r n N*jve£ji ilertfuki dnevnik v Zdroiemh državah 1 Velja za vse leto • . . $6.00 » Za pol leta.....$3.00 Zrn New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TKUSFON: OOBTLAHDT «70 GLAS NAHODA list šlofeffskih. delavcev vAnleriki. IsUnd m Second Obn NO. 260. — STEV. 260. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 5, 1928. — FOfeTDELJEK, 5 largest Slovenian Daily m the United Slates. I—oed every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. I , September 21, 1003, at the PostOffiee at N«w Yoxtt H. under Act of Congrats of March S, 1S7I TKLJBFON: OOBTULNDT 187« ELJEK. 5. NOVEMBRA 1928. VOLUME ZZZVL — LETNIK XXXTO. Zadnji Smithov nastop pred volitvami. __/ ■" --I-- VES NEW YORK NAVDUŠEN ZA G0VERNER j A AL SM1THA Smith je obdolžil svojega tekmeca, da noče razpravljati o kampanjskih vprašanjih. — Smith vidi zmago, ko se bliža bdj svojemu koncu. — V zadnjem govoru je rekel, da zahteva narod resničnega voditelja. 17 LETNI FANT JE UMORIL MLADENKO Sedemnajst let stari mladenič je priznal, da je umoril petnajst let staro deklico, ker je bil jezen nanjo. — Priznal je svoj zločin po prigovarjanju očeta. Vincent T. Iiic(\ sedemnajst let stari mladenič s Staten islanda, je mirno povedal polioiji, kako je v petek zvečer, v napadu.divje mrž-fnje, pobil do nezavesti Ali-ee Joost, i staro petnajst let, na domu njene I matere na Clinton Ave.t Port Richmond t>er jo nato zadavil do smrti (s ko>om električne žice. j Rice, prijetno izgledajoč mladič, je .sin Roberta D. Hice, pomožnega superintendenta Street Cleaning Departments v Richmond o-kraju. Deček je rekel, da ga je o-ee .pregovoril k priznanju. ( Riee, prav poseben v svoji ljubezni, je baje našel Alice kaditi cigareto z nekim drugim dečkom ter jo v sle d tega preneJial obiskovati. Riee pa je vendar obiskal Šolsko deklico na skrivnem v petek zvečer, v odsotnosti 'njene matere. ■Soglasno z njegovo i »o vest jo je deklica sama zakrivila svojo smrt s svojo ljubezensko agresijo. be končno porocilq zdravniškega preglednika bo pokazalo, če je bil Riee napadalec*, čeprav pravi policija, da je prepričana, da je l*il atpor v petek povzročen od dečkovega napada. Riee pa je vstrajal v svojem priznanju, da ga je Alice Joost s svojimi pozornostmi dovedla do tega. da je bil razžaljen. V .svojem priznanju je rekel Riee, da ni bil še nikdar intimen z nobeno deklico. — Preti mrakom. — se je glasilo v priznanju. — se mi je približala Alice z objemom. Na to sem se jezil. Približala se mi je zopet, položila svojo roki krog mene ter rnkla: — Come on. Be a sport. — Jaz sem postal jezen ter jo udaril s pe.stjo ipo čeln. — Deklica je padla na tla spal-nice. Ves preplašen sem pobral prvo star, ki mi je padla v roko, — žico. ki je bila pritrjera na električni likalnjik. Pohitel sem nazaj v spaluieo ter zavezal žieo krog njenega vratu, trikrat ali š-ttrikrat. FRANCOSKI POSLANIK PAUL CLAUDEL M .....................................* Mesto, ki ga je dvignilo iz obskurnosti, je dalo Al Smithu zadnji močni pogon proti Beli hiši v soboto zvečer v Madison Square Garden. Zanj je bil to višek najbolj izvanrede kampanje, ki je razburila deželo bolj kot katerakoli v zadnji generacij. Danes bo imel še dva govora preko radija, a to je bil njegov zadnji javni nastop pred usodepolnim torkom. I i Zroč nazaj na zadnje štiri mesece, mora delati, na Smitha največji učinek dejstvo, da pričakova-| na debata sploh ni bila debata, ker se ni hotel nje-1 gov nasprotnik spustiti v debato, da se temeljito peča s temeljnimi vprašanji. — Ljudje si žele voditelja, — je rekel Smith, — ki bo govoril jasno in odkrito žnjimi ter jih sezna-J nil z dejstvi. Ljudje si žele voditelja, ki bo nudil' nekoliko več informacije glede vjade v Washing-tonu. i Tri in dvajset tisoč ljudi je polnilo Madison Square Garden, a večina teh je prišla manj v namenu, da poslušajo, temveč da dajo duška svojemu navdušenju. To je bila pestra množica, od finančnika pa do zadnjega pomočnika v kaki prodajalni rib. Tri in dvajset tisoč moških in žensk je slutilo v Madison Square Garden nekaj zgodovinskega in tudi romantičnega ob pogledu na nekdanjega dečka z iztočne strani mesta, kojega najvišje upanje kot mladič je bilo postati "fireman" in ki je seadj razkladal svojo kampanjo za predsedništvo. Se nikdar poprej v svoji kampanji ni bil bolj odkritosrčen in iskren. — Nekaj je treba storiti glede tega, — je rekel povsem odkrito glede prohibicije. — Nekaj je treba storiti in če bom izvoljen jaz, se bo tudi storilo nekaj. Nato pa je spojil zopet Antisalonsko Ligo in Ku Klux Klan z republikansko stranko v tej kampanji. — Republikanska stranka je vprizorila slabotne poskuse, da odvrne od sebe odgovornost za nekatere aktivnosti Klana, — je rekel. — Kampanja, temelječa na verski bigotnosti in verski nestrpnosti pa je tako daleč proč od ameriških idej o vladi, da jim je bilo nemogoče to prikriti. Nato se je lotil vseh vprašanj po vrsti, petrole^-skih škandalov, vodne sile, tarifa in reorganizacije vlade. Glavne točke Smithovega govora so bile: — Republikanska stranka poudarja vedno pred volitvami svojo ljubezen in naklonjenost do delavca. Ameriški delavec pa bi bil na neizmerno bol j -Šem stališču, če bi bil deležen nekaj te simpatije po volitvah. Zgodovina zadnjih petdesetih let kaže, da je bilo več bizneških in finančnih panik pod republikanskimi administracijami kot pa pod demokratičnimi. si je s svojo hčerko wgledal najnovejšo francosko križarko "Duqut ne", ki je dospela v newyorško pristanišče. HOOVER JE ŽE PRIČEL IZBIRATI SVOJ KABINET Hoover je zelo vzradoščen. — Zahvalil se je predsedniku Coolidgeu za njegovo odobrenje, katero smatrajo njegovi svetovalci za preobratno točko v kampanji. — Farmer ji so se zbirali krog vlaka, ko je vozil skozi Kansas. NAJNOVEJŠE RAZKRITJE PROFESORJA EINSTEINA Profesor Einstein je na pragu velikega novega razkritja. — Trdi, da bo njegova nova teorija še bolj presenetila svet kot pa teorija o relativnosti. BERLIN, N emčija, 4. novembra. — Ne oko, pač pa duh nudi dokaz teorij — in slednji se moti skoro vedno. — S temi besedami je dr. Albert Einstein odgovoril na vprašanje, če bi mogel novi 200inčni teleskop, katerega se gradi v Californi-ji, nuditi viden dokaz njegove relativitetne teorije. HIR0HIT0 SE BO SAM PROGLASIL CESARJEM Hirohito se bo sam proglasil dne 10. nov. ja< ponskim cesarjem. — Oblečen v čisto belo svilo b o sprejel vladar meč, zrcalo in dragulje pri starodavni cerimo-• • • mji. Na Hooverjevem posebnem vlaku na poti v Ca-lifornijo, 4. novembra. — Herbert Hoover se je nahajal danes na zadnjem delu svojega potovanja v Californijo, potem ko je odslovil v Puebli dr. Worka ter se zahvalil predsedniku Coolidgeu za "zaupanje ter pomoč", katero mu je baje nudil. GRAF ZEPPELIN PR0TIBERLINU Velikanski vodljivi zrakoplov je odplul iz mesta Friedrichshafena v dežju in viharju. TOKIO. Japonska. 4. novembra. 124-seti japonski cesar Ilirohito. ki sledi na prestolu v nepretrgani črti. starejši kot je katerakoli vladarska hiša na svetu, bo formalno kronan v Kioto, starodav- i nem glavnem mestu dežele dne 10. novembra s slovesnimi obredi, ki .so c'1-lo tako stari, da se noben človek ne spominja, kako so se pojavili. FEI EDK.I CI IS 11A FEN. X e m č i -ja. 5. novembra. — Kljub velikemu viharju in nalivu je zapustil vodljivi zrakoplov (iraf Zeip pelin svojo lopo ter odplul proti Berlinu. Glavno mesto Nemčije je pripravljeno na navdušen sprejem. Pred odhodom je dr. Eckener še enkrat zatrdil, da se Zoppelin nI tako obuesel kot bi se moral. V kratkem čalikii urad predsednika Združenih držav, v prepričanja. da se bo nahajal v koinpe-tentnih rokah, v katerih bo varen blagohit naroda. Ne| ričakovani prispevek Cool-idga h kampanji je bil sprejet bd svetovalcev II o river j a kot točka, ki bo izpremenila v.se v pravcat plaz. No-mmiranec je pokazal povsem novega in brezskrbnega duha, ko je potekal ua'porni dan. Sa-j lil se je na platformah postaj ter pokazal najbolj varno znamenje zaupanja, ko je dovolil govoriti o svojem bodočem 'kabinetu. Tajniku Mellonn bo ponudeno mesto za nadaljne štiri leta. Problematično pa je, če bo to sprejel. To je bilo potrjeno od zelo razve-seljenega republikanskega nominiranca. Dr. Einstein je rekel prv.ne je. dri je blizu razkritja, ki bo s.* dostf l>"lj pomembno kot pa relativnost, a odklonil zaenkrat podrobnosti narave Uiga razkritja. Dr J* vrnil mvn Einstein kar v Berlin s poletnih poe.ln-. katere je vzt-1 na odločno povtdje njegovega zdravnika, ker so bile počitnice potrebne, da se nudi njegovemu srcu primeren počitek. V bližini Luebeeka se je skril učenjak pred javnostjo in sk"/.i mesece .se ni splošno vedelo, kj»- da .se nahaja. Izprva se je zabaval dr. Einstein z jadranjem, a ko je izvedel njegov zdravnik za to, mu je prepovedal tudi to zabavo. Sedaj pa je profesor zeprt z:i-dostno okreval, da se lahko loti u-- kanj a nekaterih novih teorij, s katerinl se je pečal njegov neumorni duh med časom, ko bi moral popolnoma počivati. Dobesedno ne pomen ja jm aeri-monije v Kioto nikakega kronanja. ker ni m vol v i ran a v postopanje nikaka krona. Celo to "kronanje" ti i nič drugega kot cela serija cerhnonij v zvezi z izročitvijo in sprejetjem treh posvečenih za- : kladov, ki so simboli cesarske avtoritete. ki je podedljiva v japonskem cesarstvu. Ti zakladi so zr- ; e»4o, meč lin dragulji, podedovani j po .solnčni boginji, ki je božanska prednica cesarske družine. sarica na svojih prestolih t.-r proglasita svetu dejstvo o nasledstvu. Ta cerimonija se imenuje Sokui Reii ali Veliko oznanilo. To se iz-vrtši ob dveh popoldne dne 10. jm-v»jmLra. {Druga cerimonija pa je Daidžo Saj. najbolj izvnredni obred, kar se jih izvrši kjerkoli na svetu v i zvezi z uatoličenjem kakega monarha. Ta obred se izvrši v noči od 14. na 15. november, ko se napoti cesar sam, z dvema slu žab ni • |cama ter za vrši pogoščen je solnč-jne boginje z novopridelanim ri-Ižem. Preveč prostora bi zavzelo, če bi hoteli našteti vse cerimonije, ki(.se završe v zvezi s kronanjem nove-Dejanski sta dva prestola, kate-j ga cesarja Jaj>onske. Vsi ti oT3re-ra se rabi pri cerimonijah in d ve i d i pa so prestarega izA'ora, še iz ča-kronilni cerimoniji. Ena cerimoni- i sov. ko je tudi na Japonskem evo-ja in mogoče najbolj važna, se za- j lo praznoverje ter so tudi simbo-vrši takrat ko sedita cesar in ce- ličnega pomena. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ROJAKI. NAROCAJTS SE NA -GLAS HAB0DA". NAJVEČJI SLOVENSKI nmeVNIK ▼ TO* OBŽATA& General Booth je boljši. LONDON, Anglija. 4. nov. — General Booth, poveljnik Salvation Army, ki trpi na živčnem polomu, se je danes najboljše počutil, kot je sporočil polkovnik Turker v glavnem stanu Salvation > armade. v Jugoslavijo Din. 1,000 ..............$ 18.40 2,500 ..............$ 45.75 5,000 ..............$ 91,00 " 10,000 ..............$181,00 " 11,110 ..............$200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 200 ....................$11.50 300 ....................$16.95 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo. da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. -za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. 60c; Za irplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $!.— SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YOEK, N. Y. TKLEPHONS: CORTLANDT 4U7 ^__ ___ Mg , .. -I! ....—- ,,,,■„ | ■,■■ — ., 8 ________— GLAS NARODA (BLOVWVE DAILY) Qwncd and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakuer, President Louis Benedik, Treaturer __ _ _ ______. . .. > i Place of business of the corporation and addresses of above officers:' 02 Cortlandt 3t., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.t "GLAS NARODA" J (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list ta Ameriko Za New York tm. celo leto ~..$7/)01 in Kanado ...........................$6.00 Za pol leta ...........................J&3.50 Za pol leta............................JtS.OO Za inozemstvo za celo leto ~..$7j00 Za ietrt leta ............................11.50 Za pol leta ............................$3.50 Subscription Yearly $6.00 ' Advertisement on Agreement. I "Glas S* ar od a" ie ha j a vsaki dan ieveemii nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. " i "OLA8 NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y., Telephone: Cortlandt 2876 I VOLITVE IN PROHIBICIJ A Posedaj se iti št* pri nobenih volitvah odločevalo o ta-1 ko važnem vprašanju kot se ho jutri. To je vprašanje prohibieije. Pri dveh prejšnjih volitvah so ga hoteli prezreti, pri jutrišnjih ho pa stopilo pred vsemi v ospredje. Ko so volili Harditijga, so bili volilei malomarni. Isto tako tudi štiri leta pozneje, ko je bil Cool id g; e izvoljen, j Sedaj sta pa ogorčenje in nezadovoljstvo prikipela do viška ter našla besednika v Al Smithu, demokratskem kandidatu za predsedniško mesto. Jutri se bo odločilo, ee bo izvoljen Smith ali Hoover. Hoover je v par svojih govorih obljubil, da bo skušal odpraviti koiuvpeijo, ki jo povzroča uveljavljanje Vol-steadove postave. Odločno je pa poudaril, da morata osemnajsti amendment in Yolsteadova postava ostati. Smith je pa obljubil, da bo skušal prvič v zgodovini lvs uveljaviti postavo, obenem bo pa skrbel za to, da bo amendirana ter da bodo imele posamezne države pravico odločati o njenih predpisih. Amerikaneem, ki nasprotujejo prohibiciji, se jutri vprvie nudi prilika, da izrazijo svoje mnenje glede postave, ki je povzročila neizmerno vee gorja kot pa dobrot. Pregovarjanje po easopisih nie ne pomaga. Debatiranje na shodih še manj. Volitve nudijo edino priliko, da se da kaj pozitivnega ukreniti. ričakuje nir dobre«*« i;i ima in je imelo vedno uprav iT-zaupanje v »rover. Smitha. Za Smitha se je odločno izjavil najnaprednejši republikanski senator. Norris. veliki borilec proti korupciji, za konserviranje prirwlnih v o rov narodnega bogastva, zlasti vodne sile. »Njegov govor proti Hooverju 111 za Smitha je bil strašen udaree za republikansko stranko. Za Smith;« se je nadaJj<- izjavil Prank Walsh, vodja na-predne stranke, ki je pred štirimi leti -kandidirala pokojnega La Follet-ta za predsednika. Sploh vse. kar je široko grud no. kar ljubi svobodo in napredek, je na strani Smitha. Izkoriščevalci in mračnjaki so na strani Hooverja. To govori bolj kot vsi programi strank. Naši ljudje prav dobro vedo. za koga bodo volili dne G. novembra. Naš ponos bo, da smo prispeli tudi mi svoj del za zmago velikepra resničnega Amerikanea. jrov. Alfred Smith-:' SlavnoGtni večer ge. Danilove. Ob Številni udeležbi občinstva se je vršila 20. oktobra v opernem gledališču predstava Uapkove "Tajne dolgega življenja', ki si jo je izbrala Avgusta Danilova za 40. letnico svojega udejstvovanja na slovenskem oilru. Danilova je bila ta večer deležna vsega priznanja, ki ji gre za dolgoletno, težko in uspešno delovanje v prospeh jase gledališke umetnosti. Pred zadetkom predstave ji je intendant Oton Župančič na odprtem odru. ob burnem odobravanju občinstva in zbranih stanovskih kolegov, izročil odlikovanje, ki ga ji je podelil kralj ob njenem jubileju. Ravnatelj Golija je v kratkih potezah orisal njeno delo in ji čestital v imenu gledališke uprave. Sledile so čestitke v imenu I'druženja gledaliških igralcev in drugih naših kulturnih organizacij. Drenovec je meti drugim prebral toplo .pismo, ki ga je jubilantki poslal nje stari bojni tovariš na gledaliških deskah Hinko Nučič. Slavljenka je prejela mnogo krasnih vencev in darov Zoper boleče mišice_ ^KHjr^J mpri I I vseh lekarnah. U i« ^^^m S J ohotoB ud ' ■ Johnson, Nov H JlnttiwiekjN.J. .M ■pH^MflpP1^! 1 Kidney Piaster] ■ r « Dobro ae vrUmtm htbtm Kdo je za m kdo je proti Smithu. k/ - OLAjg NARODA, 5. NOV. 1928 Zanimivosti iz Jugoslavije. Razbojniška tolpa pod ključem, t Iz Subottce izročajo, da so pri-J peljali tja iz Slavonske Požege ne- T. ke*ra Jura j a Bičaniča. tretjega s čhtn* tolpe, ki je izvršila mili jen- n sko tast vino v postni voz na pr6gi v Sonsbor—X ovi Sa-(1. o i-einer jo bi-ji. lo že j»oročano. Kakor znano, je z bi! naj prvo aretiran odpuščeni 11 pošr.ni uslužbenec Tate. ki je pri t zaslišanju izjavil, (la ima še dva j komplica. Kmalu so aretirali ne- ti kejra tilikmana kot druirejra elana i razbojniške tt»lj>e. Tretji član Hi-eanU" je pa pobejrnil. Poznali so «rtt 0 le i/, osebnega -popisa, kakor }ra je t podal aretirani Tafe. \ Neki kriminalni ajrent je Biča- * niča spoznal v Slavonski Požejri in ' 1 10 letih ohdol- ' žen, da je kot bivši orožniški rit- 1 inojsler avstro-ogrske armade med ' okupacijo Srbije trpinčil in moril ! londotno prebivalstvo. Po prevratu je br odpolkovnika bo zagovarjal advokat Dobra Minič. Ta senzacijonalni proees je vzbudil v Beogradu, kjer je bil Geroč dobro poznan in tudi meti prebivalstvom brvše Srbije in posebno še kragujev.skega sreza. veliko 1 pazornst in zanimanje. I Strašna beda v Dalmaciji fz Splita poročajo, da vlada v Dalmaciji in posebno še v zagorskem kraju velika beda. V občinah Trogir. Lečevir- in Bukovk-i vlada dobesedno glad. Zato med ljustvoui nastalo, močno gibanje za izseljevanje. Domača zemlje ne, more preživljati svojih sinov. Zato silili v tujino. Nad bfKJO ljudi je zadnje mr.seee zaprosilo za potne liste-v Ameriko, in to »amo i z splitseg'a. imotskega. kuinske-jra in benkovškega sreza. Zadnje ease s«' jt- izs<»lilo v Ann-riko iz teh krajev '>482 prebivalcev. Bed« v teh krajih j*- poslediea katastrofalne gospodarske .prditike v jug. državi, ki je je vseeno, koliko delovnih moči -e izseli v tujino in tako .slabi jug. gospodarsko pro-dirkcijo. Nasilen kovač. Kovat" Franc*' se in na eelo; kovač jo zaman podi z lopatasto i-oko in vmes preklinja. V gostilni se »hirajo gostje, kovač ne pogleda nikogar in samo pije. Alkohol prične počasi delovati. mrke Francetove oči .sovražno zaiskre in fant se za«"ne norčevati iz gostov. Xihee ne ugovarja. Kovača se boje. saj vedo. kako je močan in nasilen. Kovač ne odneha. vstane izza -mize ter jame hoditi sem in tja po gostilni. , "Kaj pa sitnariš, ali te je osa pičila", ga povpraša znanec To-l" m a ž. "Ne osa. ampak muhe mi nagajajo*'. de zasmehljivo kovač in t trešči Tomaža ob tla. Tedaj pristopi gostilničar in ja-t me miriti, pa se kmalu sam znajde na tleh. saj ga je treščil kovač s tako -silo, da se je kar stresla uiz-' ka izba. > V frostilno pride delavec Bine z " ža«ro na rami. Ko vidi razdivjane-" ?ra kovača, mu za žuga, ta se takoj podžene vanj. 11111 izbi je z roke ža-• go ter ga zgrabi za vrat. ; "Z nožem me je. pomagajte!" zavpije Bine in začuti težko holr-' čino v levi roki. T11 tako se je zgodilo, da -bodo j Brezovčani' kar ti mesecev brez svojega kovača, ki je zamenjal svojo mračno kovačnico s temno > ječo. i 7 Smrtna kosa. — V celjski bolnici je umrl 53. > letni Anton Žagar, rudar iz Št. Pavla pri Preboldu. BO JAKI, NAROČAJTE 8E N A "GLAS NAHODA", NAJVEČJI , SLOVENSKI DNEVjXIK V ZDE DRŽAVAH j Peter Zgaga j Zgodba iz Downtowna, Na spiošno zahtevo zopet eno objavljam. .)e skozinskoz resnična ter ne sme nikogar presenetiti dejstvo. da znajo naše ljub" ženiec včasi kako tako zabeliti, da ni za nikamor. Kot vsako Jet.), so tudi lani vršili poleti pikniki, pozimi pa veselice, in kiij hočete, sorodn<* duše se najdejo pri takih prilikah. Ona je bila mlada iu neizkušena. ou pa precej prefriga.11. Strašno rada <;a je imela. On ji je sjprva tudi d.>-;i £<»vo-ril a ljubezni. k«> pa je izj»revidel, da mu ne preostaja drugega kot sveti zakon, jo j«- hotel kar popihati. In re» jo je popihal. V daljni Cleveland. Ona pa za njim. seveda. v«lament. Pa kar hitro ira je dobila. Kot vam je gotovo znano, imajo ženske tukaj v Ameriki vso pra-vico. To moški prav d vertdm bneparal-keau M^ edpta^ i« New Yorka — teraj bres saarade in oa- N* ee ekjavijese v listo "Glas Naroda". Za tsMfcii ssi |2tiL—.raTBinsii p«imwe aUJe ecne, ka- m imnmt mM peslov s strankami Izven New Yerka. kar Wiiijib da ae lakfce okeristi s načiaa poslovanjem vsak. pa aajotte te tdfee dalei proC ed psslsvaepa »ediiža dtessMa SAKSER STATE BANK *9 OOSTLAHDT STREET. HEW YORK HI KRATKA DNEVNA ZGODBA J K. T.: SAMOTNI, LAČNI VOLK Of m pod ična Marija! — — — — <'uj. kit j — ni lo poklicalo mene ?! Ah ne, ni kopar nt Samo veter je z«vršal v prajaken drevoredu. Cim)»odična Marija *edi oh klavirju iu drobui, fini prstki ji či-^to odsotni preobračajo liste. Prestanejo. Prinlrifkujejo. Zunaj je jo.ni, v.-»« zlata od 'jidnjcga .mlnca. Ah. nikogar ni. Samo veter Sumi ? velim listjem v parku pod oknom. In po kotih dvor« ne plesa jo prve večerne aen<*e. Saj nisem srraj^ka go>podična. nočem hiti! Mlado dekle m-iu in strah me je same in bele. mekhe roke imam in hladno mi j,. in nikogar ni, nikogar ni. Pospravljal mi/o in sem našel to povest ill dvoje oči se j»> o-zrlo vame, dvoje lepih rjavih dekliških oči. Davno je Že te«a. 7.li se mi. tako dofpo. kakor da je hilo v nekem prejšnjem življenju. Povest nima ne nadaljevanja tte Pozabil sem, kaj *em ho- tel z njo. Morila se nadaljuje takole : Gospodična Marija je učiteljica n- kje na rihhn in sedi morda to uro /a kopico zvezkov in drobni, f ni prstki ji odsotni preobračajo liate.... — i'nj — ni to poklicalo mene?! Ah ne. nikogar ni. Samo veter je zavrftal v jablani jjod oknom. Tn se spet za trenutek predra-| mi : packa čez pol strani in pet! mastnorjavih prstov preko druge j pol. Trudno pogled« na ovitek: To. je me/narjev. tisti flolgi v. nesramnimi nemi. Zadnjič jih je čula, ko so Šepetali med *el»oj in jo pogle-davali in par besed je tudi vjela. surovih in pokvarjenih. Tn nato potuhnjen hobot.... Kako je vse to nesmiselno, kar so ji pravili se lani na učiteljišču. O fdealncm poklicu. Kako j,. vse to trpko. boleče do solz. Tn vsak dan bolj. Ko je prišla. je bila do vrha polna vsega ve*.*1 leg« bogastva. Xič je ni motilo, da jo je nadučitelj hladno sprejel in žena njegova mrzlo: da župnik« ni bilo doma, če- Otrokov kašelj! L ■) Zaustaviti ga J« treba. lfl predrto po»tane r.eva- jI r«n. Odpravite nadlei- JnH |W) ne iče&ctanjc • S*ve- vH ra t Cough Balumom, |U l»V ki j« priljubljen otro- 1H HK| kom in otfrutim tc nHI 49 let. Ugodno, var- HI 9a\ no, uapeino. Vai le- /MH karnar ga ima. AK^m KSEVERA'sH COUGHJBAISAM Ves Berlin govori o senzncijo-iialnem procesu proti kontoristi-.nji Erni Antonvjevi. ki je letos v marcu z nožem zabodla vajenkoi Schullerjevo. Zanimanje /n po- j rotno obravnavo j<» ogromno. Že j prvi dan j" bil naval na porotno dvorano tako velik, da so morali! mobilizirati vse jetniške paznike, j da so za silo vzdrževali red. Naj-j bolj se zanimajo za proves ženske, ki so za take porotn«. obravnave 'sploh najt»olj navdušene. Pred sodno palnčo so se mnoge zneske Ido krvi zlasale iu preteple, ker niso mogle dobiti vstopnic. Obtoženka je simpatična, vitka blondinka. Xa zatožni klopi sedi v elegantnem kožuhu. Ko so jo • privedli v porotno dvorano, so je od razburjenja stresla. Sodnik jo je opzval. naj odloži kožuh, pa je (hIgovorila, da jo zebe. dasi je bilo v ]H>rotni dvorani zelo vroče. Ko je začela opisovati svojP življenje. jc zavladala v dvorani grobna tišina. Obtoženka je hči uradnika in že od 16. leta se je morala sama preživljati. Zadnje čas«1 je imela 134 zlatih mark mesečne plače in od tega je morala dajati roditeljem 40 mark. Kar ji je ostalo, je porabila za obleke in vzdrževanje svojih prijateljev. Obtoženka je brez obotavljanja priznala, da je iinela ljubavno razmerje s svojim šefom. Prvotno je mislila. da nihče ne ve, da se imata s šefom rada. kmalu sc je pa prepričala, da bi vedela vajenka Sehullerjeva marsikaj povedati o njenem intimnem razmerju s šefom. Sehullerjeva je bila nekoč v stranski sobi in videla je. kako ___ j«> obtoženka poljubljala šefa. . Antonvjeva je bila zaposlena pri tvrdki Becher štiri leta. Bila je : ledina uradnica. Ko je Sehuller- • jeva odkrila njeno ljubavno raz- 1 jraerje. ji je zagrozila, da informi- ' ra o vsem šefovo ženo. Iz strahu • pred javnim škandalom je obto-1 ženka Schullerjevo podkupovala. (■ dajala ji je denar in kupovala j1 obleke. ; Xa predsednikovo vprašanje je 1 obtoženka odkrito priznala, da ni 1 i imela ljubavivga razmerja samo ; s šefom, marveč tudi z drugimi; gospodi. Imela je tudi ljubčka. j* ki ga je morala vzdrževati in zato je poneverila iz blagajne 122 ' ?nark. ki jih je pa pozneje vrnila.! Zdravniki so obtožen ko pregledali! in ugotovili, da so neprestane j grožnje vajenke Schullerjev0 tako! vplivale na njo. da je izvršila svo-! je dejanje pol vplivom kroničnega afekta. Schullerjevo je mno-j , rila v hipu. ko ji je ta znova za-! grozila, da informira o njenem ljui bavnem razmerjn šefovo ženo. Obtoženka je pripovedovala. ka-; ko je prišlo do umora. Sehnller-Ijeva jo je prosila, naj ji pomaga pospraviti pisarno, ko so bile nra-j dne ure že končane. Obtoženka je : pospravljala in Sehullerjdva je našla v predalčku pisalne mize nož, ki ga je položila na mizo. češ, ta nož je treba spraviti. Pospravljanje je trajalo dolgo in obtože-]nka ni hotela iti domov, kar je dalo Sehullerjevi povod, da ji je začela znova groziti, češ. da ima i ^ razmerje tudi s šefovim sinom. — | Vsa razjarjena je pograbila ob-jtoženka nož. ugasnila luč. planila na Schullerjevo in* jo umorila. Med obravnavo se jo zgodilo nekaj izrednega. Nekemu porotniku se je namreč omračil nm in obravnavo so morali odgoditi. da izžrebajo novega porotnika. SMRTNA KOSA. V Celju je umrl v 50 letu starosti vinski trgovec Franc Tram-sbhegg. Bil je navdušen ribič in marljiv funkcijonar celjskega ri-barskepa društva. — Po kratki bolezni je umrl zadet od možganske kapi na Kralja Petra cesti dr. Anton Kunst, zobozdravnik v Oeljn. Rojen na Gomil-«kem je izvrševal kot okrož. zdravnik svojo prakso najprej v St. I Pavlu pri Preboldu, nato* nekaj let v Žalcu, odkoder se je preselil kot zobozdravnik v Celje. Dosegel je starost 60 let. — V celjski javni "bolnici je nmrl 65-letni Jakob Bračko, zasebnik iz Vida "pri GrobeTnem. I — V BraslovčrfrK je umrl v najlepši moški dobi posestnik in trgovec z usnjem Ferdo Grah. I . _.. - - .k. Solnce je centrala, iz katere ze-milja in planeti našega solnčnega sistema dobivajo svetlobo in gor-koto. Da je solnce hladno in ne iz-žariva toplote in svetlobe, bi ne bilo življenja na zemlji, ker rastline in živali potrebujejo gotovo "količino gorkote, da morejo živeti. Kazun tega rastliue potrebuje-je tudi svetlobo za svojo rast. Pod vplivom svetlobe one odvzemajo oglj-ik iz zraka in ga uporabljajo kot gradivo za «voje tkanine v o-bliki škroba, celuloze, in sladkorja. Ako bi ^ol*ce bilo .mrtvo, bi naša svetloba in toplina prihajala samo iz zvezd, kar je le bilijonski del najfiijajnejšega solnčnega svetla. Pod temi razmerami bi bila zemlja temna in mrzla in življenja ne bi moglo biti. Energija, ki nam prihaja od sobica, je v glavnem v obliki svetlobe in toplote — tO Jvoje približno enako razdeljeno. Tupatam. ka-da r so na solnca velike pege. prihajajo iz solnca tudi- magnetičue motnje, ki ustavljajo obrat naših brzojavnih žic. Le valovi svetlobe povzročajo občutek svetlobe; valovi gorkote, ne vplivajo na naše oči. Jako mali del energije, ki prihaja iz sohi-' ca, prihaja v obliki malih, krat- ' kih valov, takozvanih ultra-violet-' nili žarkov. Dasi ti žarki prihajajo v mali količini iz solnca, vendarle so velikanske važnosti ^a življenje. Eden izmed vplivov teli . i žarkov je. da zdravijo ]>repre- i čujejo mehkostnost (rikete) pri1 otrocih, ker vsled vpliva teh žar-1 kov na nekatere telesne tkanine se | dogaja, da kosti in zobje, dobiva-1 jo ]«*imerno količino apna in foe-.-' forja. Da mo deležni koristi teh i žarkov, bi morali biti otroci in i mlade živali čim več mogoče vsak dan na prostem v solne ni svetlobi. Ti zraki so najmočnejši med 30. uro zjutraj iu 2. popoldne in so mnogo silnejši jiole.ti kot. po zimi. Navadno steklo na oknu preprečuje njihovo prodiranje v so-1 bo. Zato mora bit-i dete na proteni. j da dobiva njihovo blagodejno korist. Ker brez tfolnčne svetlobe ne bi bilo rastlin in brez rastlin ne bi bilo živali, na s solnčna svetloba se-I veda jako zanima. Kakor je do-|bro znano, je solnce, razbeljeno vroče telo, približno milijon-krat večje od zemlje. Solnce je od nas i oddaljeno'kakih 93 milijonov milj. ; Toplina enega dela solnca, od koder dobivamo svetlobo in gorko-to. je povprečno 11.000 stopinj Fahrenheit-a. Količina svetlobe, ki pada na zemljo, iz «olnca. razllkiije se f>o dobi dneva ni leta. prvi vrsti je odvisna rtd višine solnca. odnosno njegove bldžine zenitu ali točki na nebu naravnost nad glavo. Ker solnce stoji najvišje opoldne in višje po leti kot po zimi. je v jasnih dneh količino svetlobe največja opoldne poleti. Drugi faktorji, razuu višine solnca, vplivajo na količino svetlobe, ki nam prihaja od »solnca. Med najvažnejšimi so: vprvič, variacije v daljavi zemlje od solnca; drugič. količine vodne pare v zraku; tretjič, pristnost praha, dima ali megle v zraku; četrtič, višina kra- prav ga j«* \*id«*la vstopiti v vi»žo. ko s,- mu j» prišla predstavit. Smehljale se je in vsem bi bila rada dala svojega bogastva. S':*-ni videla, kako ji ljudje merijo krilo iu tipajo za vratom in .<*•• ro-gajo nogavieam.... Gospodična, naš ata .-.o rekli, če ste imel. uši. da imate ostrižene la>e! Opoldne Pr' mizi je povedala. Žeua nadnčiteljeva se je zloh-o nasmejala in on je k tkor v zadregi nekaj jecljal o ljudstvu, ki e dobro, ki se je treba samo vživeti vanj in živeti ž njim in tako dalje, K.ij jim .je storila, v.-em njiir. ?! Tako »amotno ji je. tako trudno Eno samo dobro besedo, eno samo. Hvala bogu. zadnji zvezek. Tudi j ♦a je popravljan. Zdaj je prosta.} Tn lačna tudi. Ocvrta jajca in čaj. To je zdaj peti mesec vsak večer. Na samo-varju n,. more drugega. In če bi tudi — ne ne>>e. Dolina je in trgajo ji od tisočaka še poplave in nabavljalne zadruge in stanarino. Ali. to bi bilo še najmanjše. Saj je res, da sem obsojena! Mlado dekle sem in strah me jP in tesno mi je in tuje. in bele roke imam in nikogar ni. nikogar iti. Zdaj pride vendaii že časopis na vrsto. V "Malih oglasih*' bere: "Samoten, lačen volk išče sebi enake družbe. Samo pismeno." Kdo si. ki te je groza ljudi in groza samote/ Siromak! Razumem te. sestra sem ti! Volk si! •loj---jaz bom tudi volk! Zlate »močnike bom nosila in krila do gležnjev in častitljivo fri-| znro iz sedmih sivih las in spoštlji- j I vo se mi bodo odkrivali. > i — -Toj. jaz bom tudi volk. I Senzacijonalen proces v Berlina. _____ ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI pomnan UmuMi information krvick — juooilav suriav VAŽNOST SOUT ČNE SVETLOBE. ObAS NARODA, 5. NOV. 1928 ja nad morsko glaclino. Zemlja je nekoliko bližja sofneu v januarju kot A" juliju in vsled tega dobiva iiio tedaj okoli sedem odsto več svetlobe, ali to ni zadosti, da nadomestuje izgubo žarkov, vsled poševne lege zemlje v tem ča*m, zlasti v naših pokrajinah. Ta sil-nejša svetloba prilraja k nam ravno tedaj, kadar jo potrebujemo, t. j. kadar količina svetlobnih žarkov je manjša. Zmanjšanje svetlobe radi vlage v zraku je jako znatna, tupatam 25 iu več odstotkov. Dim v zraku, zlasti, ako je ]M>mešan z meglo, nam odnaša velik tlel svetlobe. V sedanjih Časih, zlasti v velemestih, nas dim oropa precejšnje količine solnčne svetlobe. Solnčna svetloba je od velike važnosti za nas. ker večino svoje-jega dela v pisarnah, tovarnah, šolah in na polju opravljamo po dnevu. \aš vid in splošno zdravje. preprečen je nezgod od zibeli do groba. — vse to je odvisno od zadostne količine svetlobe. NAJVEČJI MAGNET NA SVETU Te dni izroče v Franciji na svečan način znanstvenikom ogromen magnet, ki .so era izdelali v elektroteh ničnih laboratorij ih francoske akademije. To je največji magnet na svetu. Tehta namreč 120 ton in stroški so znašali en milijon frankov. Magnet, ki tehta skoraj toliko, kakor lokomotiva. je sestavljen iz 105 ton železa. 0 ton medi in 6 ton drugega materijala Žica. ovita okrog jedra, j,, dolga 5 in pol kilometra in tehta ton. Elektromagnetizfm je odkril slavni danski fizik Oersterd pred dobrimi 1;"0 leti. Oersted je odkril to zagonetno naravno silo slučajno. V njegovfljm laboratoriju je stala kraj električnega aparata magnetna igla. ki je takoj izpre-menila lego. čim je bil električni tok napeljan po žicah. Anglež Faradv j,, napravil prvi elekt.ro-mognet na podlagi Oerstedovih opazovanj in eksperimentov. Zdaj igra elektromagnet v tehniki zelo važno vlogo. Toda elektromagne-tizem še ni dovolj preiskan in nedvomno se odpira v t*'m pogledu učenjakom še široko polje novih odkritij. Da se elektromagneti-zem temeljito prouči. j0 predsednik prirodoslovnega odbora francoske akademije Appel tik pred svetovno vojno predlagal, naj bi akademija izdelala ogromen elek-tromagneh Znani mecen princ Roland Napoleon je bil takoj pripravljen kriti vse stroške, toda pozneje se je izkazalo, da njegov prispevek ne zadostuje. Pri nedavni proslavi Pasteurjevega jubileja so pa zbrali še toliko prostovoljnih prispevkov, da so laliko izdelali elektroinagnet. ki bo kot največji na svetu gotiovo mnogo pripomogel, da se elelčiromagne-tizem temeljito prouči. ADVERTISE IN GLAS NARODA NOV NAČIN DIRKANJA so uvcrfVi pri konjskiir dirka** Weequalic Park/Newark. Konj potisk« pred teboj voziček, na katerem, se nahaja voznik. Wilhelinshafnn so delali nedavno zanimive jwizkus,. s srarej-šo bojno ladjo " Zahringen*'. La-rdja je plula brez posadke in upravljali so jo s pomočjo brezžičnega brzojava s torpedovke. Ledja je točno izpolnila 72 brezžičnih povelj in napravila brezhibno 72 manevrov. Naši predniki bi gotovot mislili, da je ladja brez posadke pravo čudo. Zanimivo je, kakšne vojaške namene imajo Nemci s tem presenetljivim uspehom v pomorskem prometu. I Nemci so prišli prvi na idejo j boj n p ladje brez posadke. Prvo tako ladjo so upravljali brezžičnim potom Američani, drugo .pa ! Angleži. Američani so porabili za ta eksperiment staro lmjno ladjo "-loAva." Angleži pa ladjo ; * * Agamemnon.' * Američani iina-ja zdaj celo dregnonth "North Dakota", ki ga upravljajo brezžičnim potom. Američani. An-. gleži in Nemci imajo pri tem namen izvežbati mornarje v streljanju. Doslej so se mornarji vež-jbali v streljanju .s topovi samo na plavajoče tarče, dočim j»» ladja (brez posadke tarča, ki manevrira I in se hitro premika tako. da v pol -, ni meri odgovarja dejanskemu položaju v pomorski bitki. Y ladjo .brez posadke streljajo z ostrimi naboji. Da se pa ladja ne potopi. je njena notranjast napolnjena s plutovino tako. da ostane na površju tudi. če je z granatami vsa preluknjana. Taka ladja je seveda zelo draga tarča, toda vojaškim oblastim se izplača, ker jc najboljši pripomoček za vežbanje mornarjev v ostrem streljanju. Pod kotli ladje 44Zahringen" je avtomatična kurjava na olje. Parni stroji delujejo s 5000 HP. Nekak živčni sistem ladje je pa sprejemni radioaparat, ki sprejema razne brzojavne znake. Tako pomenijo štiri za]>oredne pike pospešiti hitrost, pet pik zmanjšati j hitrost itd. Sprejemni aparat je spojen s posebno avtomatično napravo. ki precizno izpolni vsa povelja. Ladja ima tudi avtomatično gasilno napravo in če se i stroji pokvarijo, se ladja avtomatično utavi, obenem pa izstreli rakete kot signal, da je strojni oddelek pokvarjen. Ladje je v pravem pomenu besede misleče bitje. večjega pomena nego brezžično upravljanje bojnih ladij je pa izum francoskega fizika Lan-gevina. ki omogoča ladjam varno pot v pristanišče, zlasti če je gosta megla. Pri tem izumu se uporablja tako zvani inverzni piero-' električni pojav. Pieroelektrieni pojav nazivamo nastanek električnega naboja na stenah ploščice, ki je izrezan iz kristala kremena Ploščica se stiska ali razteza. Pod vplivom visokofrekvenčnega električnega toka se dešeica stiska in razteza in tako nastane inverzni (obrati) pieroelektrieni pojav. Langevinov aparat obstoja iz oddajne postaje odnosno kondenzatorja, čigar dielektriknm ja omejena kremenita ploščica. Aparat Osebna posojila. Človek pride vrasih v položaj, tla rabi d mar za kak nepričakovan izdatek. Č« zahteva slučaj ve* denarja kot ga je na razpolago, j* navadno mogore dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano je. da zahtevajo razna posojilna, podjetja za osebna posojila (personal loans) po in se ve* na leto za obresti in stroške. Zcodilo ne je. da so delna odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človrk večni dolžnik. Mi smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas. pomagali if, začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se it mnogo časa poslužujejo naše Itanke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New York-u na to ndob-nost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo i><> 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. ~ Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polica itiL Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. Bojne ladje brez krmarja in posadke. je potisnjen v vodo. Pri visoki n;i-petosti napravi kremenita ploščica 40.000 tresljajev v sekundi. Tresljaji .s^ širijo pori vodo in zadenejo na jekleno membrwno. T.i-ko poskusno of>1 je treba ubrati, da ladja ne zadene ob pečine. Edina .slaba stran tejra izuma je. da se mora ladja pri merjenju razdalje od pristanišča ustaviti. Upati je. da ho prenijalni izumitelj tudi ta nedostatek wist ran i!. Mussolinijev kip, 'jHDCnwoo«.* vHOuwooa ki ozarnost. Musdolinija predstavlja na konju 7. molitvenikom v roki. Dva vojaška letalca ubita. LIMA, Peru, 2. novembra. — Dva armadna letalca sta bila ubita da nas. ko sta trčila skupaj nju aeroplana pri poskusnem poletu na Las Palmas polju. --* ! KONCERTI A. ŠUBEZJA 11. novembra zvečer, Sheboygan, Wis. 18. novembra zvečer, Ckisholm, Minn. 25. novembra zvečer, Dulutli. Minn. 0. decembra popoldne, "Wauke-> »an, IU. ^ Znižana Brzojavna Pristojbina ZA NAKAZILA V JUGOSLAVIJO Za denarna nakazila bodisi v dinarjih aH dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le M' 52,50 mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $1.—. Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša oziroma naj man je 60 centov za nakazilo. SAKSER STATE BANK 1 83 Cortlandt Street : New York, H. Y. - -i *t ■ t* • . -'i' - J*- " GLAS NAfiODA, S. »0V, IWg RAKETNI AVTOMOBIL preizkušali na železniških tračnicah pri Blakentmrgu. K-mčija. V zadnjem delu avtomobila so rakete, 'ki druga za drugo eksplodirajo ter jtoganjajo avtomobil naprej s silno -na^lieo. I Samotar iz West Enda. ~ ROMAN IZ ŽIVLJENJA. 1 Za "(Hm Naroda" priredil 0. P. t> (Nadaljevanje.) Sedaj, ko je mirno ugotovil s spriprostimi besedami stvar, katere se je v svoji notranjosti bal že več tednov. — kajti čeprav molčeč 0 tem. je vendar zapazil svojo naraščajočo siabotuost, — je sprejela to kot čistokrvna deklica. Njene oči so se sicer nekoliko razširile, a 1 j»-n glas je ostal no|>oLnoma miren, ko je vprašala: — Ti meniš? —• .laz mislim, da bom v kratkem ča#u zapustil to bedno telo. Ozrl se je navzdol na svoji brezkeristni nogi. skriti pod neizogibno preprogo. — Koneemkonea, — je nadaljeval, — življenje in smrt Ma oba >trašno zanimiva, če ju človek čaka. mesto da bi zbežal pred njima. Nato postaneta oba strašila. — In kaj b"in storila jaz... b rez tebe.' — jf rekla, zelo pritajeno. — Da. — je prikimal. — Hujše j«* za one. ki ostanejo. Jaz sem eden njih t«*r vem. Spominjam Prekinil je saim-ga sebt* in njegove modre oi"i ,so pričele sanjati. Nato pa se je naenkrat zopet stresel, kot da ji iznebril neke nadležne. tajn«* mrsli, ter nadaljevat z mirnim, praktičnim glasom. — Jaz nočem oditi ter pustiti za seboj dosti nerešenih stvari. Ivo bom od še 1 jaz. naj skrbi moj mali tovariš. Hočem ti pustiti Barrow, — v»*š. — je dostavil poskusno. Sara je prikimala in njen obraz je |>Osta! zelo bled. — Da, to vem. Mene ne bo brigalo — nato. — O, da, bo te. — je dostavil s pretkano modrostjo. — To bo le ena kapljica v čebrn, kot boš našla, ko osestvo pripadlo Durwardu ' — je vprašala Sara brezbrižno. — Ali ni nobenega Lovella, da bi podedoval? — On je Lovell. Njegov oče in moj sta bila brata, a njegov bo-;er, stari Timothy Durward, mu je zapustil svojo lastnino ]H>d po- »jem. da sprejme njegovo ime. Geoffrey Durward ima sina, imenovanemu Timothy — po starem možu. — Dmvardi niso bili nikdar tnkaj, odkar sem jaz prišla, da '.Aim s teboj — je pripomnila Sara zamišljeno — Ali se n? brigaš za njega, — svojega bratranca, jaz mislim? — Geoffreya ? Da. on j * očarljiv dečko ter izvrsten vrjak. Dobil je številne .svetinje v južno afriški kampanji. On in njegova že-i»a. imenovana Miss Eden. pa sta bila nastanjena v Indiji toliko let, da sem izgubil vsak stik ž njima. Prišla sta domov, ko jima je pripadla Durwardova lastnina — pred nekako sedmimi ali osmim leti. .faz mislim, da je bila ona ena najlepših žensk, kar .sem jih kdaj videl. Senca v očeh Sare je za trenutek izginila. — Ali je bil to vzrok, da si vedno ostal synnec? — je pomežkni-la, ko je vprašala. — No. zares ne! Nikdar se nisem hotel poročiti z Elizabeto Ud t en. dasiravno je bilo obilo moških, ki so hoteli -storiti to. Zrl je na Saro s čudnim smehljajem. — Nekega dne boš vedela, — zakaj .se nisem hotel nikdar poročiti z Elizabeto. — Povej mi sedaj. On je zmajal z glavo. —. Ne. Izvedela boš dosti kmalu, — dosti kmalu. Molčal je in zapadel zopet dnevnemu sanjanju. Zopet pa se je v kratkem predramil ter se prisilil nazaj k razmislekom praktičnih potreb trenutka. — Kot sem rekel, Sara. preje ali pozneje boš morala zapustiti posetvo. Ja% pa imam čistih štiristo na leto. povsem ločenih od Bar-rowega denarja in to bo ob moji smrti tvoje. •— Jaz nočem slišati o tem, — je izbruhnila Sara strastno. — Jaz sovražim ee!o govoriti o takih stvareh. ISH I I ~ Patrick se je nasmehnil, nekoliko razveseljen in ginjen od t»*ga IMMttjtfijk&nje svetovne modrosti mladenke. Ne bodi norica, moja draga. Jaiz ne bom umrl niti en dan preje ker sem napravil svojo oporoko. a umrl bom dosti bolj pokojno, k« r bom vedel, da si preskrbljena. Obljubil sem tvoji materi, da t»om storil vse, kar je v moji moči. da t-e obvarujem pred uničenjem tvojega življenja, kot j«, ona imičMa -voje lastno. In denar, majhen gutov dohodek, je zelo dober ščit za žensko. Štiristo ni dovolj, da se zadovolji razsipno ž« nsko, a dovolj, da se omogoči ženski poročiti se i/, ljubezni ■— ne |>a za dom! liovoril je z neke vrste zatrto trpkostjo, kot da je bil vzbujen pontin v sveži ogunj kake pojasnjene strasti in Sara je zrla nanj z nenadno vzbujenim zanimanjem. Patrick |>a očrvidno ni slutil vprašanja, ki se, je treslo na njenih ' ustih, kajti nadaljeval je z lahnim glasom: — To je dovolj gl« de biznesa za enkrat. Jae sem le hotel, da ti * v«**, karkoli naj se zgodi, da boš allright, v kolikor je prizadet vsakdanji kruli. — Jaz mislim, da domnevaš ti. da je to edino, za kar se brigam jaz! — je vzkliknila Sara viharno. i Patrick se je nasmehnil. Bi Ije na svetu že več kot šestdeset let I In >e že davno naučil, da ne more niti sreča, niti žalost zamoriti za 1 dolgo časa zbodijajev materijalnega neuspeha. Kot svetovno moder ' človek pa je imel široko toleranco za slabosti človeške narave. Vsled ' »»•ga je rekel: i — Jaz te boljše poznani kot tako, — moja draga, — je odvr- * t>il mirno. — Pogosto pa mislim na to. kar sem cul reči neko staro j« ! da v ko tam spodaj v vasi. Ona je ravnokar izgubila svojega moža in i favtorjeva Žena ji je ravno pripovedovala neke neslanosti o bogati 1 ženski, ki je postala pred krakim vdova. ° , — To je vse dobro, gospa, — ji je odvrnila stara ženska suho- • parno, — a debelo žalost ji dosti lažje prenašali kot pa suho. — To i zveni mogoče neromantično, a je živa resnica, — le malo ljudi je i rdkritosrčnih dovolji, da bi to priznali. V tednih, ki so sledili nato, je Patrick navidez okreval in vrnila mu je velika mera -prejšnje čilosti. Bil je iz van red no živahen, in ! vesel in Sara je pričela že upati, da se je dr. MaePherson zmotil v -vojem mnenju m da bo ostalo še dosti let srečne tovariaije med njo * :n njenim varuhom. 1 Tako dobro razpoloženje je bilo navidez v nesoglasju s priča- 3 kovanjem smrti in nekega d-ne je dala naglas izraza svojemu dvomu 3 glede resničnosti doktorjeve prognose. ^ Patrick pa je zmajal s svojo glavo. — Ne, moja draga, on ima prav, — je rekel odločno. — Jaz par ne bom * tok al raditega. Koneemkonea sem našel življenje zelo do-11 bro atvar, čeprav sem zgrešil — najboljše, — kar ima nuditi mož..1 Najbri pa bom tudi našel «mirt zelo dobro st*rar, kadar bo prišla. ] .._______ __(Dalje prihodnjič.) ' - .. • - • • , - -. " . . - • r. m Ljubljanska policija je končno j vlovila že nad pol drugo leto za-j. sledovanega drznega zločinca, prešernega pohajača. spretnega tatu, i. vlomilca in "kolesarja", 28-letne-r- ga Ivana PisHotnika. pristojnega v Mozirje na Štajerskem. Plstotnik je imel pri .svojih poslih tekom lanskega in letošnjega e leta izredno srečo. Fant je bil e navzlic svoji mladosti že oseni-krat kaznovan ter bi imel .svojo zadnjo kazen, šestletno ječo odse-i- deti v mariborski kaznilnici. Po poklicu je bil Plstotnik Žagar, a se je tekom časa izučil. V kaznilui-ei mu seveda ni prijalo. zato je vedno tuhatal, kako bi mu uspelo priti zopet na svobodo. Taka prilika mu je nudila 13. decembra s 1926., ko je šel še z nekaterimi drugimi kaznjenci na delo nekam v mariborsko okolico. Med delom se je Plstotnik s primernim izgo-' vorom odstranil, nato pa jo jadrno ubral v bližnji gozd. kjer se je i ! skril pred svojimi preganjalci. V J gozdu je počakal noči. nato pa usmeril svojo pot proti Pohorju. Krenil je v zapadno stran ter ,v okolici MLslinje vlomil še Isto- .noč ^ v neko bajto, iz katere je odnesel suknjič. 130 Din gotovine ter za prvo silo nekaj jestvin. Ubežnik " se je nato potikal po gozdovih ter se približeval avstrijski meji, ; ki jo je prekoračil lani v noči na 27. julija pri Prevaljah. , ' U Udaril je pot proti Velikovcu, j 1 kjer je naslednjega dne vdrl v neko hišo od cesti, si oskrbel kom- ] 1 pletno obleko ter xikradel povrh še 40 šilingov gotovine. V gozdu , je nato kazensko obleko vrgel v ] Dravo. Iz Velik ovca se je fant ^ odpeljal v Celovec, odkoder je , 1 krenil proti Beljaku. Dne 30. ju- j lija je izvršil v Beljaku vlom v j 1 neko predmestno vilo. v kateri je i prišel do izbornega plena. Z la- 1 hkoto se je polastil 2800 šilingov ^ 1 gofiqivine ter jo mahnil nazaj v ^ 1 Celovec in takoj dalje v Juden- ^ burg. Tu se je seznanil v zakot-i .it nem lokalu z neko sladko deklico. f Povabil jo je s seboj v Celovec, , kjer sta ostala tri dni in se zaba- ^ .vala v raznih zakotnih gostilnah. ^ f)np 4. avgusta sta se vrnila nazaj ^ v Judenburg, kjer je kavalir slad-, ko dekle odpodil ter se vrnil iz mesta zopet na kolodvor. Cisto , nenadejano ga je tu čakala zopet , velika sreča, V garderobi je opa- j *il majhen temnorjav kovčeg, ki x ga je kar titro "sunil" in s pie- B nom odkorakal peš po progi. Ne- A daleč od mesta je na samem kov- j čeg odprl ter v velikansko prese- a oečenje našel notri krasno vsoto c 9600 šilingov v gotovini, poleg pa j |še zlato uro s tako verižico. mo-Jj. 'ški prstan z briljanti ter nekaj j toaletnih potrebščin. O. fant je j denar takoj pobasal v žep, kamor -•je spravil tudi dragocenosti, kov-'^, ■čeg z ostalo vsebino pa potopa v j mlako ^a progo. L Na prihodnji postaji je Pistot- d nik kupil vozni listek za Leoben, 1; kjer je prodal uro, verižico in pr- v stan zlatarju za 500 šilingov. Zla- j tarju je poba dobro natvezil, da t ima v okolici strica in da se je I naveličal življenja v Jugoslaviji, k Iz Leobna se je odpeljal z Vlakom k (seveda v I. razr v-Gradec), kjer ž j se je gostil v gostilni "Zur Son- Č ne" celih 14 dni kot Johann Pe- g renz, krojaški mojster in narodni v mučenik iz Jugoslavije. V Grad- a eu je živel kakor baron, se kretal j po raznih zabaviščih in uganjal j ) orgije. Slednjič .so fa začeli pod- - plati žgati in tudi mošujiček se je - sušil. Pa je fant pobral šila in , kopita ter odšel zop(1t na našo me- - jo v Eblswald. Od tihotapcev je i prav slučajno izvedel, da skrivajo razno tihotapsko blago v nekem - skednju pod gozdom. P is tot ni k u 1 Je P° kratkem premišljanju šini-' la v glavo imenitna ideja. Pono- ■ či je po kratkem dprezovanju > kratkomalo vdrl v omenjeno bara ■ ko ter si oprtal tri nahrbtnike v 9 težke 60 kg, v katerih se je nahaja-1 lo nekaj Gavrilovičeve salame, več • steklenie slivovke in nad 40 kg ' saharina. Vesel nočne avanture, ' k: mu je položila v aročje tako • bogastvo, jo je udaril čez mejo 1 nazaj v Jugoslavijo ter v vasi Brezdnu v bližni Marenberga prodal iso robo neki ženski za 16.000 Din. ilasi je blago predstavljalo d\ akratno vrednost. Nu, blago prodano, denar zopet v žepu — pa se Pistotnik niti rj maral mnogo muditi v domači deželi, marveč je z lukamatijo krenil naravnost proti Zagrebu in še naprej proti Beogradu, pa eelo še proti bolgarski meji, hoteč jo pqjpihati v drugo stran inozemstva. Vendar pa se je premislil in se je raje vrnil v Subotico, Osi-jek, Virovtieo in čez Varaždin v Rogaško Slatino, kjer se mu je je-lo kmalu zopet sanjati o lepih ča-(sih na Koroškem. Pa se je odpeljal proti Dravogradu in se ;z neznanega vzroka vrnil na Pohorje. J' j Lepega dne je vlomil v bližini Sv. Kungote v neko hišo na ta način, da je razbil vrata s sekiro. Ker se v hiši navzlic ropotu ni ničesar ganilo, se je svedrovec kmalu ojunacil ter odprl neko omaro. Iz predala je tisti hip padlo več tisočakov ter nekaj drugih papirjev, med katerimi j* opazil tudi vojaško odpustnico. Hej, s tem papirjem je bil Pistotnik na konju. Pobral je 8764 Din gotovine. vtaknil v ž"*p vojaško listino ter si nažgal še eno izmeri 30 cigaret, ki jih je našel poleg ostalega plena, nakar je izginil, kakor 'je prišel. Odpeljal sc je nazal proti Celju in jo mahn:l naravnost na jugoslovensko-italijan-sko mejo, kjer je prišel čez Črni vrh v Ttalijo. Zadrževal «e je nekaj časa v Gorici, spal je v Sol. kanu, nato pa se vrnil v Trst. Ker mu tam za daljši čas ni prijalo. se je podal proti Planini, se zopet vtihotapil čez mejo ter se pripeljal v Ljubljano. Kmalu pa se je znašel v Novem mestu, kjer je v okolici poiskal Vrbovško vas, v I njej pa starega znanca iz mari-Iborske kaznilnice Josipa Stipiča, ki se je s Plstotnikom- izučil kro-jaštva. Pomenila Sta/ se o starih časih, nakar jo je Pistotnik zopet mahnil nazaj v Ljubljano, kjer je ukradel v Sp. Šiški kolo slaščičarskem vajencu Ivanu Tvr-detn. S tem kolesom se je odpeljal proti Celju in ga v Škofji vasi prodal. Za par dni se je pojavil zopet v ljubljanski okolici ter ukradel drugo kolo Jožefu Prašnikarju na Jezici. Ukradeno kolo je peljal nazaj na Štajersko, kjer ga je spravil v denar v Draži vasi pri Konjicah. Za izkupiček si je "kupil blago za obleko, ki ga je podal kolegi Jožefu Stipieu v Vrhovsko vas z nalogom, da mu skroji obleko. Čez par dni se je f pojavil v Gaber ju in Celja, kjer je ukradel moško kolo iz Čeekove NUDIMO VAM IZVANREDN0 PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanj« vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA IZLETA DNE 8. DECEMBRA t. 1, t parntkom % "lie de France" našim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, hrana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in-je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, kjer Vaa pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci 8EDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod. Z« C€*e, preskrbo potovalnih listin in reserved]e obrnite te na SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET N|!W YQEK^ N, T. i " ' ... f _ "—7 gostilne. To kolo je poznejW pro-j dal v Šenčurju pri Kranju. Z Gorenjskega se je odpeljal zopet na Štajersko, v okolico B raslo*'č. \ Ker je bila noč temna in de že v-, na, se je približal neki žagi, kjer j je gorela luč. Potrkal je na vra-j ta. Xa njih ni bilo kljuke in sc, mu ni nihče odzval. Tako! Zli-1 tro se je potepuh sklonil in že pri j vlekel kljuko izpod nekih desk.! Vrata so se oprla na stežaj ni uz-| movič je kar brž odprl omaro, j Za perilo mu ni bilo. pa je še po-i tipal v .suknjiču In našel 3240) *Din. V t renti t ku Je bij a. listnica j v njegovem^ f epu. poleg nje pa še j srebrna verižica s tolarjem Marije Terezije. i Tat se je nato. odpeljal zopet! v Ljubljano, kjer se^ je pošteno5 adjustiral, košaro a staro .obleko1 pa poslal na Stipičev naslov. Od-' peljal se je nato na Hrvatsko. j>a' se po par dneh vrnil na Štajer-. sko. kjer je leto« 28. maja vdrl v!J občinski urad v Šmarju pri .Tel-1] šah in si izstavil n**ke tiskovine, p po katerih je kupil v Celju več 1 praznih delavskih knjižic, ki jih 1 je izpolnil z različnimi iin^ni. med drugimi tudi'na tmč: .Janež Pri- ] slan. krojaški pomočnik. Pozne- \ je se je seznanil z uekim Fran- { eetom Krtdejem. s kateiim sta ] zbežala v Avstrijo, ki sta jo pre- 1 potovala vsevprek in končno od- 1 šla v Monakovo, kjer so ju kot j postopača prijeli in zaprli. Vrni- i la sta se iz policijskega.zapora n« * Tirolsko, odkodei« sta jo hotela mahniti na Virtenberško Prehod čez mejo pa se je posrečil samo Kruleju, dočim se je moral Pi- »j stotnik vrniti Pojavil, se je zopet 1 na Štajerskem, kjer je izvršil več ^ vlomov in se nato odpeljal v Dal- 1 macijo, odtam pa v Bosno. V ne- ^ katerih občinah je izsiljeval razne 5 podpore. Kmalu pa je prišel zo- j pet na Štajersko kjer se je seznanil z dvema tihotapkauua. Osjima ^ se je ponudil, da jima. pomaga prenesti nahrbtnik čez mejo. Sre- 1 d i gozda pa so jih baje nenado- j ma zasačili finančni pazniki in tako se je zgodilo,' da se je Pi- ^ stotnik s tihotapsko robo kar sam 1 znašel že na avstrijski strani. Tihotapsko blago je prodal in se napotil peš proti Wildonu. namenjen zopel v Gradec. V Wildonu pa je - mimogrede opazil viseti v neki hiši suknjič, ki se ga je hotel na vsak način po- j ■ lastiti. In glej. čim je suknjič j prijel je padla iz njega liki zrelo s jabolko nabasana Ustnica, v kate-'c ri je našel ko se je oddahnil nekje: s na polju, nad 2000 šilingov goto- t vine, Plstotnik je tedaj krenil t hitro na najbližji kolodvor ter se r odpeljal naravnost v Brack ob s Muri. Med vožnjo se mu je pri- j-družil neki potujoči mehanik Ed- 1 vard, s katerim sta v Prohnleite- a nu ukradla dvoje koles. 1 a Pistotnik se je odpeljal nazaj č proti meji in dalje na Dolenjsko, e Vrnivši se. v Ljubljano, je zopet 1, izvršil več tatvin koles. Zadnje j Avanture neugnanega potepuha. r' —--*-I---. - f 1 1----r »1 ju 1« j ....... m 1 m i Hfsianj* parniko* | SMppihg H«w» C. ntvtmbra: Saturnia. Tr»t ' - l T. nmm^a: « Mauretania. Cherbourg PrtULtnU r.oo»eJvelt. Cherbourg. Br«m«o S. Mvtmbir: ilotnehtn, Cherbourg, Branto Roma. Kapo J L Genoa ) 10. novembra: Homeric. Cherbourg Lapland. Cherbourg Antwerp en Hamburg. Cberbourr. Hambur* II.SEZNAM KNJI0, katerih imamo samo po par izvodov od ▼take. Iltoiične pripovedke o strahovih • .60 j II u bad, pripovedke ..............25 (Ii dežel potresov, Itaukart.......75 j Izbrani spisi H ink o Dolenc ____ Knjiga o lepem vedenju, govorjenju iu zasebnem življenju, Bouton 1.20 Kruh (MaleSič) Povest sloveuuke k ta- j jiue, trda vez...............1.40] Liberalizem ......................75! Materija in Energija, černieij .. .75} Novo življenje (Det H h)..........40 Otroci Sotnea. Pregelj, t.v........1._ Pesmi v prozi. 41», t. v......... j»o Povesti (Kuhar) ...............45 Pravo in revolucijo, I>?o Pitumie J35 Predhodniki in Idejni utemeljitelji ruskega realizma (Prijatelj) J.»3 Sodnikovi, Stritar ..............60 Solnee in senee .................40 Sosedje, Oehov .................30 Slovenski pisatelji: I. zvez. Fr. Masle: Todllmbarskl, Krokarjev Peter. Handzija Ma-to, Marki«. Stričevi darovi in dr. povesti ..............1.75 Tigrovi zobje, Maurice Leblane .. .30 1'vod v Filozofijo, Veber........ L— Tri legende o razpelu; Zeyer t. v. .60 Veferna pisma. Kmetova .......60 Vladar .........................35 Vojska na Turškem ............ .25 Znanost in Vera, vedoslovna Študija. Veber.................. 1.— Žrtve, Fr. ZbaSnik, povest.......63 I G R E : Gospa z morja. ■'■' -' igra v 5. dejanjih ...........75 Lokalna železnica. v v 3. dejanjih ----.60 Pepeluh. narodna pravljica. 6. dejanj .................... .SO Skopuh, kometlija v ii. dejaojih . .73 Vrtinec, drama v dejanjih .... .75 'eleja. drama v r, dejanjih.....65 "OLA8 NARODA" t2 Cortlandt St., Viv York — >_* je nameraval ukrasti dne 5 okt. slugri Josipu Badaviču pred vrat družbe <4Levanta" v Kolodvorski ulici, kar pa je postalo zanj usodno. Badavič ga je, kakor smo takrat, kratko poročali, pravočasno zapazilr skočil za njim na cesto, »a vjel. stresel s kolega in pa po daljši borbi predal stražniku. Tedaj š^le "so se uehale zanimive avaiifure enega najnevarnejših apašev, kar jih je bilo poslednji čas v gostih na ljubljanski policiji/ Preiskava je v glavnem zaključena in Pistotnik se bo lahko jnnačil pred prihodnjo poroto. ' 1 13. novtmbra: President* Wll»on. Trat l 14. novembra: x AquilanLa. Cherbourg Leviathan. Cherbourg 16. novembra: Berlin, Havre 17. novembra: lie de France. Havre Uajestlc Cherbourg Arabic. Cherbourg &Ilnnetonka. Cherbourg Conie Grande, Napol! Genova Albert Hallin, Cherbourg. Hamburg Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam Oeorga Washington, Cherbourg, Bremen. 21. novembra: Rerengana, Cherbourg America, Cherbourg, Hremea 22. novembra: Megantic. Havre Dresden, Cherbourg. Bramen 24. novambra: Olympic. Chcrboure New York, Cherbourg. Hamburg Augustus. Nap.-!). G.nova New Amsterdam. Boulogne aur Mer. Rotterdam 2A novembra: Mauretanla, t'herboutg Columb-is, C.ierb<-urg. Bremen President Harding. Cherbourr. DNI PREKO OCEANA! Najkrajša In najbolj ugodna pet g* potovanj* na ogromnih earnlklli; lie de France 16. nov.; 7. dec. Paris — 30. nov. — 17. dec. (Ob Polnaei.) NajkraJSa pot po lelesnlcl. Vsakdo j« v posebni kabini g vsemi Modernimi udubnoatt. — Pijate la glavna francoska kuhinja. Ig redno nlaka een«. flu Vpratejte katere« akoli žjk pooblamodegaagsata sil Jm FRENCH LINE y^WfcS 19 ^ -B33K Hew York, H. T. Kako se potuje v stari kraj in nazai v Amerikoe Kdor je namenjen potovati v..sts> rl kraj, je potrebno, da je poafien;o potnih Ustih, prtljagi In drngth stvareh. Vsled naše dolgoletne la* kuSnje. Vam mi za m o rem o dati naj-boljša pojasnila In priporočamo^ vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washington«, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati preteJo vsaj en mesec pred od potovati jem to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselnlSkega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nlkomnr več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji oa&elni£kl e-rad ali pa ga dobi v New Torlni pred odpetovanjem. kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven breg dovoljenja, potuje na svtjo lastno odgovornost. KA£0 DOBITI SVOJCU IZ STABEGA'KRAJA Od prvega Julija it v jveljavl nova ameriška priseljeril^a postava. Glasom te postave ^ainorejc^ a mori ški državljani dobiti svoje 2en« in neporočene ottoke Izpod 21. leta ter pmerUke državljailk^ svoje mole s katerimi so bile' pred 1. junt- . Jem 1928. leta poročež^ izven ~ktote. Jugoslovanska kvota znate de v». dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so npraviSeal ata-rlSi ameriSklh državljanov, me^Js ameriških državljank, ki so se po 1- Junija 1928. leta porodil is po. ljedelcl, oziroma Žene In neporočeni otroci izpod 21. leta onih na* državljanov, ki so bili postavna prlpuSčenJ v to deželo ca stalno bivanje tu. val ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd:, ki spadajo v kvoto brca vsake prednosti v isti, pa se a« •prejema nikakUi prošenj m am*, rikanska vlgeje. SAKSER STATE BANK CI Ccrtlaadt Stewi NEW YORK » fpRA V VS^rt K kdor kaj išče; kdot j I kaj ponuja; kdor kaj Z I kupuje; kdor kaj pro-1 I daja; prav vsakdo I i priznava, da imajn I K čudovit uspeh — 1L I MALI OGLASI I I^TGlaaNaied^l