O DRUŽBENI RAZVOJ MORAMO RAZUMETI, DELATI MORAMO ZNATI, USTVARJATI MORAMO HOTETI
Smernice - temelj dobrega načrtovanja
V juliju je skupščina občine sprejela smernice za pripravo družbe-i nega načrta občine za obdobje 1981—1985; v tem času so bile spre-jete tudi smernice za pripravo družbenega načrta mesta Ljubljana kot tudi smernice za pripravo družbenega načrta SR Slovenije.
Ob izdelavi prvih dokumentov za pripravo bodočih družbenih načr-tov bi želel opozoriti na nekatere konkretnosti, s katerimi se sreču-jamo v vsakodnevnem življenju.
V sistemu načrtovanja smo pri nas prešli več faz, npr.
—  načrtovanje   gospodarske rasti (kot skupnega povečanja obsega proizvodnje).
—  jiačrtovanje        gospodar-skega razvoja z obravnavanjem kvantitetnih,     kvalitetnih     in strukturnih sprememb v gospo-
darstvu ter
— načrtovanje družbenega razvoja z vključitvijo ciljev so-cialnega razvoja.
Prvič pa je sedaj v pripravo smernic v družbeni plan vključen tudi prostor oziroma načrtova-nje njegove smotrne rabe.
Nadaljevanje na 2. strani
Razvoj sistema načrtovanja je očiten, vendar pa nas zanima tudi njegova učinkovitost oziroma uresničitev načrtovanih ciljev. Kot sistem za zavestno spremlja-nje družbenih pojavov nam družbeni plan določa skupno ra-zvojno politiko in ne opredeljuje le hipoteze in napovedi. Ustvar-jalna teorija načrtovanja nam mora pomagati pri spreminjanju in izboljševanju prakse. Tu pa ugotavljamo, da na nekaterih pomembnih področjih sprejetih ciljev ne dosegamo.
Menim, da to velja predvsem va dve strateški področji:
—  akumujativnost in  repro-dukcija (ne)sposobnost organi-zacij združenega dela ter
—  vključevanje    v    medna-rodno  menjavo  oziroma  kon-kretno premajhna rast  izvoza.
Stališča o oceni stanja, dose-ianjih gibanj in o pomembnosti irvega področja so različna, ker ' analizi nimajo take teže, ozi-oma obratno: ugotavljamo, da •o v letu 197K sredstva za repro-iukcijo močno porastla (Analiza aresničevanja družbenega plana »R Slovenije v obdobjiTl976 — 1979, Poročevalec št. 16, stran 24).
Kot primer pa bi navedel podatek za našo občino, kjer znašajo sredstva za razširjeno reprodukcijo po zaključnih ra-čunih za leto 197S na ravni ob-irine 1.368 milijonov din ter pro-¦ita sredstva za investicije 651 mi-lijonov. V teh sredstvih pa niso upoštevana oziroma prikazana izločanja iz poslovnega sklada (za nerazvite, energetiko, želez-niški in luški promet, ceste in ostalo), ki znašajo po naši analizi 291 milijonov, tako da so dejan-¦ika prosta sredstva za investicije v temeljnih organizacijah zdru-ženega dela le 360 milijonov din.
Strinjam se z ugotovitvami, da lizka akumuiativnost bistveno /pliva na učinkovitost investira-ija, kar je povezano i mnogimi ladaljnjimi negativnimi posletli-:ami. Tudi premajhne rasti zvoza ne moremo obravnavati wvsem ločeno.
O zavestnem usmerjanju bo-ločega razvoja brez razvoja zna-losti in njene povezave s prakso »ziroma brez lastncgu znunja. hi ežko eovorili; gledano z drugega •idika, lahko trdim, da družbeni azvoj temelji na ustre/no uspo-.obljenih Ijudeh (dr. Možina: >/.ačeti bi niorali / načrtovanjem <adrov za načrtovanje.«), ven-iar se zavedam, da smo vsi vklju-:eni v proces načrto\ anja in izva-lanja   družbenega   razvoja.   Po
svoje bi temir-dejal: »Družbeni razvoj moramo razumeti, delati moramo znati in ustvarjati mo-ramo hoteti.« To pa ne pomeni zanikanja potrebe po speciali-stih.
Družbeni razvoj, ogledan z vi-dika spreminjanja odnosov med Ijudmi, pomeni pravzaprav obli-kovanje novih družbenih in medčloveških odnosov na teme-Ijih enakopravnega sodelovanja, vzajemnosti in solidarnosti. To-variš Kardelj je upravičenozapi-sal v svojih Beležkah o naši druž-beni kritiki: »Resnični humani-zem ni pridigarstvo in ne gradi na tem, kakšen bi morali biti človek, ampak prvenstveno na tem, kak-šen je človek v razmerah v kate-rih živi. Zato se resnična humani-stična akcija ne more omejiti samo za pridiganje o vrlinah, ampak mora biti predvsem spo-sobna, da spreminja stvari okrog človeka in odnose med Ijudmi, tako da.ustvari možnosti za rast humanistične družbene zavesti in prakse.«
Samoupravno uzakonjenega plana pogosto ne izvajamo tudi zaradi premajhnega spoštovanja do novega in nastajajočega; če so s sporazumom in dogovori dose-žene uskladitve želja z mož-nostmi ter skupna solidarnost do dogovorjenih akcij, dane pa so tudi materialne možnosti za izvedbo, potem morajo biti de-jansko izčrpani vsi ukrepi za do-sego ciljev. Na primer največje neskladje med načrtovanjem in izvedbo se kaže vsako leto v raz-širjeni reprodukciji pri preskrbi z vodo,    kanalizacijo,    toplotno
energijo in plinom, kjer je pro-blem v izvajanju uzakonjenega programa, prikazuje pa se navdno kot problem pomanjka-nja sredstev. Realizacija za leto I97S npr. je znašala približno 400 milijonov, predvidena po-raba sredstev v letu 1979 pa naj bi bila 1,33 milijarde. Prav tako so bistvene razlike med uresniči-tvijo plana investicij PTT dejav-nosti, kjer je bila finančna reali-zacija celotnega plana investici j v letu 1978 224 milijonov, v letu 1979 pa naj bi po širši varianti znašale investicije X16 milijonov din. Bistvena razlika se kaže tudi med vsakoletnim načrtovanjem in izvajanjem 10-letnega pro-gramu gradnje cestnega omrežja v Ijubljanskih občinah.
Iz izkušenj sodimo, da je naj-pogosteje in tudi najbolj zlorab-Ijen razlog za neizvajanje pro-grama investicij pomanjkanje sredstev, ki nato sproži velike akcije, dejanski problem pa ostaja zamegljen.
V smernicah za pripravo druž-benega plana mesta Ljubljana za obdobje 1981 — 1985 bi želel med cilji družbenega ra/voja iz-postaviti:
—  usklajevanje prostorskega razvoja Ljubljane s politiko šir-šega političnega razvoja ter do-sega skladnosti urbanistične po-litike Ijubljanskih občin in
—  postopno izenačevanje de-lovnih   in   življenjskih   razmer vseh Ijudi s tem, da bodo socialne dobrine   in   storitve,   blago   /a vsakdanjo preskrbo, komunalne dobrine in storitve pod enakimi možnostmi dostopne vsem de-lovnim Ijudem in občanom.
Iz analize naših ključnih pro-blemov na področju socialnega razvoja ugotavljamo, da se na-področju družbenih dejavnosti neskladja povečujejo. Odstotek vključenih otrok v vzgojnovar-stvene /avode je znašal v letu 1978 39, v letu 1979 pa 38. Še /načilnejši je podatek o štcvilu odklonjcnih prosilcev, glede ka-terih v analizi na ravni republike ugotavljajo, da jili je bilo v SR Sloveniji lani I4.S06 in da jesta-nje po posameznih občinah glcde tegazelo različno, kersomdi po-irebe zelo različne. Največje šte-\ilo odktonjenih prosilcev je ugotovljeno \ velikih industrij-sko razvitih občinah. Na žalost naša ohčina v tem predn jači, ker je bilo v letu I97N odkJonjenih kar 2l.»f> prosilcev.
Težko je razumeti, da je mcd ključnimi in nerešenimi pro-blcmi pri nas tudi preskrba ohea-nov, vcndar pričakujemo, da bodo v lem srednjeročnem ob-dobju / i/.gradnjo primemih oh-jektov  rešene osnovne  lc/ave.
Pomanjkljiva pa je tudi zaščita potrošnika.
Demografska rast prebivalstva bo zaradi priselitev oziroma za-radi obsežne stanovanjske gradi-tve tudi v naslednjem srednje-ročnem obdobju zelo hitra. Po oceni bo v občini konec leta 1985 okoli 85.000 prebivalcev, in to kot sedaj predvsem mladih dru-žin. Pretežni del porasta prebi-valstva je povezan z gradnjo no-vega naselja na Fužinah ter z gradnjo Novih Jarš. Na Fužinah hi bile z izvedbo vseh načrtova-nih objektov dane ustrezne mož-nosti bivanja, predvsem pa mo-ramo biti bolj kot so sedaj pri-pravljeni nuditi mlajšim genera-cijam širše možnosti za izobraže-vanje, za kulturo in športno de-javnost.
Menim, d;i so v smernicah mest;i in občine dane pomemhne informacije o ra/ličnih mo/nosiih ruzvoja, ki pri nas tcmeljijo predvsem na možnostih prostorskega razvoja (proste povr-šine za stanovanjsko t>radnjo -X»,5ha, za industrijsko gradnjo '71,(13 ha, zašportne in rekreacijske dejuvnosti 145 ha).
Ker med sprejemanjem smernic pravzaprav ni bilo pripomb (verjelno ludi zaradi prekratkega (er nenslre/-nega dopustniškega časa), /elim. da bi vsi nosilci planiranja sedaj, ko sprejemajo svoje planske dokumen-te, i/hajali i/. sprejetih smernic, v ka-lere je bilo vloženega veliko (rnda, na razpolago pa so ludi vse dodatne in-fornuicije in analize, lci so bile izde-lane ob lem.
JOŽE KAVČIČ