Vojna posojila.* Prav mnogo ugibljejo in svetujejo javno in zasebno o sigurnosti, oziroma nesigurnosti vojnih posojil. Učiteljstvo je pri tem jako, jako prizadeto; ne toliko z ozirom na lastne malenkostne vsote, naložene v vojnih posojilih, pač pa z ozirom na vsote, ki jih je naložilo po posredovanju učiteljstva slovensko ljudstvo v vojna posojila. * Za zadnjo 5t. prepozno došlo. — U r e d n. Pred kratkim je bilo čitati v »Slov. Nar.« nasvet, naj bi se one denarne vsote, ki so jih bivša c. kr. sodišča naložila v imenu nedoletnih otrok v vojna posojila, prevzela od nove jugoslovanske države, druga vojna posojila pa ne, ker omenjeni otroci niso krivi, da je prišel njih denar v nevarnost, medtein ko so si vsi drugi podpisovalci vojnih posojil te nevarnosti saini krivi. Ali drži ta trditev? Da, a edino za one rnaloštevilne politike, ki so videli vse podrobnosti tudi za politiškimi kulisami, katerih nekaj se je sedaj že tudi nam drugirn navadnim zemljanom odkrilo. Ako so ti kaj vojnih posojil podpisali, so postavili svoj denar vedoma V nevarnost, za druge podpisovalce vojnih posojil pa to nikakor ne velja, zakaj do zadnjega vojnega časa niti Anglija ni računala z razpadom stare Avstrije, arapak je računala le z nje ponižanjern in zmanjšanjem, kar nam dokazuje londonski pakt z dne 19. aprila 1915 Italije z entento. Ako bi bila računala Anglija vsaj 19. aprila 1915 že z razbitjem, oziroma razpadom stare Avstrije in na samo odločevanje narodov na podlagi Wilsonovih načel, bi ne potekala demarkacijska črta Italijanov nikdar po krajih čiste Slovenije, kakor je to dandanes, žal, dejstvo. Kakor se kaže, se bo to na mirovni konferenci nam v prid popravilo. Iz povedanega izhaja jasno, da niso računali torej niti Angleži, ki so vendar dalekovidni svetovni politiki, s takira strahovitim konceni stare Avstrije, kakršnega nam je prinesel izid vojne. ln mi navadni zemljani naj bi bili videli vse, kar ima priti za početnimi in nadaljnjimi dogodki vojne? In učitelj v zadnjem gorskem kraju, ki so mu naravnost ukazovali, na vse možne načine delovati za podpisovanja vojnih posojil, na katerega so ljudstvo s prižnic, po občinskih uradih itd. opozar- jali, da sprejerna učitelj podpisovanja na vojna posojila, ki je bil k teinu poslu pri- moran, naj bi bil mogoče v teh slučajih in ob vladajočih takratnih razmerah ljudstvo od sebe podil in mu podpisovanje vojnih posojil odsvetoval? In niso li prav vsi slo- venski listi podpisovanje vojnih posojil po svojih najboljših zmožnostih podpirali in pospeševali? Niso nas li n a š i (slovenski) listi z omenjenim propagiranjem vojnih posojil zavajali in zavedli na napačno pot in z nami naše preprosto ljudstvo?! In niso li voditelji slovenskih politi_kih strank, ki so njih glasila nas in naše ljud- stvo sploh zavedla na nepravo pot z ozi- rom na vojna posojila, sedaj tvorilci naše vlade?! In ta vlada naj nas pusti sedaj na cedilu?! Upamo, da bo naša Narodna vlada SHS vse potrebno ukrenila, da od- vrne od našega naroda gospodarsko ne- srečo, ki bi bila v zvezi s propadom voj- nih posojil. Pomisliti je, da je marsikakega hlapca in marsikake dekle zadnji vinar naložen v vojnem posojilu; leta in leta je zbiral ali zbirala svojo bridko zasluženo plačo, da bi mogel, oziroma mogla slednjič kupiti kako kočico za lastni koti- ček. In sedaj naj bo ravno ob rojstvu Ju- goslavije kar hipoma ob vso to sladko nado?! In koliko je očetov, ki so položili slednje vinarje v vojno posojilo na toliko in toliko let v dobro (sedaj se kaže, da v slabo) svojim nedoletnim otrokom. Vsi ti niso mogli računati s takim koncem Av- strije, kakršnega smo doživeli, ker smo namreč čitali, da ne računa niti ententa z razkosanjem bivše naše države. Vsak razsoden človek je pač moral računati od vsega začetka vojne, da bo zmagala en- tenta; zakaj najpreprostejše seštevanje razpoložljivih sredstev ene in druge na- sprotujočih si strank na podlagi kake zem- ljepisne knjige nam je pokazalo, kje je zraaga in kje končni poraz. A ne oziraje se na razpad Avstrije — in na to se ni moglo misliti, ker so poročali iz ententnih krogov, da ne mislijo na nje razkosanje — je bilo pa za podpisovalce vojnih posojil vse eno, imeti denarje naložene v hranil- nicah ali v bankovcih (v žepu) ali v za- dolžnicah vojnega posojila. Poraz Nemčije in njenih priveskov se je lahko videl v naprej. Nemožnost plačila ogromnih voj- nih dolgov tudi. Na podlagi tega sledeč bankerot tudi. In v slučaju bankerota — tako je računal razum navadnega zem- ljana — bodo izgubile vse državne za- dolžnice, naj se že imenujejo vojna poso- jila, bankovci ali kako drugače, enako število % na svoji vrednosti. Kakor so bili denarni zavodi prisiljeni podpisovati vojno posojilo, tako je bilo učiteljstvo komandirano delovati za vojna posojila. Posledice izgube teh vojnih posojjl utegnejo postati strašne za vso Slovenijo in to ne samo iz gospodarskih ozirov. Škodo, ki jo reprezentuje od Slovencev, oziroma Jugoslovanov sploh, podpisano vojno posojilo, je provzročila vojna. Je torej to vojna škoda. Nemčija in njeni priveski naj se na prizadevanje Narodne države SHS na mirovni konferenci primorajo, da Jugoslovanom to škodo poravnajo. Naj nam nihče ne pride z izgovorom: »To ne gre, ker so nabavljali s temi vojnimi posojili moriino pripravo za ententne vojake!« S pomočjo vojnih posojil so nabavljali tudi živež in obleko beguncein in drugo slično. Sicer pa so se povrnili iz vojne še tudi vojaki Jugoslovani, ki so v vojni službi hrabro streljali na svoje slovanske brate in svoje prijatelje — ententne vojake, seveda v to prisiljeni. Kdo jih zato preklinja? Kdo jih poizkuša zato oškodovati? Kdo uničiti? Nihče! Mi se veselimo njili povratka, ententa pa jih z nami vred zaradi njih prisiljenega početja med vojno samo pomiluje — in vredni so pomilovanja. Ni li slično z ozirom na vojna posojila, ki so podpisana po Jugoslovanih?Je! — ln še nekaj: Ob priliki vsakega razpisa vojnih posojil so trdili, da bo dala država toliko bankovcev na novo natisniti in si jih po avstrijsko-ogrski banki izročiti, za kolikor bi ljudstvo preinalo podpisalo vojnih posojil. ln tako se je v res^ nici vsakokrat tudi zgodilo. Iz tega sledi, da bi bilo v prometu toliko več bankoveev, kolikor manj bi bilo podpisanih vojnih posojil. Ni li torej v resnici vojno posojilo z bankovci enake vrednosti? Moralo bi vsaj biti. Narodna vlada SHS blagovoli torej dclovati na to, da dobe vujna posojila vseli kategorij, vštevši vojna zavarovanja, isto vrednost, kot jo imajo, oziroma jo bodo imeli sedaj veljavni bankovci. Zaveza jugoslovanskega učiteljstva podvzemi vse potrebne korake v to svriio, da sprejme Narodna vlada SHS gori označeno prepričanje za svoje ter da zastopa in uveljavi isto stališče tudi na mirovni konferenci, ker sicer bo silno trpel ves naš narod, učiteljstvo pa bo imelo neznosen položaj.* Napotila so me do tega razmotrivanja in razmišljanja člankov v »Sl. Nar.«, in sicer »Vojno posojilo, naše lire in drugo« v štev. 281., »Predzgodovina krfskega pakta« v štev. 284. ter »Nekaj predzgodovine o naši svobodi« v štev. 288. in 289. Svobodov. *) Predsednik Zaveze je že storil potrebne korake in je dobil na pristejnem meatu zagotovila, da vojna posojila v Jugoslaviji ne bodo izgubljena Uredn.