Leto XYIII.
T Celju, dne 14. oktobra 1908.
Štev. 118.
DOMOVIN
i

Uredništvo
le na Schilleijevi cesti Si 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za lnserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsa-kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Pripojenje Bosne in Hercegovine.
Pripojenje Bosne in Hercegovine k monarhiji se je zvršilo na tak način in v taki dobi, da nobena v resnici demokratična stranka ne more tega odobravati. V smislu berolinske pogodbe, katero so vse evropejske države podpisale in odobrile, je bila sultanu priznana snverenska moč nad tema dvema deželama. Da je bila ta moč samo na papirju in da je sultan ni mogel v resnici že 30 let več izvrševati, ne menja prav nič dejstva, da je bila ta formalno sprejeta in priznana pogodba svojevoljno prelomljena po enem samem pogodniku, ne da bi se bil ta prej s svojim sopogodbenikom sporazumel. V privatnem življenju bi vedlo tako postopanje do pravde, katero bi kršitelj pogodbe prav gotovo zgubil. V visoki politiki, kjer velja še načelo, da gre moč pred pravico, bi to lahko vedlo do vojske, katero bi dobil močnejši in spretnejši brez obzira na to, ali je pravica na njegovi strani ali ne. Tako postopanje je mogoče v dobah, ko dela visoko politiko peščica ljudij, ki odloča o usodi narodov in dežel na svojo pest, ne da bi se brigala za želje, voljo in koristi dotičnih narodov in dežel, s katerimi tako samooblastno razpolaga. Tako ravnanje spodkopnje v masah vero in zaupanje v pogodbe in v pravico, vzdržuje med narodi nezaupanje in sovraštvo, zadržuje njih gospodarski in prosvetni razvoj ter je skrajno protiljndsko ali nedemokratično. Narodom je na tem ležeče, da svoje medsebojne odnošaje postavijo na temelj pravice in pravičnosti, da se njih javno življenje ravna po istih pravnih načelih kakor njih privatno življenje, da se v javnem življenju in še posebno v mednarodnih pogodbah drži in spoštnje dana beseda in obljnba prav tako vestno in sveto kakor v privatnem življenju ter da se načinn visoke politike sedanjih diplomatov, ki stavijo moč nad pravico, napravi enkrat za vselej konec. Narodi so dorasli in ne potrebujejo več tega staromodnega jerohstva privilegiranih di plomatov ter bodo brez njih svoje medsebojne razmere uredili po svojih potrebah, po zakonih zdrave pameti in po načelih pravičnosti. Zahteva, da se visoka politika demokratizira in da se narodom prepusti upliv na uredbo svojih odnošajev na zunaj in na znotraj je torej v vsakem obziru opravičena, a pri nas v Avstriji popolnoma nepoznana stvar. Tudi v tem slučaju se ni na to prav nič oziralo; zastopnikom narodov se je prijavilo zvršeno dejanje ter se je poslance pozvalo, naj odobre, česar ne morejo več premeniti. Ogromna večina in med temi tudi vsi jugoslovanski poslanci so videli v odo-brenju tega čina patriotično dolžnost,
katero so tudi zvršili. Ali s tem odo-brenjem narodom, katere zastopajo, tudi koristijo, po tem se menda niso vprašali, sicer bi bili morali proti pripo-jenju protestirati.
Protestirati bi bili morali tudi, ako bi bili pomislili kako in pod kakimi pogoji se je to zvršilo.
Preglejmo v naglici dogodke zadnjih let. Ko se je bila sklenila hrvatsko-srbska koalicija ter je po reški resoluciji imelo priti do sporazumljenja med združenimi in pomirjenimi Hrvati in Srbi na jedni in Madžari na drugi strani, katero bi bilo za nadaljni razvoj političnega in kulturnega življenja na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini ter bržkone po celem Balkanu velikanskega pomena, začele so se tudi intrige proti novemu kurzu. Narodna vlada z banom Pejačevičem je morala odstopiti in po tem kratkem, toliko dobrega obetajočem intermezzu, so sledile vlade bana Ra-kodczaya in Raucha, preganjanje „ve-likosrbskih" zarotnikov, med katere šteje sedaj hrvatska vlada vse napredne ljudi naj že bodo Srbi, Hrvatje ali Slovenci. Na Hrvatskem vlada absolutizem, sabora se niti ne sklice, vseučilišče je zaprto, ker so je vsi dijaki zapustili, hrvatski ban je samo ogrskemu ministerskemu predsedniku podrejen uradnik, brez svoje inicija-tive in pravomoči, kateri upravlja Hrvatsko taktično kakor nekako ogrsko provinco. V Bosni in Hercegovini Srbe istotako in še mnogo hujše preganjajo, v dokaz temu, (da navedem en sam slučaj), zadnji banjaluški veleizdajski proces. Vladni sistem se opira na maloštevilno krdelce škofa Stadlerjevih katoliških klerikalcev ter postopa sistematično proti pravoslavnim in mo-hamedanskim Srbom, kateri tvorijo dve tretjini vsega prebivalstva. S Srbijo smo bili leta v carinski vojski in je A. O. sklenila še le letos neko trgo vinsko pogodbo, ki je temu vsaj navidezno napravila konec. Sovraštvo do srbskega naroda se je pokazalo v tem, da si je naša visoka diplomacija po stavila nalogo, srbski narod, ki je že itak razcepljen na toliko in toliko delov (Srbija, Črnagora, Bosna in Hercegovina, Ogrska, Dalmacija, Mace-donija in Novi Pazar) še bolj razkosati s tem, da se zaneti med črnogorsko in srbsko vladarsko hišo neugasljiva mržnja. V ta namen so Rauchovi be-riči, ki so tam zasledovali velesrbsko zaroto, posodili črnogorskemu Nikoli v njegovi pravdi proti metalcem bomb, svojega Nastiča, ki je črnogorskim sodnikom »dokazal", da so bombe na menjene gospodam Nikoli, bile fabrici-rane v Belemgradn in da je za vso to zaroto vedel in jo podpiral kralj Peter. Izid je znan. Mržnja med Petrom in Nikolo je bila še večja, vezi med tema dvema srbskima državama so pretrgane, Nedavno je nastopil Nastič II. v osebi nekega Tvrtkoviča, ki je zopet »raz-
krival" neke tajnostne spletke kralja Petra in njegovega sina. Vrhu vsega ne smemo pozabiti na članke barona Chlumeckega v »Ost. Rundschau", ki vedno in vedno ovajajo Srbe kot zarotnike in veleizdajalce ter jasno in očito prizadevanje avstro-ogrske diplomacije onemogočiti Srbiji pot do morja, bodisi že do Soluna ali pa do Adrije — z edinim namenom to vbogo državico gospodarski popolnoma vničiti. Vse to se pač jasno spaja v logično zvezo, v dobro premišljen sistem spletk proti srbskemu narodu, ki je med balkanskimi narodi najštevilnejši ter zavzema največje ozemlje in bi bil vsled tega poklican igrati med njimi enkrat prvo vlogo. To je naša diplomacija hotela zaprečiti po svojem starec geslu: deli in vladaj, in če bi pri tem moral srbski narod prav poginiti. S policijskimi sredstvi in diplo-matičnimi spletkami se pa ne dajo narodi zatreti. O tej resnici so se baron Aehrenthalovi predniki prepričali v minolem stoletju v Italiji, on si pa ni vzel teh naukov k srcn in hoče ponoviti na Balkann, kar se je onim ponesrečilo v Italiji.
Z obzirom na vse to ni mogoče verjeti, da bi sedaj po pripojenju Bosne in Hercegovine gospoda, ki je dolgo vrsto let tako neizprosno in dosledno z vsemi sredstvi absolutizma in policij-stva postopala proti ogromni večini prebivalstva teh dežel, to postopanje naenkrat tako temeljito premenila in postala pravična ali celo ustavna. Vse dosedanje skušnje govore odločno proti temu in dejstvo, da se o aneksiji hrvatskega bana niti obvestilo ni, nam je jasen dokaz, v kakem duhu se namerava vladati na slovanskem jugu. To pa bi moralo biti jugoslovanskim politikom, tudi če niso demokratičnega mišljenja, povod, da protestirajo proti temu činu naše diplomacije ter da glasujejo v delegacijah proti pripojenju Bosne in Hercegovine.
njen.
Politični pregled.
Deželni zbori.
Položaj na Češkem je nespreme-Nemci so se odločili obstruirati tudi proti volilni reformi. Čehi so nekako iznenadeni ker je baron Beck že zopet eno dano obljubo požrl. To pot je vzbudil ministerski predsednik nejevoljo čeških vladnih strank s tem, da je bil obljubil priti v Prago pogajat se s Čehi in Nemci — pa ni prišel in menda tndi ne pride. Če bi pa češke vladne stranke mirno mislile, morale bi same priznati, da bi bila ta pot čisto odveč. Kaj naj išče baron Beck v Pragi? Saj so mu češke vladne stranke že vse kar je važnega, na Dunaju dovolile in mu bode tudi tako dovolile še one malenkosti, katere bo od njih zahteval. Ne za češke (in slo-
venske) vladne stranke, katerih vernost mu je za vse slučaje in za večno sigurna, baron Beck se mora troditi, da si pridobi nemške radikalce in na-cionalce, ki z obstrukcijo v češkem deželnem zboru in s škandali na avstrijskem jugu dokazujejo, da so one e.Uno »državo vzdržujoči" nemški element.
*
Goriški deželni zbor bode, kakor listi poročajo, v kratkem razpuščen. Goriški nadškof je te dni ogovoril de-putacijo duhovstva svoje škofije ter je ostro obsodil zvezo slovenskih klerikalcev z laškimi liberalci in italjan-skih klerikalcev s slovenskimi agrarci in liberalci. — Rekel je, da naj se klerikalci obeh narodnosti združijo, da bodo v prihodnjem dež. zboru tvorili jedno samo klerikalno stranko. Tako se bode tudi zgodilo. Prihodnje volitve se bodo vršile v znamenju slo-
vensko-laške klerikalne zveze. ♦
Ljubljanski škof je izdal pastirsko pismo, v katerem obsoja ljublj. izgrede proti Nemcem ter navaja več vzgledov nemškega kavalirstva proti Slovencem. Tako hvali Nemce, da trpe na v neki dunajski cerkvi po eno slovensko pridigo na teden, da se nekateri nemški duhovniki na Westfalskem uče slovenskim rudarjem na ljubo slovenski, da celo o prijaznosti nekega kardinala pripoveduje, ki se je baje v pruskem deželnem zboru potegnil za poznanjske Poljake. — To se bode bralo po vseh kranjskih cerkvah — in bode imelo seveda prav dober uspeh za Nemce na
Kranjskem, delovalo bode proti bojkotu. *
V ogrskih delegacijah je minister vnanjih rečij baron Aehrenthal dodal še nekoliko opazek k svojemu ekspo-zeju v odseku avstrijskih delegacij. V dokaz tega, da se s pripojenjem ni kršila berolinska pogodba, se je to pot skliceval na prof. Bluntschli-ja. Odsek je odobril ministrovo politiko in anek-sijo ter brez debate glasoval za ves proračun.
Vnanje države.
— Srbsko se je pomirilo. Skupščina je v tajni seji dne »10. t m. sprejela s 93 proti 66 glasovom resolucijo, ki se izraža z vso odločnostjo proti vojski. Milovanevič in vlada so ostali gospodarji položaja ter ntesnili izbruhe vžaljenega narodnega ponosa v meje razumnosti. Svarila vnanjih vlad so tudi pomirljivo vplivala. Kakor poročajo se pa kraljevič še nekoliko usaja in si išče med eksaltiranci privržencev. Minister vnanjih rečij ga je pa prav resno posvaril naj pazi na svoje besede, ker on (minister) ne more nositi odgovornosti za njegove mlade-niške nepremišljenosti. Želeti bi bilo, da trezni elementi popolnoma ovladajo situvacijo, kajti za srbski narod so
napočili časi resnega dela in nadčloveških naporov, da ubranijo svoj narod pretečih nevarnosti ter mu vstvarijo boljšo prihodnjost.
Štajerske novice.
—	Glavni zbor Narodne stranke
se vrši v nedeljo dne 8. novembra v Celju. Opozarjamo zaupnike, da se že sedaj pripravljajo za njega.
—	Narodna veletrgovina za špecerijsko blago z glavnim skladiščem v Celju se bode ustanovila v kratkem času. Vršijo se že predpriprave. To bo najboljši odgovor na zagrizenost nem-škutarskih veletržcev.
—	Rodoljubi, naprednjaki! Kdor še ni poslal »Narodni založbi v Celju" izjave, da si naroči za 1. 1909 izhajajoči narodni dnevnik v Celju, naj stori to v najkrajšem času. Dnevnik bo stal za celo leto 25 K in se bo trudil zadostiti vsem potrebam spodnještajerskih Slovencev.
—	„Živijo" baje rad vpije celjski trgovec Gajšek, kadar pije s slovenskimi kmeti na Teharjih. Ali mislite, gospod Gajšek, da bo to kaj pomagalo ? Zamerite se kvečjemu še — Nemcem.
—	»Naše kulturno in plemenito ljudstvo . . vpije neprestano celjska Vahtarica. Pred tremi dnevi se je pa vršila v Gradcu obravnava proti nekemu nemškonacijonalnemu delavskemu nadzorniku iz gratweinske papirnice pri Gradcu, da zalezuje tovarniške delavke in jim ponuja lažje delo, ako se mu udajo. V resnici, Nemci so kulti-virani in plemeniti ljudje!
—	Spričevalo moralne in (du-ševne ubožnosti naših nemškutarjev je prinesla Vahtarica v štev. 81, v kateri je priobčila facsimile nekega grozilnega pisma. S tem je obenem doprinesla popolen dokaz, da so fabrikanti teh abotnosti nemškntarji sami. Evo dokazov: V pismu stoji zob za zobom I Vsak Slovenec bi rekel zob za zob! Nadalje Pfui Renegat! Slovenec bi zapisal: fej ali kvečjemu pfuj renegat! ker mi ne pišemo samostalnikov z veliko začetnico; dalje: Krvavi pes! za Bluthund; tega izraza tudI~noben Slovenec ne pozna; dalje: Prokletstvo naroda čez te! Slovenec bi dejal prokletstvo naroda na te! V par vrstah toliko tipičnih nemčizmov dokazuje jasno dovolj, da je nesrečni in pomilovanja vredni Vahtarici skoval ta »dokument slovenske podivjanosti" kak njen somišljenik, ki si je v kakem slovenskem kurzu, katerih je sedaj povsod dovolj za naše germanske junike, ki si hočejo po Slovenskem kruha služiti, pridobil pičlo znanje slovenskega jezika. Mož se je malo naučil in nima talenta za jezike, p i pa se mu je posrečilo Vahtarico in z njo vse naše nemšku-tarstvo temeljito osmešiti. Pisec dotič-nega pisma pa naj si gre v uredništvo Vahtarice po obljubljenih sto kron nagrade. S tem mu bodo vsaj deloma povrnjeni stroški za pouk v slovenščini,
skatere se ni naučil. Vahtarici pa smo prav hvaležni, da je s tem sama podala dokaz o moralnem in duševnem ubo-štvu »državo vzdržujočega" nemškega elementa na Spodnjem Štajerskem. Boljšega bi si ne mogli želeti.
—	Proti premeščenju Boscheka v Ljubljano, o katerem smo zadnjič poročali, protestira »Slovenski Narod". Boschek je prvič nemški nacijonalec in kot tak ne sodi v Ljubljano, potem pa tudi ne kot kriminalist na mesto civilista. Jedno zanimivo podrobnost je tudi že povedal list, namreč da so v Gradcu hoteli premestiti v Ljubljano okr. sodnika v Ormožu dr. Preskerja, ki je tudi kompetiral za tisto mesto, in v Ormož poslati za okr. sodnika — dr. Boscheka. Želimo tudi mi štajerski
Slovenci, da vsi naši slovenski poslanci v državni zbornici pošteno primejo Kleina. Teh nemških nesramnosti je že preveč!
—	Nemškutarske spodnještajer-ske tvrdke nam sedaj kupoma pošiljajo popravke po znanem § 19, s katerim se da vse »popraviti". Opozarjamo naše slovensko občinstvo, naj se nikakor ne da zmotiti po teh popravkih.
—	„Nemškott mesto Celovec je prepovedalo slovenskim mesarjem in »špeharjem" prodajati v Celovcu na trgu meso in mast. Celovško delavstvo že živahno protestira proti takemu postopanju, ki jemlje delavcem priliko, da si kupijo cenejši košček mesa in špeha. Slovenske občine na Štajerskem — storite ob sejmskih dnevih svojo dolžnost!
—	Nove dopisnice. V kratkem pridejo v promet nove erarne dopisnice, ki bodo imele vtisnjeno umetno izdelano znamko v zeleni barvi. Naslova »dopisnica" ne bode več. Na sprednji strani bo polovica odmerjena za naslov, polovica pa že za pisavo.
—	-Protestni shod v Brežicah se ni vršil — kakor se je netočno poročalo — pač pa je navzoči gospod okrajni glavar izjemoma dovolil, da se sme v kratkem nagovoru na ljudstvo pomirjevalno vplivati in mu pojasniti položaj v Brežicah, kar se je tudi zgodilo. Poročila nemških listov so ten-dencijozno zavita. Celo kričanje nima drugega namena, nego nemškim društvom izžeti par tisoč kronic za »zatirano" brežiško nemštvo.
—	Protestni shod na Polzeli se vrši v nedeljo 18. oktobra.
—	Smrt čevljarja Obnja v Velenju. Pred kratkim so izkopali telo čevljarja Obuja, kateri je bil kakor znano 20. septembra v Celju ranjen in se je kasneje obesil. Dva nemška zdravnika iz Celja (postopalo se je tako netaktno, da se ni povabilo domačega okrožnega zdravnika g. dr. Prelesnika) sta dognala, da je bil Obu v Celju le lahko ranjen in da se ni obesil zaradi razburjenja nad celjskimi dogodki, ampak vsled preobilo vžitega alkokola.
—	Iz Dobrne pri Celju. »Da se resnica prav spozna, treba čuti oba zvona" pravi pregovor, zato izvolite sprejeti moje pojasnilo k poročilu iz Dobrne v štev. 116. »Domovine". Če se morda kje govori o tem, da namerava posojilnica kupljeno Oroslovo posestvo zopet prodati, Vas zagotavljam, da to ni resnično. Saj vendar ne vodijo posojilnice otroci ter ne delajo kar tako brez glave, da bi danes prodajali, kar so včeraj kupili! Tem manj je pa resnično, da bi imeli namen to posestvo kedaj Nemcem prodati. Da je v gostilni še vedno nemški najemnik, to je resnično, to pa samo zato, ker je ta s prejšnjim posestnikom sklenil pogodbo na več let, katere nova posestnica ne more enostransko razdreti. Skrbelo se bode pa, da se tudi ta stvar spravi v red. Toliko je pa posojilnica tudi nemškemu najemniku natproti gospodarica, da ga ie prisilila, postopati s slovenskimi gosti tako, kakor se v slovenski gostilni spodobi. Toliko v pojasnilo, da se ne bode brez potrebe nikomur krivica delala.
—	Iz Konjic. Te dni smo izvedeli še nekatera junaštva naših nemških razgrajačev, ki so se peljali 20. m. m. v Celje razgrajat proti Slovencem. Ti konjiški junaki so vstopili v kupč, v katerem je že sedel nek g. Š., ki se je peljal v Ljubljano, kjer se je imel poročiti. Nemški junaki so ga spoznali da je Slovenec in začeli so pritiskati ob steno, da mu je kar slabo prihajalo. Na to so ga začeli siliti, naj vpije »Heil" in naj tuli z njimi »Die Wacht am Rhein". Ker se je temu upiral, dvignili so pesti iD palice nad njega
in gav prisilili storiti to, kar so od njega zahtevali, kajti če se Človek pelje k poroki, si vendar ne da rad razbiti glave in raztrgati obleko. — Dobro bi bilo, da se oblastva malo po-brinejo in poizvedo, kaka tolovajstva so se vršila celo na vlakih. Da so bili ti olikanci sami uslužbenci konjiških nemškutarjev, ki žive izključljivo od Slovencev, mi ni treba še posebej poudarjati. Nadjam se pa, da si bodo konjiški in okoliški Slovenci tudi to zapomnili ter da se bodo v bodoče držali strogo gesla: »Svoji k svojim!" Izstradajmo je in kmalu bodo krotki in voljni kot svila.
—	Zrele jagode nam je poslal iz Babinec pri Ljutomeru vrl narodnjak. Prisrčna hvala za prijazen spomin!
—	Vode ni po naših rekah in potokih. Iz Kranjskega poročajo, da je v Savi tako malo vode kakor že dolgo ne. Iz naših štajerskih krajev se čuje, da ponekod že usahujejo studenci. Ta jesenska suša je tudi zelo neugodno vplivala na vinograde.
—	Strogo navodilo glede uporabe društvenega zakona za dovoljevanje javnih zborovanj, je izdal minister Bienerth za deželna predsedstva. To se je zgodilo z ozirom na zadnje nemire. Gospod minister bi bolje storil, ako bi že prej dal skrbeti za to, da se ti nemiri ne bi bili dogodili.
—	Iz Trbovelj,. Z ozirom na Vaš dopis »Trboveljsko občino" v listu z dne 7. oktobra 1.1. zahtevam, sklicujoč se na § 19 tiskovnega zakona, da objavite v prihodnji številki na istem mestu in z istimi črkami sledeč popravek:
»Ni res, da bi se bil trboveljski zdravnik kot t č. namestnik hrastni-škega dr. Marciusa branil iti in da sploh ni prišel na brzojavno zahtevo k nekemu nevarnemu porodu v Hrastnik baje zato, ker je bil prejšnji dan v Hrastniku;
pač pa je res, da se po omenjenega zdrM vnika-namestnika sploh brzo-javilo ni in je bil le-ta telefoničnim potom skozi trboveljsko občinsko pisarno obveščen, naj se pripravi za v Hrastnik k nekemu nevarnemu porodu in da je voz iz Hrastnika zanj že med potjo. Radevolje za to pripravljen, dobil pa je koj nato in sicer še pred prihodom voza v Trbovlje drugo tele-fonično sporočilo, da se zdravniške pomoči ne potrebuje, ker se je porod že vršil."
V Trbovljah, dne 9. okt. 1908.
Dr. Julius Berdaeh, primarij.
—	Umrl je v Gorici minuli teden glasbenik Danilo Fajgelj. Pokojnik je služboval kot učitelj po Kranjskem in Goriškem.
—	Zvišanje tarifa na Južni železnici je navzlic ugovorom železniško ministerstvo že odobrilo. Uvede se z Novim letom. Južna železnica bo imela op tega zvišanja okroglo 5 milijonov več dohodkov.
—	Ptujski trgovci že korenito Sčutijo posledice izgredov z dne 13. in
28. septembra. Nekateri večji trgovci, ki so skupili poprej na dan po 300 K, jih ne skupijo sedaj niti 100. Mislimo, da si bodo za vselej premislili pretepati mirne slovenske ljudi.
—	Pozor, slovenski trgovci l Po Spodnjem Štajerju potujeta sedaj potnika tvrdk Pirchan iz Maribora in Sadnik & Kraker v Ptuju. Ako prideta k Vam, jima razložite, kako se je godilo Slovencem v Ptuju, Celju in Mariboru ter storite potem svojo dolžnost. Imamo sami dovolj slovenskih veletrgovin.
—	Zgubila je v Mariboru natakarica Ant. Korošec minuli pondeljek usnjeno denarnico s 500 kronami, po-največ papirnati denar.
—	Iz Središča. V zadnjem odprtem pismu g. Fr. Serajnika iz Središča je bilo nekaj pomotoma izpuščeno. On javi, da se je nedelavnost, oziroma nesposobnost očitala pripravljalnemu odboru ljudske knjižnice in odboru bralnega društva in da radi tega odloži tudi tajništvo tega društva.
—	Občni zbor in javno predavanje priredi »Zgodovinsko društvo" za Slov. Štajersko dne 18. oktobra v brežiškem »Narvdnem domu". Predava g. dr. A. Medved o važnejših dogodkih v zgodovini Brežic in okolice. Nato se vrši običajni občni zbor.
—	Umrla je v Mariboru nagle smrti trgovčeva žena Jos. Worsche, roj. Kuhar.
—	Iz Maribora smo dobili ta-le popravek:
Oziroma na § 19. tisk. zakona, prosim da popravite v pervi številki vašega lista, v Domovini z dne 23./9. t. 1. št. 109 pod naslovom.
Demoliranje narodnega doma v Mariboru po natisjeni članek: da ni res da so se tudi moji uslušbenci udeležili, res pa je da se ubeden ni udeležil in je vsakemu prepovedano se udeležiti kakor kolj demostacj. z poštovanjam.
Carl So8S tergovec iz manefacturnem blagom.
Temu popravku dostavljamo le toliko, da ako bi imel gospod Carl Soss le trohico spoštovanja do našega naroda in jezika, bi se bil potrudil napisati ta popravek vsaj v pravilni slovenščini, ker pa tega ni storil, smo prisiljeni smatrati to kot preziranje slovenske govorice in njegovih slovenskih odjemalcev.
—	V prid družbi sv. Cirila in Metoda je nabral Ciril Žižek v veseli družbi ob priliki trgatve v vinogradu dr. Omuleca v Ormožu vsoto 8'30 K.
—	Družba sv. Cirila in Metoda razpisuje službo potovalnega učitelja. Natančnejša pojasnila glede obveznosti, ki so združene s to službo, kakor tudi glede prejemkov, daje družbena pisarna. Prosilci za to mesto naj blagovole svoje prošnje, opremljene z rojstnim listom in z dokazili o dosedanjem delovanju doposlati družbini pisarni do 1. novembra t. L
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v korist vporablja g. Anton Lehrmann, izdajatelj lista »Perutninar" v Zgornji Šiški s tem, da kolekuje vsako številko svojega lista z narodnim kolkom. Gotovo lepa in vsega posnemanja vredna navada.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda
je izročil gospod Lavoslav Schwentner, knjigotržec v Ljubljani, 150 kron kot dobiček od prodanih razglednic nesrečnih žrtev 20. septembra 1908, katere je izdelal fotograf gosp. Berthold v Ljubljani.
—	Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi še nekoliko malih nabiralnikov, ki so zlasti pripravni za trgovine, trafike, pisarne in zasebne hiše. Poleg tega jih ima na ponudbo od tvrdke večje število z znižano ceno. Kdor si ga misli nabaviti, naj se nemudoma zglasi v družbini pisarni, da ta sprejme ponujane nabiratnike, ako bi njeni ne zadostovali. Želeti je, da se nabiralniki razširijo po celem slovenskem ozemlju.
—	Iz Rogatca. V zadnjem času so postali tudi naši nemškntarji nekako razburjeni. Ni čuda, krvavi članki »Vahtarice" in »Marburger Ztg.", opisi raznih »slovenskih grozodejstev" v »Tagespost" in drugih nemških listih so vplivali na njih razredene možgane ter spravili te pomilovanja vredne nemške junake iz duševnega ravnotežja No, vkljub silnim množinam piva in vina, s katerim podžigajo svoje junaštvo, se ti možakarji niso mogli niti
tako visoko povspeti, da bi si izmislili vsak kak boini načrt Slovencev na na njih nemško trdnjavo, ampak bebasto prežvekajo neslanosti celjskih in ptujskih nemškntarjev o »prihodu so-kolskih trum" i. t. d. Ne, duhovitosti, iznajdljivosti ali celo originalnosti se tem revčkom v resnici ne more očitati! Pa še nekaj jih boli in peče. Opazujejo že, da se je tudi v Rogatcu začelo daniti. Minuli so časi, ko so rogaški »Nemci" tako nemoteno gospodarili v okraju. Nikdo se ni brigal za pravice, katere ima po zakonu tudi slovenski narod pri vseh uradih. A tudi ljudstvo rogaškega okraja se začenja zavedati svojih pravic, ki so bile do sedaj samo na papirju. Kamorkoli prideš, povsod — nemško, bodisi da prideš na sodnijo, ali na davkarijo ali na pošto, povsod najdeš kakega uradnika, ki ni popolnoma zmožen slovenščine. Zakaj se ne nadomestijo samonemški napisi na sodnici in na pošti z dvojezičnimi? Na pošti so sploh vse tiskovine samonemške, tako je tudi s poštnim pečatom. Kaj pravi k temu poštar. Ali prebivajo mogoče v rogaškem okraju, ki leži ob hrvatski meji, sami Nemci? Pristne rogaške Nemce lahko prešteješ na prstih ene roke, drugi bi pa radi pozahili, da jih je iodila slovenska ali hrvatska mati. In tem na ljubo naj bi Slovenci prenašali to nemškutarjenje ? — Ako prideš v trg in se ozreš na šole, zapaziš na zidu ne samo napis »Volks-schule", ampak tudi »Siidmark Volks-bucherei" v nemških barvah. Poudarjamo pa, da ne podpira mogoče »Siid-marka" učiteljev te šole, ampak dežela 8 slovenskim denarjem. Rogaškim »Nemcem" je ta šola »Madchen fiir alles". Notri najdeš občinsko pisarno in požarno brambo, kadar zavriska kak kmečki fant, če se ga je nasrkal, da « se sliši po trgu, vtakne ga redar hitro v kajho, ki je seveda tudi pod šolsko Streho. Tudi oskrbovališče za potnike imajo v šolskem poslopju. Opomniti je treba, da služi isti vhod potnikom in šolski mladini! Kaj porečeta k temu okrajni šolski svet in namestnija? Koliko takih grehov še vemo! Toda za sedaj naj to zadostuje in ako se ne bodo razmere zboljšale. povemo Vam še lahko dosti hujših stvarij, da bode vedelo slovensko ljudstvo, kako se gospodari v Rogatcu. Povemo Vam lahko par takih, da se bode začelo svitati v Vaših glavah, kakor da bi posvetila v njo vaša — draga elektrika!
Iz Borbecka na Porenskem. V slovenskih časnikih smo čitali o napadih nemškntarjev na mirne Slovence v Ptuju, Celju, Mariboru in drugod. Tako početje mora vsakega razsrditi, posebno če pomislimo, da so ti razgrajači in razbijalci slovenskega imetja najete kreature one majhne nemf »-ske klike na Spodnjem Štajerskem, ki bi rada gospodovala po svoji volji v deželi. Ti nemškutarski razsajači so poročali o svojih junaštvih tudi nemškim listom. Pa kako? Lagali so, kakor je njih navada .in pisarili o »slovenskih napadih, slovenskih izgredih in grozodejstvih" proti mirnim in nad vse kul-tiviranim nemškim meščanom! Kako so vsled tega nekateri nemški listi grajali ) napade na Nemce v Ljubljani ter sploh po Slovenskem se skoraj ne da popisati; kakšne laži so se trosile po Nemčiji o Nemcem sovažnih slovenskih napadih je naravnost ostudno! O napadih Nemcev na mirne Slovence so pa zamolčali. Seveda, ker jim ni nobeden razložil razmer v naši domovini. >Dne 3. oktobra pa smo prišli nekteri Slovenci po naključbi skupaj z urednikom »Essener Volks Zeitung" ter ga obvestili o položaju Slovencev v svojem rojstnem kraju. Urednik imenovanega lista je dejal, da je res neverjetno, da bi Slovenci brez vsakega povoda
takšne izgrede uprizorili v svojem rojstnem kraju iz zgolj podivjanosti. Rekel je: »Tukaj je naseljenih pač veliko število Slovencev, pa še nikdar niso zakrivili nikake nerednosti, temveč živijo med nami kot bratje. Povedal nam je, da je prišlo vprašanje na vse glavne dnevnike, iz Dunaja od vse-nemške stranke SchOnererja, Wolfa in drugod, da naj jim sestavijo in izročijo natanko število tukaj stanujočih Avstrijcev, razdeljeno po narodnostih in naj še prav posebno določijo število Slovencev. — Kaj li nameravajo s tem, mu ni bilo znano. Nam je pa to prav dobro znano: vsenemški gospodje hočejo uprizoriti na Westfalskem bojkot proti nam Slovencem, kar sem tudi ravno bral v »Domovini" št. 113 v notici »Nemška obramba". Pa kakor vidimo, s tem ne pridejo daleč, kajti Slovenci so sploh bolj priljubljeni pri delodajnikih kot domačini sami. Nemški podjetniki le predobro vedo, da imajo baš od Slovencev največ dobička, ker so pridni delavci in zvesti v svojem poklicu in bi brez njih zdaj že težko shajali. Mi smo čisto brez skrbi ter se vsenemškega bojkota ne bojimo. Dajte jim toraj, dragi rojaki, odgovor ka-keršnega zaslužijo in se za nas prav nič ne bojte. Tudi mi našim nemšku-tarjem dajemo vedeti, da tukajšnji Slovenci ne gremo navzdol. Imamo več slov. društev, prirejamo veselice, razo-bešann trobojnice, postavljamo slavoloke, ne da bi nas Nemci, med katerimi živimo, kedaj motili, nam jemali zastave, podirali slavoloke ali še celo šipe na oknih pobijali, kakor so delali nemškutarji v Ptuju, Celju, Mariboru in drugod. Ptuja vlada pa nam je v tem obziru bolj pravična kot tujcem, kakor so varstvena oblastva pri vas proti vam domačinom na rodnih tleh. Če pa se nemškutarji s tem tolažijo, da nas Dodo tukaj izpodrinili, (kar ne bo), pa se jim ni treba veseliti naše vrnitve. Nastopili bomo skupno na delo, izruvali koprive, kar jih je še na naši materinski zemlji. Zatorej, dragi Slovenci, zob za zob, ne odjenjajte, dokler ne pridemo do našega prava. Gospodarski boj vsem, kateri nas hočejo z naše rodne zemlje izpodriniti. Pogum velja!	Več Sloveneev.
—	Spomenik umrlemu eesarje-viču Rudolfu je bil v Budimpešti v pondeljek odkrit. Navzoč je bil cesar z vso vladarsko rodbino.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
—	Vinsko trgatev priredi v nedeljo 18. okt. t. 1. v gostilni gosp. J. Omladiča Bralno društvo v Gaberjih. Krasti se bode začelo točno ob 5. popoldne. Vstopnina 30 v. Vse prijatelje vesele zabave vabi k udeležbi odbor.
—	Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek dne 22. t. mes. ob 2. uri popoldne na Gomilskem. Dnevni red: 1. Poročilo posameznih šol o izvenšolskem delovanju. 2. Vraže in pravoverstvo v medicini, predava gosp. dr. R. Karba. 3. Predlogi in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi
R. Vrabl, t. č. predsednik.
—	Akademično tehnično društvo »Tabor" v Gradcu ima svoj I. redni občni zbor, dne 16. t. m. Lokal: »Zur Gemiitlichkeit" Brandhofgasse 12. Začetek ob 8. uri zvečer. Običajen spored. Slovanski gostje dobrodošli. Za odbor
Franjo Štefe, t. č. tajnik.
—	Slov. akademično društvo »Slovenija" na Dunaju naznanja, da se vrši I. redni obč. zbor 80. tečaja dne 17. t. m. v lokalu »Zum griinen Tor", VIII. Lerchenfelderstr. 14. Slo-vanski gostje, društvu naklonjeni, dobrodošli! Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
Druge slovenske dežele.
—	Gozdni požar. Na gori Javor-niku na Notranjskem je nastal po tleh v gozdih požar, ki traja že več dni. Drevje še sedaj ne gori, dač pa korenine mnogih dreves in bo mnogo škode. Pravijo, da so zažgali polharji po neprevidnosti.
—	Protestni shod proti nemškim izgredom na Spod. Štajerskem se je vršil tudi na Glinjah na Spodnjem Koroškem.
—	Tabor na šempaskem polju, na Veliki Otavi, prirede pne 18. okt. goriški Slovenci. Tabor je namenjen proslavi spomina na onega, ki se je vršil pred štiridesetimi leti na istem prostoru in nadalje v proslavo umrlega vodje goriških Slovencev dr. Lavriča. Govorilo se bo o splošno narodnih, političnih in gospodarskih zadevah. Na tabor pribiti mnogo društev z zastavami.
—	Slov. šola v Korminu ob ita-ljanski meji na Goriškem je že otvor-jena. Obiskuje jo okrog 40 otrok.
—	Listi v Zagrebu. Minulo leto je izhajalo v Zagrebu 105 različnih časopisov med njimi 11 dnevnikov, 75 mesečnikov in tednikov ter 19 časopisov, ki izhajajo ob negotovih časih.
—	Pravoslavna sinoda za Avstrijo se bo vršila koncem meseca novembra na Dunaju.
—	Protialkoholni shod je bil na Dunaju dne 12. oktobra otvorjen. Prva poročila so bila o pomenu alkoholizma v higijeničnem in socijalnem oziru. Govore češki in nemški profesorji ter zdravniki.
Kratka zgodovina slovenskeganaroda.
(Slovenski mladini v pouk sestavil Pavel P p 1 j a n e c. V Ljubljani 1908. Tiskal Drag. .. •	Hribar.)
Ta knjižica obsega 125 stranij velike 120 in je izšla kot ličen in zelo priročen ponatis iz »Novega Slovenskega Štajerca". Pisana je, kakor kaže že naslov »in usum delphini". Pisatelj je porabil razne slovenske in slovanske pisatelje, ki so doslej pisali o tej stvari in jih našteva na zadnji strani knjige Za Trdinovo knjigo, ki pa je danes zelo redka, je ta knjižica prvi poskus pregledne zgodovine slovenskega naroda. Ne bomo raziskovali, ali se je pisatelju posrečilo tvarino primerno razdeliti in grupirati. Omeniti hočemo samo dvoje. Knjiga je ponatis, in zato je naravnost neumljiva malomarnost, da je ostalo v nji toliko tiskovnih napak. Najbolj se te napake občutijo v pisavi raznih imen. Tako stoji na str. 26—27 »Helmond" (pravilno »Hel-mold), na str. 32. »Ibrahim Ibu Jakub" (pravilno »Ibrahim Ibn Jakub", kar pomeni — če se ne motimo — Ibrahim sin Jakoba). Vešč zgodovinar bi našel še mogoče več primerov; sumljiv je n. pr. »J. P. Kudvvig (str. 25 — mogoče Ludwig?)
Ker je knjiga namenjena »slov. mladini", je vse graje vredna jezikovna površnost, s katero je spisana. Nekdo je pred kratkim nekje želel, naj se slovenske knjige ocenjujejo tudi s slov-niške strani. Skusili bomo to storiti, a pri tem ne bomo prerigorozni, ker so naši pisatelji in žurnalisti preobčutljive mimoze. Tak možakar ti danes zabavlja črez »slovničarskedlakocepce", jutri pa razglaša urbi et orbi, da smo Slovenci piepolni tujega duha in da nima naš jezik nikakega znaka naše narodne samobitnosti.
Kar na prvi strani (5.) ima Po-ljanec poleg vdomačene oblike »Kristusovem", tudi nepotrebno »južnoslo-vansko" izposojenko »Kristovim", brez
katere prav lahko izhajamo, ker pravimo v nom. »Kristus" in ne »Krist". Popolnoma napačen je besedni red v sledečih stavkih: . . . najbrž iz . . . pokrajin ...priselili so se (5.); . . . prišli so . . . (5.) ... nahajajo se še . . . (6.); . . • trudili so se . . (15.): . . . branil se je . . . (52.). Pravilno bi. bilo vendar edino: Ker so prišli zdaj Slovenci pod višjo bavarsko oblast, so se trudili bavarski škofje . . . (15) in ne . . . trudili so se . . . Enklitike stoje v slovenščini na drugem (vsebinsko) mestu v stavku in ne za glagolom, kakor si to pravilo navadno mislijo naši pisci. Izjeme so zelo redke: določa jih povdarek. To krivo stavo reflektiva, ki je v slovenski žurnalistiki zelo razširjena, so slovenski pisci posneli po hrvaščini. Tam je pravilna, pri nas pa ni. Če bi ti pisci hoteli biti konsekventni, bi morali pisati konsekventno tudi »Moj je brat osmošolec" — a tako daleč Še njihov čut za pravilnost materinščine vendai ni degeneriran. V tem stavku, ki se v slovenščini glasi pravilno »Moj brat je osmošolec", stoji enklitika „je" le za oko na tretjem mestu, po smislu (vsebini pa na drugem, ker je »moj brat" vsebinska o t a. — Oblika »vtisneno" (str. 6.) jfe popolnoma kriva. Pravilna bi bila le tedaj, če bi še govorili in pisali v infinitivu »vtisnoti". Ker pa se ta patrijarhalična oblika sigurno vsakemu piscu studi, čemu potem rabi nepotreben arhajizem »vtis-nen", ki bazira na nji. Druga vrsta glagolov (—ni—) se je v tem participu strnila v četrto (—i—). Zato bi bilo pred vsem treba pisati »vtisnjen"; a tudi tej obliki, ki se rada piše in ki je vsaj deloma korektna, se pozna na ohranjenem sikavcu (ki bi moral preiti v šumevca) izvor od glagola »vtisnoti". Popolnoma pravilno je le vtišnjen (zmržnjen itd.), kakor govori ljudstvo in kakor zahtevajo glasovni zakoni slovenščine. Kdor piše ,vtisnen\ ta bi moral konsekventno pisati,košnja, grožnja' itd. A tako daleč še vendar nismo prišli. — Pisatelj pravi na str. 8. »Rumuni ali Vlahi", kar pa je netočnost, ki bo posebno neuke Dolenjce motila. — »Postopati" v pomenu »ravnati, delati" je jako nerodna in nepotrebna beseda. — »Čeravno" je nepotreben germanizem, ki se ga vsak pisec, če piše le količkaj z glavo (in ne samo z roko), lahko ogne. (str. 13, 26, 27, 46). — „Četudi" (str, 57.) y grd germanizem, ki ga v slovenščini nadomeščamo z »dasi, najsi, naj" in drugimi sintaktičnimi zvezami. Kjer pa je ravno »tudi" povdarjen, tam lahko ta zveza stoji, a vedno sta »če" in »tudi" v takih stavkih ločena. Treba je gledati samo na pomen. — Popolnoma nepravilna je fraza ... da se Nemcem ni šlo za razširjanje vere . . . (str. 49.) Poljščina (chodzi o to) in češčina kažeta, da je pravilno edino »da Nemcem ni šlo za . . V slovenščino se je »se" vtihotapil po vplivu nemške fraze „es handelt sich darum". Torej se bo slovenski pisatelj, ki mu gre za to, ki mu je kaj do tega, da v svojih spisih ne nemškutari, ogibal takih grdih slo-vensko-nemških pokvek. — Popolnoma nepravilne so fraze ... so zvolili . . . kraljem . . . (str. 64. in str. 76). Ta stari instrumental, ki sta ga skušala uvesti Levstik in Cegnar in ki mu je (v podobi ablativa) skušal dati (mami prace) P. Hrovat v »Zvonu" nekako znanstveno spričevalo za življenje, nam je hudo skvafil slovenščino. Ker je že stoletja mrtev, smo smo Slovenci izgubili popolnoma čut zanj in naši pisci ga kaj radi zamenjajo z dativom plurala. Sploh je ustvaril v našem jeziku fraze, nad katerimi bi filolog počil smeha. Culi smo enkrat, kako je nek predsednik »pro-
glasil sejo tajnim" in brali smo nekje v nekem slovenskem listn sledeče: rPoslano": „Ako mi dotični neimenovani dopisun tega ne dokaže, ga imenujem s tem javno lažnikom in podlim obrekovalcem". Kakor bi bil ta brani-telj svoje časti kaka državna korpo-racija, ali kaka univerza, ki koga pro-movira „doktorjem". Za poč't! Edino pravilno je „izvolili za kralja", kar ai nikak germanizem, ampak slovansko. Kako pa bi se glasilo, če bi naj bilo germanizem, kakor naši pisci mislijo ?• Nekdaj je bil ta instrnmental res v rabi, a danes je med Slovenci umrl. Čemu obujati mrtve k življenju, čemu izkopavati in uveljavljati „razne pra-starine". Čuvajmo in negujmo v govoru in pismu to, kar živi, kar Še ima živ-ljensko silo in rodno moč. Le na ta način je mogoč nemoten in pravilen razvoj občevalnega jezika. „Was tot ist, lasst sich nicht znm Le-ben lugen" pravi Ibsen v svojem „Brandu". Ta izrek velja tudi za znanost o občevalnem jeziku; razne ,.pra-starine" so ji pri tem le regulativ, nikdar pa ne pravilo. — Po nepotrebnem piše Poljanec (str. 82.) „8. li-stopada" namesto „8. novembra". Če rabijo celo ortodoksni Rusi, ki so v takih stvareh neznansko občutljivi, ta prononsirana, rimska imena za mesece, zakaj jih ne bi še mi. V ljudstvu so narodna imena redke izjeme (v Slovenskih goricah le „sušec"), nasprotno pa so latinska vseskozi znana. Čemu torej — prav po nepotrebnem — delati zmešnjavo, ki je v slovanskih mesečnih imenih že tako velika in večkrat fatalna. — „Organizovati" (str. 117) je mrtv.a, nepravilna izmišljotina naših kratkovidnih literarnih puristov, ki se ne da znanstveno podpreti. Edino pravilna je oblika „ organizirati"; tako se morajo pisati tudi vse enake tujke.
Pisatelj knjige se skriva pod skromnim psevdonimom: Pavel Poljanec; po jeziku bi sodili, da mu je tekla zibeljka kje na Štajerskem. Knjigi želimo mnogo uspeha, toliko, da bi bila potrebna kmalu druga izdaja. Knjiga stane 1 K in se dobiva pri „ Mariborskem Sokolu"; pri večjih naročilih se dobi 15% popusta. V drugem natisu, če se bo kedaj priredil, se naj vse te napake popravijo. H koncu le želimo, da bi ta naš apel na pisce ne ostal brez uspeha. Napisali smo ga z dobro voljo in čistim namenom, ker je že skrajni čas, da se v tej stvari pri nas mnogokaj popravi. Dela je mnogo, upajmo, da bo tudi delavcev več, predvsem pa mnogo sotrudnikov in somišljenikov.	J. A. Glonar.
Štefan Strašek
Celje, Kovaška ulica
Velika zaloga in izdelovalnlca najrazno-vrstnejših možkih, damskih in otroških čevljev. Naročila po meri, kakor tudi vsakovrstna popravila se izvršujejo solidno, hitro In ceno. — Priznano dobro delo in blago.
Dajem tudi na obpoke
664 2-1
(a
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme
Ztfeztta HnjigoVtznica V Celju
5io Schillerjeva cesta 3. 3-3
&sX> :(v> '(v? jv>. (v) tejjhte <y>
I. vrste v Ljubljani
se priporoča veleč, damam v Celju in okolici za izdelovanje najfinejših toalet in kostumov. — Cenjena naročila sprejme modni salon Josipina Šetinc v Ljubljani, Wolfove ulice 5.
568 4-1
av- ©ra sg Kh f$mh ©
Trgovski pomočnik
izvežban v špecerijski in mešani stroki, star 21 let, zmožen obeh deželnih jezikov, prosi takoj službe. — Naslov pove upravništTO „Domovine".
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, dobro izvežban v manufakturni stroki, se sprejme v trgovini mešanega blaga
Slavinec & Šeleker
Šmartno pri Litiji, Kranjsko.
trgovskega pomočnika
špecerijske stroke sprejme
Josip Matic v Celju.
560 2-2
667 3-1
Divji kostanj i
kupuje	559 3-2
Josip Matic y Celju.
Za Trbovlje in Zagorje se sprejmejo
zidarji in delavci
v trajno delo in sicer: 1 vešč in spreten zidarski polir, 1 istotaki za betonska dela; zidarji, podajalci proti dobremu plačilu. — Ponudbe sprejema Viljem Treo, stavbenik v Ljubljani, Marije Terezije cesta 10. 557 e-a
*****
Brazay-jeyo |
Francevo žganje
je tekom 40 let skiišeno domače zdravilo zlasti proti migreni, inflnenci, protinn, renmatizmn, služi
za okrepljenje oči, za grgranje. Nedosežno dobro
za masažo, najboljše sredstvo za lase. — Dobi se povsod, kjer pa ne, se
obrnite na BRAZAT-i, Dunaj III|2, Lowengas8fl 2 a.
254 10 8
»Delniška pivovarna Laški trg"
proda dobroidočo
gostilno z mesarijo i. zalogo piva
v	#
na Sp. Štajerskem, na sredini trga z lepim vrtom in v bližini se nahajajočo njivo.
563 2-2
RUDOLF HAVELKA
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. n. občinstvu za jesen in zimo najnovejše blago za dame in gospode t raznih kvalitetah, kakor tndi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene In čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drugo v manufakturno stroko spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna!
536 41—1
5ted(ctipferd
lilijno mlečno milo Naj milejše kožno milo.
Izvrftje v svojo stroko spadajoča M1 ofciuo ii
H koitiRiciik e ceni. ©
Savinski
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju.
KI IV

Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in
gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni
napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
Žalec v Savinski dolini, Štajersko.
13 130—111
YINCENG KYEDER
Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!