12.2015 Povprečje 2015 Stanje 31.12.2014 Povprečje 2014 Enote centralne ravni držav in centralne banke 703.444 642.034 564.542 411.801 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 39.722 38.697 38.820 30.312 Osebe javnega sektorja 39.205 34.644 28.517 28.045 Multilateralne razvojne banke 13.592 13.616 13.624 13.501 Mednarodne organizacije 0 4.900 17.374 19.876 Institucije 1.875.566 1.960.338 2.312.792 2.574.450 Podjetja 476.419 433.993 438.205 421.840 Neplačane izpostavljenosti 173.993 210.888 253.246 234.410 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 197 374 419 1.681 Krite obveznice 0 2.065 2.579 2.635 Lastniški instrumenti 29.029 17.372 14.259 15.363 Ostalo 7.071 7.363 7.579 6.635 Skupaj 3.358.238 3.366.284 3.691.955 3.760.550 1.5 Porazdelitev izpostavljenosti po pomembnih geografskih področjih, razčlenjenih na kategorije izpostavljenosti (442. d člen Uredbe CRR) 2015 Kategorija izpostavljenosti Slovenija Druge članice EU JV Evropa (brez članic EU) Druge države Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 466.910 224.754 526 11.254 703.444 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 39.504 218 0 0 39.722 Osebe javnega sektorja 38.247 958 0 0 39.205 Multilateralne razvojne banke 0 13.592 0 0 13.592 Institucije 1.282.405 583.101 4.104 5.955 1.875.566 Podjetja 391.503 57.574 17.879 9.464 476.419 Neplačane izpostavljenosti 124.251 31.232 18.236 275 173.993 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 197 0 0 0 197 Lastniški instrumenti 11.032 17.997 0 0 29.029 Ostalo 6.213 837 4 18 7.071 Skupaj 2.360.261 930.262 40.750 26.966 3.358.238 2014 Kategorija izpostavljenosti Slovenija Druge članice EU JV Evropa (brez članic EU) Druge države Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 321.169 242.849 524 0 564.542 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 38.374 100 29 317 38.820 Osebe javnega sektorja 28.015 503 0 0 28.517 Multilateralne razvojne banke 0 13.624 0 0 13.624 Mednarodne organizacije 0 17.374 0 0 17.374 Institucije 1.681.071 618.958 3.196 9.567 2.312.792 Podjetja 357.209 49.834 30.017 1.145 438.205 Neplačane izpostavljenosti 171.441 34.991 46.814 0 253.246 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 419 0 0 0 419 Krite obveznice 0 2.579 0 0 2.579 Lastniški instrumenti 14.259 0 0 0 14.259 Ostalo 6.575 848 156 0 7.579 Skupaj 2.618.530 981.659 80.736 11.029 3.691.955 1.6 Porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo, razčlenjenih na kategorije izpostavljenosti (442. e člen Uredbe CRR) 2015 Kategorija izpostavljenosti Finančne in zavaroval-niške dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti Predelo-valne dejavnosti Trgovina; vzdrževa-nje in popravila motornih vozil Oskrba z električno energijo, plinom in paro Drugo Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 13.224 690.220 0 0 0 0 703.444 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 39.722 0 0 0 0 39.722 Osebe javnega sektorja 14.877 24.262 0 0 0 65 39.205 Multilateralne razvojne banke 13.592 0 0 0 0 0 13.592 Institucije 1.875.566 0 0 0 0 0 1.875.566 Podjetja 25.450 0 161.510 61.024 128.291 100.144 476.419 Neplačane izpostavljenosti 44.385 319 48.081 46.917 0 34.292 173.993 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 0 0 0 0 0 197 197 Lastniški instrumenti 26.410 0 0 0 0 2.619 29.029 Ostalo 271 26 0 15 0 6.760 7.071 Skupaj 2.013.774 754.548 209.591 107.956 128.291 144.078 3.358.238 2014 Kategorija izpostavljenosti Finančne in zavaroval-niške dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti Predelovalne dejavnosti Trgovina; vzdrževa-nje in popravila motornih vozil Oskrba z električno energijo, plinom in paro Drugo Skupaj Enote centralne ravni držav in centralne banke 2.979 561.521 0 0 0 43 564.542 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 38.805 0 0 0 15 38.820 Osebe javnega sektorja 2.868 25.596 0 0 0 53 28.517 Multilateralne razvojne banke 13.624 0 0 0 0 0 13.624 Mednarodne organizacije 0 0 0 0 0 17.374 17.374 Institucije 2.312.792 0 0 0 0 0 2.312.792 Podjetja 19.913 12 180.500 64.532 76.388 96.858 438.205 Neplačane izpostavljenosti 51.397 70 76.543 61.865 2.860 60.511 253.246 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 0 0 0 0 0 419 419 Krite obveznice 2.579 0 0 0 0 0 2.579 Lastniški instrumenti 8.413 0 0 0 0 5.846 14.259 Ostale izpostavljenosti 76 0 0 0 0 7.503 7.579 Skupaj 2.414.639 626.004 257.043 126.398 79.248 188.622 3.691.955 1.7 Razčlenitev vseh kategorij izpostavljenosti po preostali zapadlosti (442. f člen Uredbe CRR) 2015 2014 Kategorija izpostavljenosti do 1 leta Nad 1 leto do 1 leta Nad 1 leto Enote centralne ravni držav in centralne banke 241.173 462.939 259.506 305.036 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 224 41.060 228 40.316 Osebe javnega sektorja 1.985 38.148 552 29.096 Multilateralne razvojne banke 0 13.592 0 13.624 Mednarodne organizacije 0 0 11.284 6.089 Institucije 763.459 1.118.970 968.663 1.353.115 Podjetja 50.158 462.000 77.084 394.531 Neplačane izpostavljenosti 156.222 221.525 178.518 278.838 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 4.558 0 3.569 0 Krite obveznice 0 0 2.579 0 Lastniški instrumenti 29.029 0 17.027 0 Ostalo 6.318 761 339 7.240 Skupaj 1.253.127 2.358.993 1.519.349 2.427.884 1.8 Glede na pomembno gospodarsko panogo znesek zapadlih in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij (442. g člen Uredbe CRR) 2015 2014 Dejavnost Znesek oslabljenih izpostavljenosti Oslabitve in rezervacije za oslabljene izpostavljenosti Znesek zapadlih izpostavljenosti Znesek oslabljenih izpostavljenosti Oslabitve in rezervacije za oslabljene izpostavljenosti Znesek zapadlih izpostavljenosti Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1.855.910 (23.014) 11.080 2.356.014 (21.780) 13.806 Predelovalne dejavnosti 297.995 (98.735) 10.773 360.592 (107.291) 10.872 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 147.896 (42.852) 21.744 159.477 (34.177) 9.768 Oskrba z električno energijo, plinom in paro 133.453 (5.162) 106 77.969 (3.798) 106 Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 77.196 (3.201) 77 67.423 (2.888) 104 Drugo 203.337 (80.918) 65.427 241.111 (85.346) 41.594 Skupaj 2.715.787 (253.882) 109.207 3.262.586 (255.279) 76.250 1.9 Znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij za pomembna geografska območja (442. h člen Uredbe CRR) 2015 2014 Območje Znesek oslabljenih izpostavljenosti Oslabitve in rezervacije za oslabljene izpostavljenosti Znesek zapadlih izpostavljenosti Znesek oslabljenih izpostavljenosti Oslabitve in rezervacije za oslabljene izpostavljenosti Znesek zapadlih izpostavljenosti Slovenija 2.044.288 (188.612) 54.775 2.484.007 (213.560) 54.690 Druge članice EU 567.239 (13.898) 12.819 666.155 (13.820) 11.750 JV Evropa (brez članic EU) 88.628 (50.677) 41.613 104.489 (27.866) 9.809 Druge države 15.632 (695) 0 7.935 (34) 0 Skupaj 2.715.787 (253.882) 109.207 3.262.586 (255.279) 76.250 1.10 Prikaz sprememb posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za oslabljene izpostavljenosti (442. i člen Uredbe CRR) 2015 2014 Oslabitve Rezervacije Skupaj Oslabitve Rezervacije Skupaj Stanje 1.1. 251.749 3.530 255.279 242.495 7.981 250.476 Povečanje 72.828 6.928 79.756 156.057 1.718 157.775 Zmanjšanje (73.925) (7.228) (81.153) (146.803) (6.169) (152.972) Stanje 31. 12. 250.652 3.230 253.882 251.749 3.530 255.279 1.11 Obremenjena in neobremenjena sredstva (443. člen Uredbe CRR) Obremenjena sredstva Neobremenjena sredstva 2015 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Denarna sredstva in stanja v CB 0 0 15.886 15.886 Lastniški instrumenti 0 0 8.617 8.617 Dolžniški vrednostni papirji 31.234 31.234 898.754 898.754 Krediti in terjatve 8.719 9.089 2.235.387 2.330.221 Druga sredstva 0 0 36.221 36.221 Skupaj sredstva 39.953 40.323 3.194.865 3.289.698 Obremenjena sredstva Neobremenjena sredstva 2014 Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Knjigovodska vrednost Poštena vrednost Denarna sredstva in stanja v CB 0 0 5.685 5.685 Lastniški instrumenti 0 0 5.847 5.847 Dolžniški vrednostni papirji 266.118 266.118 439.018 439.018 Krediti in terjatve 61.834 61.989 2.809.849 2.814.871 Druga sredstva 0 0 46.344 46.344 Skupaj sredstva 327.952 328.108 3.306.744 3.311.766 1.12 Vrednosti izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinkov zmanjšanja kreditnega tveganja, povezanih z vsako stopnjo kreditne kakovosti (444. e člen Uredbe CRR) 2015 2014 Stopnja kreditne kakovosti -MEIP Vrednost izpostavljenosti Vrednost izpostavljenosti po upoštevanju zavarovanj Vrednost izpostavljenosti Vrednost izpostavljenosti po upoštevanju zavarovanj 0 3.418.517 3.399.156 3.723.832 3.683.015 2 0 0 4.448 4.448 3 13.951 13.951 22.756 22.756 4 3.549 281 4.876 316 5 72.742 71.677 79.876 78.283 6 59.709 58.569 51.565 48.128 7a 43.652 29.951 59.881 43.076 Skupaj 3.612.120 3.573.584 3.947.234 3.880.024 1.13 Naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo (447. člen Uredbe CRR) 31.12.2015 31.12.2014 Knjigovodska vrednost 8.616 5.847 Presežek iz prevrednotenja 445 3.672 Realizirani dobički 0 296 Lastniški vrednostni papirji v višini 2.619 tisoč EUR so bili pridobljeni s konverzijo bančnih terjatev, 5.997 tisoč EUR pa se nanaša na naložbe v delnice EIF. Vsi ti vrednostni papirji so opredeljeni kot finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ne kotirajo na borzi in so v knjigovodskih evidencah izkazani po pošteni vrednosti. V letu 2015 ni bilo prodaj naložb v lastniške vrednostne papirje. 1.14 Finančni vzvod (451. člen Uredbe CRR) Povzetek uskladitve računovodskih sredstev in mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda 31.12.2015 1 Vsa sredstva in zunajbilančne izpostavljenosti glede na objavljene računovodske izkaze 3.412.792 2 Prilagoditev za subjekte, ki so konsolidirani za računovodske namene, vendar niso vključeni v obseg regulativne konsolidacije (57.048) 3 (Prilagoditev za fiduciarna sredstva, priznana v bilanci stanja v skladu z veljavnim računovodskim okvirom, vendar izključena iz mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda v skladu s členom 429(13) Uredbe (EU) št. 575/2013) 0 4 Prilagoditev za izvedene finančne instrumente 5.804 5 Prilagoditev za posle financiranja vrednostnih papirjev 0 6 Prilagoditev za zunajbilančne postavke (tj. konverzija v kreditne nadomestitvene vrednosti zunajbilančnih izpostavljenosti) (70.753) EU-6a (Prilagoditev za izpostavljenosti znotraj skupine, ki so izvzete iz mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda v skladu s členom 429(7) Uredbe (EU) št. 575/2013) 0 EU-6b (Prilagoditev za izpostavljenosti, ki so izvzete iz mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda v skladu s členom 429(14) Uredbe (EU) št. 575/2013) 0 7 Druge prilagoditve (6.644) 8 Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda 3.284.151 Količnik finančnega vzvoda - usklajeno razkritje 31.12.2015 Bilančne izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev 1 Bilančne postavke (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev, vendar vključno z zavarovanji s premoženjem) 3.219.842 2 Zneski sredstev, ki se odbijejo pri določanju temeljnega kapitala (6.644) 3 Skupni znesek bilančnih izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in fiduciarnih sredstev) (vsota vrstic 1 in 2) 3.213.198 Izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov 4 Nadomestitveni stroški, povezani z vsemi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti (tj. brez gibljivega kritja v obliki denarnih sredstev) - 5 Pribitki za potencialno prihodnjo izpostavljenost, povezani z vsemi posli z izvedenimi finančnimi instrumenti (metoda tekoče izpostavljenosti) - EU-5a Izpostavljenost, določena na podlagi metode originalne izpostavljenosti 8.508 31.12.2015 6 Razveljavitev zmanjšanja zavarovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, kadar se to odbije od sredstev v bilanci stanja v skladu z veljavnim računovodskim okvirom - 7 Odbitki terjatev za gibljivo kritje v obliki denarnih sredstev, ki je zagotovljeno v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti - 8 Izključen del trgovalnih izpostavljenosti, za katere je izveden kliring prek CNS - 9 Prilagojeni efektivni hipotetični znesek, ki se nanaša na prodane kreditne izvedene finančne instrumente - 10 Prilagojene efektivne hipotetične razlike in zmanjšanje pribitkov za prodane kreditne izvedene finančne instrumente - 11 Skupni znesek izpostavljenosti iz izvedenih finančnih instrumentov (vsota vrstic od 4 do 10) 8.508 Izpostavljenosti iz poslov financiranja vrednostnih papirjev 12 Bruto sredstva iz poslov financiranja vrednostnih papirjev (brez priznanja pobota) po prilagoditvi za računovodske posle, knjižene kot prodaja - 13 Pobotani zneski denarnih obveznosti in terjatev iz bruto sredstev v poslih financiranja vrednostnih papirjev - 14 Izpostavljenost iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke za sredstva iz poslov financiranja vrednostnih papirjev - EU-14a Odstopanje za posle financiranja vrednostnih papirjev: izpostavljenost iz naslova kreditnega tveganja nasprotne stranke v skladu s členom 429b(4) in členom 222 Uredbe (EU) št. 575/2013 - 15 Izpostavljenost poslov, pri katerih ima institucija vlogo agenta - EU-15a Izključen del trgovalnih izpostavljenosti iz poslov financiranja vrednostnih papirjev, za katere je izveden kliring prek CNS - 16 Skupni znesek izpostavljenosti iz poslov financiranja vrednostnih papirjev (vsota vrstic od 12 do 15a) - Druge zunajbilančne izpostavljenosti 17 Zunajbilančne izpostavljenosti pri bruto hipotetičnem znesku 133.197 18 Prilagoditev za konverzijo v kreditne nadomestitvene vrednosti (70.753) 19 Druge izpostavljenosti za zunajbilančne postavke (vsota vrstic 17 in 18) 62.444 Izpostavljenosti, izvzete v skladu s členom 429(7) in (14) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti) EU-19a Izpostavljenosti znotraj skupine (na posamični podlagi), izvzete v skladu s členom 429(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti) - EU-19b Izpostavljenosti, izvzete v skladu s členom 429(14) Uredbe (EU) št. 575/2013 (bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti)) - Kapital in mera skupne izpostavljenosti 20 Temeljni kapital 364.831 21 Mera skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda 3.284.151 Količnik finančnega vzvoda 22 Količnik finančnega vzvoda 11,1% Izbira prehodnih ureditev in znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje EU-23 Izbira prehodne ureditve za opredelitev mere kapitala ne EU-24 Znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje, v skladu s členom 429(11) Uredbe (EU) št. 575/2013. n.r. Razdelitev bilančnih izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov in poslov financiranja vrednostnih papirjev in izvzetih izpostavljenosti) 31.12.2015 EU-1 Skupni znesek bilančnih izpostavljenosti (razen izvedenih finančnih instrumentov, poslov financiranja vrednostnih papirjev in izvzetih izpostavljenosti, od katerih: 3.219.842 EU-2 Izpostavljenosti v trgovalni knjigi 0 EU-3 Izpostavljenosti v netrgovalni knjigi, od katerih: 3.219.842 EU-4 Krite obveznice 0 EU-5 Izpostavljenosti, ki se obravnavajo kot izpostavljenosti do enot centralne ravni države 746.938 EU-6 Izpostavljenosti do enot regionalne ravni držav, multilateralnih razvojnih bank, mednarodnih organizacij in subjektov javnega sektorja, ki se ne obravnavajo kot enote centralne ravni države 77.958 EU-7 Institucije 1.757.232 EU-8 Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine EU-9 Izpostavljenosti na drobno EU-10 Izpostavljenosti do podjetij 440.476 EU-11 Neplačane izpostavljenosti 172.955 EU-12 Druge izpostavljenosti (npr. lastniški kapital, listinjenje in druga sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti) 24.283 Finančni vzvod se skladno s členom 451 Uredbe CRR za leto 2015 poroča prvič. Pri izračunu količnika finančnega vzvoda je upoštevan ustrezen znesek glede na določbe 429. člena Uredbe CRR prilagojenih bilančnih in zunajbilančnih izpostavljenosti ter znesek temeljnega kapitala na dan 31. 12. 2015. Skupina za izračun upošteva stanja na dan četrtletnega poročanja. Količnik finančnega vzvoda za bančno Skupino SID banka na dan 31. 12. 2015 znaša 11,1 odstotka in znatno presega okvirno minimalno vrednost v višini 3 odstotkov, ki jo je določil Baselski odbor. Banka količnik finančnega vzvoda spremlja v okviru profila tveganosti banke, kjer ima za ocenjevanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda vzpostavljeno interno lestvico. Skladno z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki Republika Slovenija jamči za obveznosti SID banke. Iz navedenih razlogov SID banka na dan 31. 12. 2015 v okviru notranjega procesa ocenjevanja ustreznega kapitala ni oblikovala interne kapitalske potrebe za tveganje prevelikega finančnega vzvoda. 1.15 Uporaba tehnik za zmanjševanje kreditnih tveganj (453. člen Uredbe CRR) Bančna skupina SID banka kot primerne dajalce osebnih kreditnih zavarovanj upošteva enote centralne ravni držav in centralne banke, enote regionalne ali lokalne ravni držav, osebe javnega sektorja, multilateralne razvojne banke, mednarodne organizacije ter pravne osebe z visoko bonitetno oceno (stopnja kreditne kvalitete znaša najmanj 2 v skladu z metodologijo ECAI). Bančna skupina SID banka za zmanjšanje kreditnega tveganja ne uporablja kreditnih izvedenih finančnih instrumentov. Skupna vrednost izpostavljenosti po kategorijah, ki je zavarovana z osebnimi jamstvi ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti 2015 2014 Kategorija izpostavljenosti Znesek Struktura v % Znesek Struktura v % Osebe javnega sektorja 969 2,5 2.868 4,2 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 0 12 0,0 Institucije 21.826 56,6 42.557 62,0 Podjetja 15.325 39,8 21.515 31,4 Zapadle postavke 415 1,1 1.660 2,4 Skupaj 38.536 100 68.612 100 Seznam vseh zahtevanih razkritij, kot jih predpisuje Del 8 Uredbe EU 575/2013 Člen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje 435 Politika in cilji upravljanja s tveganji 1. Cilji in politike tveganj (a) strategije in procese za upravljanje teh tveganj; POSL 4 (b) strukturo in organizacijo ustrezne funkcije za upravljanje tveganj, vključno z informacijami o njeni hierarhiji in statusu, ali druge ustrezne ureditve; POSL 4 (c) obseg in naravo poročanja o tveganjih in sistemih merjenja; POSL 4 (d) politike za varovanje pred tveganjem in njegovo zmanjševanje ter strategije in procese za spremljanje stalne učinkovitosti varovanja pred tveganji in zmanjševanja tveganj; RAČ 2.3.12, 3.3 (e) izjavo upravljalnega organa o ustreznosti ureditev upravljanja tveganj institucije, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu in strategiji institucije; POS 5 (f) strnjeno izjavo upravljalnega organa o tveganju, v kateri je kratko in jedrnato opisan celoten profil tveganosti institucije, povezan s poslovno strategijo. Ta izjava vključuje ključne kazalnike in podatke, ki zunanjim zainteresiranim stranem zagotavljajo celosten vpogled v način, kako institucija upravlja tveganja, razkrivajo pa tudi, kako je profil tveganosti institucije povezan z ravnijo sprejemljivega tveganja, ki jo določi upravljalni organ. RAČ 4 2. Informacije glede ureditve upravljanja POSL 4 (a) število direktorskih mest, ki jih zasedajo člani upravljalnega organa; (b) politiko zaposlovanja za izbor članov upravljalnega organa ter njihovo dejansko znanje, veščine in izkušnje; (c) politiko glede raznolikosti pri izboru članov upravljalnega organa, splošne in konkretne cilje te politike ter v kolikšni meri so bili doseženi; (d) ali je institucija ustanovila ločen odbor za tveganja ali ne ter kolikokrat se je odbor za tveganja sestal; (e) opis toka informacij glede tveganj do upravljalnega organa. POSL 4, 3.2 436 Področje uporabe OST 1.1. (a) ime institucije, za katero veljajo zahteve te uredbe; (b) pregled razlik v podlagi konsolidacije za računovodske in bonitetne namene, s kratkim opisom zadevnih subjektov in obrazložitvijo, ali so: polno konsolidirane, sorazmerno konsolidirane, odbite od kapitala, niti konsolidirane niti odbite; (c) vse trenutne ali predvidene pomembne praktične ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti med nadrejeno osebo in podrejenimi družbami; (d) zbirni znesek, za katerega je dejanski kapital nižji od zahtevanega v vseh podrejenih družbah, ki niso vključene v konsolidacijo, in ime ali imena teh podrejenih družb; (e) po potrebi okoliščine za uporabo določb členov 7 in 9. N.R. - 437 Kapital (a) celovito uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala, postavk dodatnega kapitala ter filtrov in odbitkov v skladu s členi 32 do 35, 36, 56, 66 ter 79, ki se nanašajo na kapital institucije, z bilanco stanja v revidiranih finančnih izkazih institucije; RAČ 3.6 (b) opis glavnih značilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega kapitala, ki jih izda institucija; OST 1.2 (c) vsa določila in pogoje za vse instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, instrumente dodatnega temeljnega kapitala ter instrumente dodatnega kapitala; OST 1.2 (d) ločeno razkritje narave in zneskov; OST 1.3 (i) vsakega bonitetnega filtra, ki se uporablja v skladu s členi 32 do 35; (ii) vsakega odbitka v skladu s členi 36, 56 in 66; (iii) postavk, ki niso odbite v skladu s členi 47, 48, 56, 66 in 79; (e) opis vseh omejitev, ki se uporabljajo za izračun kapitala v skladu s to uredbo, ter instrumentov, bonitetnih filtrov in odbitkov, za katere veljajo te omejitve; OST 1.3 (f) kadar institucije razkrijejo kapitalske količnike, izračunane z uporabo sestavin kapitala, določenih na drugačni osnovi kot v tej uredbi, celovito obrazložitev osnove, na kateri so izračunani ti kapitalski količniki. N.R. - 438 Kapitalske zahteve (a) povzetek pristopa institucije k ocenjevanju ustreznosti njenega notranjega kapitala za podporo obstoječih in prihodnjih dejavnosti; POS RAČ 4 3.6 (b) na zahtevo zadevnega pristojnega organa rezultat procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala institucije, vključno s sestavo pribitkov iz zahtev po dodatnem kapitalu, na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja iz točke (a) člena 104(1) Direktive 2013/36/EU; N.R. - (c) za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 2, naslova II, dela 3, 8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti iz člena 112 (= po SA kategorijah); RAČ 3.6 Člen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje (d) za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s poglavjem 3, naslova II, dela 3,8 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za vsako kategorijo izpostavljenosti, določeno v členu 147; Institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členom 153(5) ali 155(2) razkrijejo izpostavljenosti, razvrščene v vsako kategorijo iz razpredelnice 1 v členu 153(5) ali dodeljene vsaki uteži tveganja iz člena 155(2). N.R. - (e) kapitalske zahteve, izračunane v skladu s točkama (b) in (c) člena 92(3); (1) pozicijsko tveganje; (2) velike izpostavljenosti, ki presegajo omejitve iz členov 395 do 401, če je instituciji dovoljeno preseganje teh omejitev; (3) valutno tveganje; (4) tveganje poravnave; (5) tveganje spremembe cen blaga; RAČ 3.6 (f) kapitalske zahteve, izračunane v skladu s poglavji 2, 3 in 4, naslova III, dela 3 in ločeno razkrite RAČ 3.6 439 Izpostavljenost kreditnemu tveganju nasprotne stranke RAČ 3.1 (a) obrazložitev uporabljene metodologije za določanje notranjega kapitala in kreditnih limitov za kreditne izpostavljenosti do nasprotne stranke; (b) obrazložitev politik za zagotavljanje zavarovanja s premoženjem in ustvarjanja kreditnih rezerv; (c) obrazložitev politik v zvezi z izpostavljenostmi tveganju neugodnih gibanj; (d) obrazložitev glede vpliva obsega zavarovanja s premoženjem, ki bi ga morala institucija zagotoviti v primeru znižanja ocene bonitetne ocene; (e) bruto pozitivno pošteno vrednost pogodb, učinke pobota, pobotane tekoče kreditne izpostavljenosti, prejeto zavarovanje s premoženjem in neto kreditno izpostavljenost iz naslova izvedenih finančnih instrumentov. Neto kreditna izpostavljenost iz naslova izvedenih finančnih instrumentov je kreditna izpostavljenost pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, po upoštevanju učinkov iz pravno izvršljivih pogodb o pobotu in dogovorov o zavarovanju s premoženjem; (f) mere vrednosti izpostavljenosti po metodah, določenih v oddelkih 3 do 6 poglavja 6, naslova II, dela 3, odvisno od uporabljene metode; (g) hipotetično vrednost varovanja v obliki kreditnih izvedenih finančnih instrumentov in porazdelitev tekoče kreditne izpostavljenosti po vrstah kreditne izpostavljenosti; (h) hipotetične zneske poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ločene glede na uporabo za lastni kreditni portfelj institucije in za njene posredniške dejavnosti, vključno s porazdelitvijo uporabljenih produktov kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, dodatno razčlenjenih glede nakupljeno in prodano zavarovanje znotraj posamezne skupine produktov; (i) oceno vrednosti ., če je institucija dobila dovoljenje pristojnih organov za oceno vrednosti .. Kapitalski blažilniki 440 Proticiklični blažilniki N.R. - (a) geografsko porazdelitev njenih kreditnih izpostavljenosti, ustreznih za izračun proticikličnih kapitalskih blažilnikov; (b) znesek posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika. 441 GSPI blažilniki N.R. - 442 Popravki zaradi kreditnega tveganja (a) opredelitev “zapadlosti” in “oslabljenosti” za računovodske namene; RAČ 2.3.11,3.1. (b) opis pristopov in metod, sprejetih za določanje posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja; RAČ 2.3.11, 3.1. (c) skupni znesek izpostavljenosti po računovodskih pobotih in brez upoštevanja učinkov iz naslova zmanjšanja kreditnega tveganja ter povprečni znesek izpostavljenosti skozi obdobje, razčlenjen na različne vrste kategorij izpostavljenosti; OST 1.4 (d) geografsko porazdelitev izpostavljenosti, razčlenjenih v pomembna območja po pomembnih kategorijah izpostavljenosti, in po potrebi tudi dodatne podrobnosti; OST 1.5 (e) porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo ali vrsto nasprotne stranke, razčlenjenih po kategorijah izpostavljenosti, vključno s prikazom izpostavljenosti do MSP, ter po potrebi dodatne podrobnosti; OST 1.6 (f) razčlenitev vseh izpostavljenosti po preostali zapadlosti, razčlenjenih glede na kategorije izpostavljenosti, ter po potrebi dodatne podrobnosti; OST 1.7 (g) glede na pomembno gospodarsko panogo ali vrsto nasprotne stranke, znesek: OST 1.8 - oslabljenih izpostavljenosti in zapadlih izpostavljenosti, navedenih ločeno, - posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja; - oblikovanih posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v obdobju poročanja; (h) znesek oslabljenih izpostavljenosti in zapadlih izpostavljenosti, navedenih ločeno in razčlenjenih glede na pomembna geografska območja, če je to praktično izvedljivo, vključno z zneski posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v zvezi z vsakim geografskim območjem; OST 1.9 (i) prikaz sprememb posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za oslabljene izpostavljenosti, navedenih ločeno. RAČ OST 2.4 1.10 Informacije obsegajo: Člen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje - opis vrste posebnih in splošnih popravkov zaradi kreditnega tveganja; - začetna stanja, - zneske popravkov zaradi kreditnega tveganja v obdobju poročanja; - zneske ocenjenih bodočih izgub od izpostavljenosti v obdobju poročanja, morebitne druge popravke, vključno s popravki iz naslova sprememb v menjalnih tečajih, poslovnih združitev, nakupov in prodaj podrejenih družb ter prenose med popravki zaradi kreditnega tveganja; - končna stanja. Posebni popravki zaradi kreditnega tveganja in poplačila, evidentirana neposredno v izkazu poslovnega izida, se razkrijejo ločeno. 443 Neobremenjena sredstva OST 1.11 444 Uporaba ECAI (a) firme imenovanih ECAI in ECA ter razloge za morebitne spremembe; RAČ 3.6 (b) kategorije izpostavljenosti, za katere se uporablja posamezna ECAI ali ECA; N.R. - (c) opis procesa določanja uteži tveganja za izpostavljenosti, ki niso vključene v trgovalno knjigo, na podlagi bonitetnih ocen izdajatelja in izdaje; RAČ 3.6 (d) vzporeditev zunanje bonitetne ocene vsake imenovane ECAI ali ECA s stopnjami kreditne kakovosti, predpisanimi v poglavju 2, naslova II, dela 3, ob upoštevanju, da te informacije ni treba razkriti, če je institucija usklajena s standardno shemo vzporeditve, ki jo objavi EBA; N.R. - (e) vrednosti izpostavljenosti in vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju učinkov zmanjšanja kreditnega tveganja, povezanih z vsako stopnjo kreditne kakovosti, predpisane v poglavju 2, naslova II, dela 3, kakor tudi vrednosti odbitkov od kapitala. OST 1.12 445 Izpostavljenost tržnemu tveganju RAČ 3.6 ločeno za vsako tveganje + ločeno kapitalska zahteva za posebno obrestno tveganje pozicij v listinjenju. 446 Operativno tveganje RAČ 3.5, 3.6 Institucije razkrijejo pristope za izračun kapitalskih zahtev za operativno tveganje, za katere institucija izpolnjuje pogoje; opis metodologije iz člena 312(2), če jo institucija uporablja, vključno z obrazložitvijo ustreznih notranjih in zunanjih dejavnikov, ki jih institucija upošteva v pristopu merjenja, ter v primeru delne uporabe, področje in obseg uporabe različnih uporabljenih metodologij. 447 Izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov, ki niso vključeni v trgovalno knjigo RAČ. OST 2.3.11, 2.4.2 1.13 (a) razlikovanje med izpostavljenostmi glede na njihove namene, vključno z razlogi v zvezi s kapitalskimi dobički in strateškimi razlogi, ter pregled uporabljenih računovodskih tehnik in metodologij vrednotenja, vključno s ključnimi predpostavkami in praksami, ki vplivajo na vrednotenje, ter kakršnimikoli pomembnimi spremembami teh praks; (b) vrednost v bilanci stanja, pošteno vrednost in za tiste, s katerimi se trguje na borzi, primerjavo s tržno ceno, če se ta pomembno razlikuje od poštene vrednosti; (c) vrste, naravo in zneske izpostavljenosti, s katerimi se trguje na borzi, izpostavljenost iz naslova lastniških instrumentov nejavnih družb v dovolj razpršenih portfeljih in druga izpostavljenost; (d) kumulativno realizirane dobičke ali izgube, ki izhajajo iz prodaj in likvidacij v zadevnem obdobju; in (e) skupni znesek nerealiziranih dobičkov ali izgub, skupni znesek latentnih dobičkov ali izgub iz prevrednotenja in kateregakoli od teh zneskov, ki je vključen v temeljni ali dodatni kapital. 448 Izpostavljenost obrestnemu tveganju pri postavkah, ki niso vključene v trgovalno knjigo (a) naravo tveganja obrestne mere in ključne predpostavke (vključno s predpostavkami o predčasnih odplačilih kreditov in gibanju nezapadlih vlog) ter pogostostjo merjenja obrestnega tveganja; RAČ 3.3 (b) spremembe v donosih, ekonomsko vrednost ali drugo ustrezno merilo, ki ga uporablja vodstvo v primeru naglega zvišanja ali znižanja obrestne mere v skladu z metodo vodstva za merjenje obrestnega tveganja, razčlenjene glede na valuto. RAČ 3.3, 3.4 449 Listinjenje N.R. - 450 Politika prejemkov RAČ 2.6.3 Za kategorije zaposlenih, katerih dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganja: (a) informacije o procesu odločanja, ki se uporablja pri določanju politike prejemkov, in število sestankov, ki jih je v poslovnem letu opravil glavni organ za nadzor prejemkov, vključno z, če je to primerno, informacijami o sestavi in pooblastilih komisije za prejemke, zunanjem svetovalcu, katerega storitve so se uporabljale pri določanju politike prejemkov, in vlogo relevantnih zainteresiranih strani; (b) informacije o povezavi med plačilom in uspešnostjo; (c) najpomembnejše značilnosti zasnove sistema prejemkov, vključno z informacijami o merilih, uporabljenih za merjenje uspešnosti in prilagoditev zaradi tveganja, politiki odloga in merilih za dodelitev pravice do izplačila; Člen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje (d) razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki, določeno v skladu s členom 94(1)(g) Direktive 36/2013. (e) informacije o merilih uspešnosti, na katerih temelji pravica do delnic, opcij ali variabilnih sestavin prejemkov; (f) glavne parametre in utemeljitev za vsako shemo variabilnih sestavin in druge nedenarne ugodnosti: (g) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razčlenjene po področju poslovanja; (h) združene kvantitativne informacije o prejemkih, razčlenjene glede na višje vodstvo in zaposlene, katerih dejavnosti imajo pomemben vpliv na profil tveganosti institucije, pri čemer je navedeno naslednje: (i) zneski prejemkov za finančno leto, razdeljeni na fiksne in variabilne prejemke, in število upravičencev; (ii) zneski in oblika variabilnih prejemkov, ločeno na gotovino, delnice, z delnicami povezane instrumente ter druge vrste teh prejemkov; (iii) zneski neporavnanih odloženih prejemkov, ločeno na del z in del brez dodeljene pravice do izplačila; (iv) zneski odloženih prejemkov, dodeljeni v finančnem letu, izplačani in zmanjšani s prilagoditvijo glede na uspešnost; (v) novi pogodbeno vnaprej dogovorjeni variabilni prejemki in odpravnine v finančnem letu, in število upravičencev do teh plačil; SL 27. 6. 2013 Uradni list Evropske unije L 176/261; (vi) zneski odpravnin, dodeljenih med finančnim letom, število upravičencev in najvišja takšna dodelitev posamezni osebi; (i) število posameznikov, ki se jim izplača 1 milijon EUR ali več na finančno leto, za izplačilo med 1 milijonom EUR in 5 milijoni EUR, razdeljeno na obroke po 500 000 EUR, in za izplačilo 5 milijonov EUR ali več, razdeljeno na obroke po 1 milijon EUR; (j) na zahtevo države članice ali pristojnega organa celotni prejemek vsakega člana upravljalnega organa ali višjega vodstva. 451 Finančni vzvod OST 1.14 (a) količnik finančnega vzvoda in kako institucija uporablja člen 499(2) in (3); (b) razčlenitev mere skupne izpostavljenosti in usklajenost te mere z zadevnimi informacijami, razkritimi v objavljenih računovodskih izkazih; (c) kadar je to ustrezno, znesek fiduciarnih postavk, za katere je bilo odpravljeno pripoznanje, v skladu s členom 429(11); (d) opis procesov, ki se uporabljajo za upravljanje tveganj prekomernega finančnega vzvoda; (e) opis dejavnikov, ki so vplivali na količnik finančnega vzvoda v obdobju, na katerega se nanaša razkriti količnik finančnega vzvoda. 452 Uporaba pristopa IRB pri kreditnih tveganjih N.R. - 453 Uporaba tehnik za zmanjševanje kreditnih tveganj (a) politike in procese za bilančni in zunajbilančni pobot ter navedbo obsega, v katerem ga uporabljajo; N.R. - (b) politike in procese za vrednotenje in upravljanje zavarovanja s premoženjem; RAČ 3.1 (c) opis glavnih vrst zavarovanja s premoženjem, ki jih sprejema institucija; RAČ 3.1 (d) glavne vrste izdajateljev jamstva in nasprotnih strank pri izvedenih finančnih instrumentih ter njihovo kreditno kakovost; OST 1.15 (e) informacije o koncentracijah tržnega ali kreditnega tveganja v okviru prevzetega zmanjševanja kreditnega tveganja; N.R. - (f) za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, ne zagotavljajo pa lastnih ocen LGD ali konverzijskih faktorjev glede na kategorijo izpostavljenosti, ločeno za vsako kategorijo izpostavljenosti, skupno vrednost izpostavljenosti (po bilančnem ali zunajbilančnem pobotu, če se uporabljata), ki jo krije – po uporabi prilagoditev za nestanovitnost – primerno zavarovanje s finančnim premoženjem in druga primerna zavarovanja s premoženjem; N.R. - (g) za institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s standardiziranim pristopom ali pristopom IRB, ločeno za vsako kategorijo izpostavljenosti, skupno izpostavljenost (po bilančnem ali zunajbilančnem pobotu, če se uporabljata), ki je krita z jamstvi ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Za kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov ta zahteva velja za vse pristope iz člena 155. OST 1.15 454 Uporaba naprednih pristopov za merjenje operativnega tveganja N.R. - 455 Uporaba notranjih modelov za tržna tveganja N.R. - 492 Prehodne določbe za razkritja o kapitalu 2 V obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2015 institucije razkrijejo, v kakšnem obsegu navadni lastniški temeljni kapital in temeljni kapital presegata zahteve iz člena 465 RAČ 3.6 3 V obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 institucije razkrijejo dodatne informacije o svojem kapitalu: RAČ OST 3.6 1.3 Člen Zahteva Mesto objave v LP Poglavje (a) naravo in učinek posameznih filtrov in odbitkov, ki se uporabljajo v skladu s členi 467 do 470, 474, 476 in 479, na navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital; (b) zneske manjšinskih deležev in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter z njimi povezane zadržane dobičke in vplačane presežke kapitala, izdani s strani podrejenih družb, ki so zajeti v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital v skladu z oddelkom 4 poglavja 1; (c) učinek posameznih filtrov in odbitkov, ki se uporabljajo v skladu s členom 481 na navadni lastniški temeljni kapital, dodatni temeljni kapital, dodatni kapital in kapital; (d) naravo in znesek postavk, ki se štejejo za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavke temeljnega kapitala in postavke dodatnega kapitala, z uporabo odstopanj, določenih v oddelku 2 poglavja 2. 4 V obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2021 institucije razkrijejo znesek instrumentov, ki se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala z uporabo člena 484 (kapitalski instrumenti, ki po novi zakonodaji več ne izpolnjujejo zahtev za vključitev v kapital, njihova izločitev pa je lahko postopna) N.R. - POSL: Poslovno poročilo RAČ: Računovodsko poročilo OST: Ostala razkritja N.R.: Ni relevantno 2. Razkritja v skladu s Sklepom o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (20. c člen Sklepa) Država Družba Narava dejavnosti Promet* Število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa (v celih številih) Dobiček ali izguba pred obdavčitvijo Davek na dobiček ali izgubo Prejete javne subvencije 2015 Države članice EU Slovenija SID banka, d.d., Ljubljana bančništvo 56.773 143,02 12.668 (2.169) 0 PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o., Ljubljana faktoring 3.863 26,79 (359) (249) 0 Hrvaška PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o., Zagreb faktoring 6.298 31,41 823 (303) 0 Tretje države Bosna in Hercegovina PRVI FAKTOR d.o.o., Sarajevo faktoring 1.173 14,23 (1.130) 0 0 Srbija PRVI FAKTOR - faktoring, d.o.o., Beograd faktoring 1.624 13,20 (2.322) (208) 0 2014 Države članice EU Slovenija SID banka, d.d., Ljubljana bančništvo 102.042 130,03 12.150 (7.606) 0 PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o., Ljubljana faktoring 7.742 29,06 13.773 (442) 0 Hrvaška PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o., Zagreb faktoring 6.784 33,65 177 (55) 0 Tretje države Bosna in Hercegovina PRVI FAKTOR d.o.o., Sarajevo faktoring 2.224 15,00 42 0 0 Srbija PRVI FAKTOR - faktoring, d.o.o., Beograd faktoring 6.073 24,00 1.447 (838) 0 * vključuje prihodke od obresti, opravnin in dividend 3. Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije SID banka kot pooblaščena institucija zavaruje v imenu in za račun Republike Slovenije tiste komercialne in nekomercialne posle oziroma politične rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje tveganosti zasebni pozavarovalni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. SID banka kot pooblaščena institucija v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja tudi program izravnave obresti za izvozne kredite. Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije ni vključeno v računovodske izkaze SID banke. Evidentira se na posebnih postavkah, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje teh poslov. 31.12.2015 Zavarovanje v imenu in za račun Republike Slovenije Program izravnave obresti Sredstva Denarna sredstva strank na transakcijskih računih 644 2.292 Terjatve iz finančnih instrumentov 134.984 5.913 Krediti 24.347 0 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 94.530 5.913 Drugo 16.107 0 Naložbe v kapital družb 5.083 0 Skupaj sredstva 140.711 8.205 Obveznosti Obveznosti do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov 140.711 8.205 Skupaj obveznosti 140.711 8.205 Evidenčni račun agentskih poslov 519.032 0 31.12.2014 Zavarovanje v imenu in za račun Republike Slovenije Program izravnave obresti Sredstva Denarna sredstva strank na transakcijskih računih 100 57 Terjatve iz finančnih instrumentov 125.187 8.106 Krediti 34.523 650 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 65.907 7.449 Drugo 24.757 7 Skupaj sredstva 125.287 8.163 Obveznosti Obveznosti do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov 125.287 8.163 Skupaj obveznosti 125.287 8.163 Evidenčni račun agentskih poslov 550.229 1.328 Evidenčni račun agentskih poslov pri zavarovanju v imenu in za račun Republike Slovenije predstavlja izpostavljenost iz naslova veljavnih zavarovalnih polic in obljub, pri programu izravnave obresti pa izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju obrestnega tveganja.