Cirnkger Sr;:;en. Damjan/ Rehabilitacija - ktn. IX. ,upi. J (20/0J 
Z DOKAZI PODPRTA ZGODNJA 
OBRAVNAVA PRI OTROKU PO 
OBPORODNI POŠKODBI BRAHIALNEGA 
PLETEZA 
EVIDENCE BASED EARLY 
REHABILITATION PROGRAM FOR 
CHILDREN AFTER OBSTETRIC 
BRACHIAL PLEXUS PALSY 
asist. mag. Katja Groleger Sršen, dr. med., prim. Hermina Damjan, dr. med. 
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana 
ljučne be ede· 
poškodba brahialnega pleteža, otroci, zgodnja rehabi­
litacija 
Uvod: 
Pojavnost obporodne poškodbe brahialnega pleteža pri 
novorojenčkih je od 0,8 do l na 1000 rojstev (1). Številni 
primeri poškodbe so le prehodni, JO do 20 % pa jih ima 
trajno okvaro pleteža (2). 
Zgodnja obravnava: 
Nekateri avtorji predlagajo, da naj bi v prvih dveh tednih 
otrokovo paretično roko pripeli na njegova oblačila, tako 
da bi le-ta bila v udobnem položaju ob njegovem prsnem 
košu, drugi trdijo, da je potrebno takoj začeti s previdnim 
razgibavanjem (1, 2). Ob tem je pomeml;mo, da se tehnik 
razgibavanja ter pravilnega ravnanja z otrokom naučijo tudi 
starši. Da bi preprečili nastanek poznih posledic (kontrak­
ture, delni izpah v ramenskem sklepu, zanemarjanje roke, 
skolioza), je otroka treba napotiti v specializirano ustanovo 
s celostnim programom rehabilitacije (2). Ta vključuje 
program fizioterapije (razgibavanje, spodbujanje aktivnega 
gibanja, krepitev mišic, razvoj simetrične drže in gibanja, 
spodbujanje občutenja) in delovne terapije (spodbujanje 
gibanja z aktivnostmi, ki so primerne otrokovi starosti, 
spodbujanje soročnih aktivnosti in občutenja roke) (2). 
Uporaba ocenjevalnih orodij: 
Potrebno je redno in natančno spremljanje funkcije roke: 
ocenjevanje mišične moči, meritve obsega pasivnih in 
ywor s· 
brachial plexus injury, children, early rehabilitation 
aktivnih gibov, Malletova klasifikacija funkcije roke (3) in 
Torontska lestvica za oceno aktivnega gibanja v različnih 
sklepih roke (4). 
Če se funkcija m. biceps ne povrne ali ne izboljša do starosti 
treh mesecev, je potrebno opraviti dodatne preiskave (EMG, 
morebiti MRI), da bi tako določili obseg okvare in otroka med 
4. in 6. mesecem napotili na rekonstrukcijski poseg (2).
Liteartura : 
l. Gilbert WM, Nesbitt TS, Daruelsen B. Associated factors
in 1611 cases of brachial plexus injury. Obstet Gynecol
1999; 93(4): 536-40.
2. van Ouwerkerk WRJ, van der Sluijs JA, Nollet F, Barkhof
F, Slooff ACJ. Management of obstetric brachial plexus
lesions: state of the art and future developments. Childs
Nerv Syst 2000; 16(10-11): 638-44.
3. Mallet J. [Obstetrical paralysis of the brachial plexus.
II. Therapeutics. Treatment of sequelae. Priority for the
treatment of the shoulder. Method for the expression of
results]. [Article in French] Rev Chir Orthop Reparatrice
Appar Mot 1972; 58: Suppl 1: 166-8.
4. Michelow BJ, Clarke HM, Curtis CG, Zuker RM, Seifu
Y, Andrews DF. The natura! history of obstetrical brachial
plexus palsy. Plast Reconstr Surg 1994; 93(4): 675-80.