Političen list za slovenski narod.
i
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaian 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 1 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema npravntStvo ln ekspedlcija v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
^tev. 237.	У Ljubljani, v soboto 16. oktobra 1897.	Letnik: XXV.
Državni zbor.
Dunaj, 15. oktobra.
Vkljub temu, da je obstrukeija izgubila dva najboljša kričača, je vendar v včerajšnji seji zopet prav dobro rešila svojo nalogo. Eakor običajno, so tudi včeraj kričači privlekli v zbornico cele skladovnice peticij in ugovorov proti jezikovni naredbi ter zahtevali, da se doslovno vsprejmo v tesnopisni zapisnik in o teh predlogih glasuje po imenib. Posl. Kienmann, Kaiser, Nowak in Fournier so tokrat prevzeli to težavno nalogo. Umevno je, da so bili odklonjeni vsi ti predlogi, akoravno je bila včasih prisotna komaj tretjina poslancev. Ko je bila končana ta žaloigra, pričela se je zopet razprava o tem, bodi li legitimacijski odsek javen ali ne. Glasovalo se je seveda zopet po imenih. Glasovanje je trajalo izvanredno dolgo, ker se je malone pri vsakem glasu pojavil kak vesel dogodek za galerijo. Predlog za javnost tega odseka ;e bil konečno odklonjen s 130 proti 115 glasovom. Šele po tretji uri je prešla zbornica na dnevni red.
Predsednik je naznanil, da je kot 86. član v legitimacijski odsek izvoljen posl. Daszjnski, ter po-zval ta odsek, naj se takoj po seji konstituira.
Zavarovanje proti ognju.
Pričetkom današnje seje se je razdelila vladna predloga glede preosnove zakona o zavarovanju poslopij proti požarom.
V predlogi se najpreje določa splošno, kdo sme v bodoče zavarovati poslopja proti požarom, kaj naj se zavaruje in v koliki meri. Zavarovati se smejo poslopja le pri splošnih deželnih zavarovalnicah in takih inozemskih zavodih, ki so v to svrho dobili potrebno dovoljenje. Zavarov&ui morajo bili objekti za svojo popolno vrednost, da je mogoče v slučaju nesreče dobiti povrneno vso provzročeno škodo. V tem delu se predloga še peča z nekaterimi podrob-
LISTEK.
Telephon.
nostimi, kako postopati pri sklepanju pogodeb z zavarovalnicami.
V drugem delu te predloge se pa govori o prisilnem zavarovanju. Država sedaj še ni voljna prevzeti zavarovanja v svojo upravo, dopušča pa, toda le dopušča, nikakor pa ne zahteva, da se zavarovanje proti požarom podeželi. To je odvisno po vladnem načrtu le od deželnih zborov. Deželna prisilna zavarovalnica se lahko ustanovi popolno samostojno, ali pa se preosnuje kaka domača, že obstoječa zavarovalnica v deželni zavod. Iz vseh na-daljnih določb se razvidi, da bi vlada sicer rada nekako ustregla splošni želji in potrebi, toda ne upa se do živega sedaj obstoječim kapitalističnim družbam. S to predlogo bo toraj, ako postane zakon, deloma pomagano samo v nekaterih kronovinah, kjer imajo namreč za to stvar vneti možje večino v deželnih zastopih.
Na to se je nadaljevala razprava o nujnih predlogih glede
zatožnice ministerstva.
Prvi je govoril o tejnem odloku ministerskega predsednika poslanec dr. R u s s , ki je sicer dolgo govoril, povedal pa bore malo. Omenjal je tudi jezikovnih naredb ter jih seveda tolmačil po svoje. Mej njegovim govorom je bilo še dosti mirno. Levičarji so mu seveda frenetično pritrjevali, mej tem ko se desnica ni mnogo zmenila za njegova izvajanja.
Takoj za njim se je oglasil poslanec Funke, kateremu je postajalo menda že dolgčas, ter zahteval, uaj bo pri seji navzoč do tedaj odsotni ministerski predsednik grof Badeni, in zahteval, da se o tem njegovem predlogu glasuje po imenih.
Ko mu je podpredsednik Abrahamowicz pojasnil, da njegovega predloga ne more dati na glasovanje, ker je proti poslovnemu redu, in je hotel dati besedo poslancu Kozakiewiczu, se je pojavil v
jazna stranka mej Slovenci ?" — „Upamo, ne". — „Sta bila „Narod" in dvorni svetnik vedno prijatelja ?" — „Ne". — „Kako dolgo bode trajalo to njiju prijateljstvo ?" — „Prašajte dr. Tavčarja".
„Sme slaviti časnik svojo petindvajsetletnico že začetkom petindvajsetega leta svojega izhajanja ali šele koncem ?"
„Prašajte „Narod"". — „Kateri list je imel na čelu zapisano 26. letnik a je začel letnik s praznovanjem 25 letnice?" — „Slov. Narod". — „Menda vendar ne mislite, da „Narod" nima prav, ter da s« je blamiral on in ne vi ?" — „Prašajte „Narod" 1 Sklep !"
Vredništvo si o bistroumnosti gospoda Zvedava ne bode mislilo Bog ve kaj. Povedalo mu seveda teh nelaskavih mislij ne bode, dasi po telephonu komu z mnogo manjšo nevarnostjo pošlješ njemu neljub priimek, nego bi to storil sicer.
Zakon namreč zahteva pri ogromni večini prestopkov zoper varnost časti da jih kaznuje, da so se godili javno ali pred večimi ljudmi.
Ali so pogovori po telephonu javni ? Ali se morejo vršiti pred večimi ljudmi, ko vender razun tebe za silo le še ena oseba lahko posluša govor onega s komur govoriš, ker sta pri aparatu samo dva uhlja,
zbornici tak škandal, da je moral pretrgati sejo za deset minut.
Mej tem časom so ве kričači dobro navpili in se nekoliko pomirili, ko je prišel v zbornico grof Badeni. Govoril je na to poslanec Kozakiewicz in za njim nemški liberalec S c h ii c k e r, zahtevajoč, naj se izroči ti predlogi posebnemu odseku, ki naj se takoj izvoli.
Prihodnja seja je v torek.
Budgetni odsek
se je sešel sinoči, kakor je bilo napovedano, ob pol 8. uri. Posvetoval se je pod predsedstvom načelnika dr. Kram&i-a o nujnih predlogih in vladni predlogi glede državne podpore krajem, poškodovanim vsled vremenskih nezgod. Po daljši debati se je sklenilo, naj se izvoli pododsek, v katerem bode zastopana vsaka kronovina, in ki naj izgotovi prvotno poročilo ter je predloži skupnemu odseku.
„Kulturkampf" ua Laškem.
in.
„Okrožnica Rudinijeva", kličejo vse vprek liberalni in katoliško-liberalni listi, je naperjena samo proti — klerikalizmu!" Kdo se ne spomni o tem klicu stare pesmi slovenske napredne stranke! Povzemimo o tej stvari članek, ki ga je prinesel „Osservatore Cattolico", morda prvi laški katoliški list, ki izhaja že 34 let!
„Cio che e certo", je naslov članku.
Izvestno je, pravi ta list, da se najnovejša klerikalna gonja ni začela proti klerikalizmu, ampak prav proti katoliški zavesti.
Zguba časa bi bilo in otročje, prepričavati še vedno nje, o katerih je gotovo, da se nočejo prepričati ; pvepričavati jih, da je isto klerikalec in katoličan, isto katoliški verski čut in klerikalizem, da ni ne dejanski ne načeloma razlike med katoličanom in klerikalcem, da so samo v domišljiji klevetnih
zakon pa pod izrazom „več" razume saj še dve od tebe različni osebi ?
„D'rum priife, vrer sich telephonisch bindet," ni-li oni, s komur išče zveze, vročekrven, in torej «nanj pazi na paragrafe, ki varujejo zasebno čast, kakor drugi normalni ljudje.
Pravniki pričakujejo torej, da se bode zmanjšalo število tožb radi žaljene časti. Čuditi se je, da se v finančnem ministerstvu še ni našel mož, ki bi protestoval proti razširjenju telefona, češ, da bodo imeli odslej odvetniki manj posla, torej manj dohodkov in bode slavni erar od njih mogel zahtevati tudi manj davkov.
Najbrže v finančnem ministerstvu gledć po-manjšanja števila omenjenih pravd niso z nami jed-nih mislij.
Naj bode temu že, kakor koli, dejstvo je, da praznuje danes z veselim zvončkanjem svoj vhod v našo btolico telephon.
Telephon! Kje je dobra slovenska beseda za ta pojem V Nemcem je dal ranjki načelnik pošte nemškega cesarstva, Stephan, za telephon izraz „Fern-sprecher". Naj bi tudi nam Slovencem dal kmalu kak spreten jezikoslovec primeren izraz.
Die Kultur, die alle Welt beleekt, — Hat sich auch auf uns erstreekt, — in dobili smo telephon. Danes otvori se telephonski promet po našej belej Ljubljani, prične se zvončknnje in klicanje na vseh straneh, ves promet vršil se bode hitreje in s hitrostjo rastla bode tudi bolezen, ki koraka vštric moderne kulture, nervoznost.
Pri pogovorih po telephonu bode radi jasnosti in določnosti ter najmanjše porabe časa vsakdo govoril kolikor mogoče kratko toda določno. Slog starih Spartancev bode se po telephonu zanesel tudi med Slovence, ali da govorimo moderno, ker smo baš pri modernem predmetu, brzojavni slog, katerega je svoje dni poslanec Morre rabil v dunajski zbornici, udomačil se bode pri nas.
Drrrrr! „Kedo tam?" — „Tu vredništvo Slovenca, kedo kliče ?" — „Tu Janez Zvedav. Ste kedaj hvalili politiko dvornega svetnika?" — „Ne". — „Bode sedaj razpadla krščansko - slovanska zveza?" — „Upamo, ne". — „Se da s pomočjo „Naroda", še predno je vlada nam kaj dala, sestaviti vladi pri-
girondistov in jakobineev ti klerikalci strankarji, sovražniki domovine.
To se je povedalo, zatrdilo, dokazalo z nepo-bitnimi dokazi zanj, ki ima še glavo na ramah, ki še sam misli, splob, ki si ni utepel v glavo, da hoče utajiti solnčno luč opoludne; povedalo se je in dokazalo tisočkrat, da so tlapnje, masonske in protikrščanske laži, če razločujejo med katoličanom in klerikalcem, katolicizmom in klerikalizmom, da je le masonska laž iznašla klerikalce strančarje, sovražnike domovine. Tega ne bomo več ponavljali in tudi se ne bomo več tako poniževali, da bi govorili o tem ž njimi, ki „volunt fieri sicut equus et mulus, quibus non est intellectus".
Trdno je, da se je z okrožnico Rudini-Zanar-dellijevo začela gonja in napovedal „kulturkampf" ne temu, kar imenujejo klerikalizem, ampak prav verski katoliški zavesti. Razločevanje med katoličani in klerikalci strankarji, sovražniki domovine, ni druzega kakor krinka, in sicer še prav prozorna krinka, ki se pod njo hočejo bojevati zoper katoliški verski čut.
Treba je vedeti, kaj so si umišljali možje revolucije in masonstva, naj bodo monarhisti ali republikanci, aristokratje ali demokratje, omikanci ali prostaki, socijalisti ali individualisti, komunisti, anarhisti ali nibilisti. Umišljali so si, da je proglašenje človeških pravic 1. 1789, prostitucija boginje pameti na oltarjih, da so tako zvane pridobitve revolucije, svobodomiselnost, napredek, prosvitljeni vek, veda, emancipacija izpod verskega jarma, iznajdbe in odkritja fizike, mehanike, kemije, pozitivizem in druge take lepe reči za vselej premagale, ugasile, pokopale versko katoliško zavest — prav to — tako da se ne bo več niti imenovala, niti dala nobene, niti najmanjše, ugašajoče, zadnje iskre luči in življenja.
Vedeti je treba, da je bila misel teh ljudi, recimo njih filozofija, prav namen zatreti ne tega, kar je vnanje versko, kakoršni so na priliko običaji in bogočastje, ampak to, kar je duša, kar je b i t-nost verskega življenja, to je verski č u t in bolj nego li kaj drugega, da, samo to, ker je to edino pravo, — katoliški verski čut!
Kakšen gnev, kakšno srdito začudenje je torej prevzelo te ljudi, da prav koncem veka, ki naj bi bil po njih mislih med veki smrtni vek verskega čustva, a rojstni vek brezbožnega, brez-verskega, avtonomnega, avtohtonega človečanstva, da prav koncem tega veka šine kvišku polna življenja in moči, polna večne mladosti uprav katoliška verska zavest!
Kaj ? Ali je še živa ? Se tako močna ? Se tako razlita v ude velikega človečanskega telesa? Ali ni bila mrtva za vsekdar ?
In tedaj jim je prišla neka misel: prišlo jim je na um, da treba bliniti. Hliniti se jim je treba, da niso nikdar nameravali pobijati verskega čuta, ne katoliškega, ne kakega drugega, da, da čislajo, da se s čudom divijo temu globokemu, neoskrunlji-vemu, svetemu, častitemu čutu, ki gori v najbolj skritem svetišču srca pojedincu in človeštvu. Proglasili so, da ne bodo nikdar in nikoli ni kratko ni
. _
Spomini na Kredarico.
F. S. Finžgar.
(Dalje.)
Ko smo se že nagledali, privije se po grebenu malega Triglava dolga vrsta — do 70 hribolazcev, ki so stopali zdržema drug za drugim, počasi, varno in premišljeno. Vse je bilo tiho. Le dobro okovani čevlji so ropotali in škripali po kamenju. Ko smo jih opazovali z vrha, zdelo se nam je, kot bi se selila družina mravelj, ki lezejo v gosjem redu čez bel kamen. Zdi se tudi vsakemu, ako gleda hribo-lazce na poti čez mali Triglav in od tod čez greben na veliki, da je pot strahotno nevarna, težavna, da skoraj nemogoča. Toda, ako si sam na poti in če si dosti trden v glavi, ni nikake posebnosti.
Ta vrsta se je premikala počasi, a stanovitno proti vetru. Tu smo jih sprejeli z gromovitim „živijo", odvzeli jim slovensko zastavo ter jo obesili vrhu Aljaževega stolpa, da je mogočno zavihrala v jutranji sapi. Pred stolpom so se zbrali dovški pevci in zapeli najprej: Triglav moj dom I
Na to so pa dodali še nekaj komadov domačih pesnij. Toliko ljudstva in tako veselega in čvrstega, ni hkrati še nikoli nosil Triglav na svojem temenu. To pisano gručo je fotografoval Boris Zamik. (Ako se mu je slika posrečila, umestno bi bilo, da jo priobči v kakem listu!) Družba je ostala na vrhu še
malo mignili z mezincem, da bi kakorkoli žalili ta čut. Toda v srcu so sklenili, da ga bodo pobijali na vse načine, boreč se zoper vse, kar je potrebno, da se more ta čut javiti, oelvariti, kar je potrebno ta njegovo dejavnost, ker brez dejavnosti mu ni ni bitja ni žitja.
In ker je klerikalizem obseg in vsebina tega, v čemer se dejstvuje in razvija in v čemer deluje katoliški verski čut, zato so začeli pobijati klerikalizem, pod pretvezo, da se klerikalizem razločuje od verskega čuta, pik da se vojskujejo samo proti klerikalizmu, a ne proti verskemu čutu.
Laž je laž, in lažnik sam najbolje ve, da je laž laž. Ti ljudje vedo, da se bojujejo ne proti klerikalizmu, ampak proti verskemu čutu. Zato je nespametno prepričavati jih o tem, kar sami najbolje vedo. Le drugim je treba pokazati, da ti ljudje res pobijajo verski čut, ki ga baje spoštujejo, a ne kle-rikalizma, proti kateremu se, kakor pravijo, bore. Za dokaz jo treba le spomniti zakonodajstva, filozofije, slovstva, umetnosti, običajev, sploh vsega umskega in- praktičnega življenja teh ljudij. Nikjer in nikdar ne bodete videli, da bi verski čut, kamo li katoliški verski čut, vodil njih um, njih roko.
A fructibus eorum cognoscetis eos. Oni v vsem delovanju, socijalnem in političnem, teoretičnem in praktičnem, javnem in domačem, vzgojevalnem in poučevalnem, upravnem, trgovinskem, obrtnem in ekonomičnem, v študijah, v šoli, v znanstvenem razmišljanju, v umetniškem navdahnjenju, v razma-tranju o smotru človeka in človeštva, družbe in po-edinca, države in družine, niso samo pozabili Boga in njegove pričujočnosti, njegovega zakona in njegove cerkve, ampak oni so izgnali Boga, izvrgli Boga, kakor iz svojega srca in svojega duha, tako iz družabnega življenja, od ognjišča družinskega, iz vojne in iz sodišč, od orožja in pravice, od zakona in sile, od pameti in nuje, od vzgoje in pouka, od rojstva, od naraščanja, da, iz smrtnega kraljestva. Vse so iznebožili, ne samo r a z -kristijanili, ne samo razkatoličanili: vse, fiziko in metafiziko so razbožili ali vsaj poskusili razbožiti. In če so kje pustili kako navidezno božanstvo, pustili so to, kar je najmanj božanskega, Venero, Bakha in Merkurijo, meso, denar in upi-janjeno pamet.
Vzemite v roke njih šolske knjige, oglejte si njih znanstvena dela, njih umetnine, njih politiko, sploh zgodovino njih dejanja in mišljenja in učenja in vzgojevanja, in potem povejte, če ti ljudje revolucije in masonstva res niso vsega tega storili, in če se to pravi spoštovati verski čut in pobijati le klerikalizem, in ne marveč boriti se zoper verski čut, in posebno zoper katoliški verski čut?
Lažniki so lažniki, in sami vedo najbolje, da so. Tega jim ni treba še le praviti; bolje vedo nego li mi. Sami najbolje vedo, da niso napovedali vojske klerikalizmu, kakor pravijo, ampak tistemu katoliškemu verskemu čutu, ki so o njem mislili da je zamorjem, a ki je šinil kvišku pod njih nogami bolj plameneč nego li kdaj poprej, tistemu katoliškemu
do šestih, mi smo se pa prej vrnili v kočo. Nazaj grede smo srečavali in pozdravljali hribolazce od vseh krajev: Iz Bohinja, iz Trente, iz Vrat. Toda mi se nismo dosti obotavljali, marveč hiteli nazaj, da se nekoliko odpočijemo do desetih — do blagoslov-ljenja kapelice. Zarili smo se na prazne žimnice ter zadremali. Malo je bilo, a bilo je vendar dobro. Do osmih so se vrnili že vsi s Triglava, mnogo znancev je dohajalo iz doline, ki so hodili celo noč, ali pa prenočili v Dežmanovi, v Vodnikovi, ali Aljaževi koči. Zato je bil kmalu po koči tak direndaj, da ni bilo mogoče spati. Vstal sem ter šel iz koče.
Vreme prekrasno! Solnce gorko, brezveterno ozračje, tako, da ni z lepa kak dan tako prijeten, kot je bil tisti. Krog koče in vrhu Kredarice so se zbirali izletniki v gruče, postajali, sedali in legali ter s kukali in daljnogledi motrili znane in neznane gore in doline, vasi in mesta.
Tudi jaz sem sedel na kraj Kredaričnega prepada in sem gledal sanjavo proti Bohinju. Koliko spominov se mi je budilo, spominov veselih in otožnih, spominov na one mesece, katere sem preživel v lepem Bohinju. Tam sem prve korake nameril med evet, tam sem nastopal prvič kot pastir, dočim sem bil 24 let le ovca, pašena in vojena od drugih. Kako mi je utripalo srce, ko sem se peljal skozi romantične Stenge, kako sem jasnim očesom gledal
verskemu čutu so napovedali novi — „kulturkampf".
—	To pravimo le katoliškim bravcem, da jih ne preslepe blesteče, a lažuive in klevetne frače o klerikalizmu ; da vedo, da se bije boj ne proti klerikalizmu, ampak proti katolicizmu; da j:m z a p 1 a m e n i v s r c i plamen svete gorečnostivobrambo vere, c e r k v e, K r i s t u s a , B o g a ; davstanejo i z m 1 a č n o s t i i n b r e z d e 1 j a v o b r a m b o edino prave vere, v obrambo katoliške cerkve, neveste Kristusa, večnega kralja, ki bo sodil kdaj Crispije, Zanar-dellije in Rudinije, ne po tem, kar pravijo v svojih okrožnicah, ampak po tem, kar je — res I
Tako sodi „Osservatore Cattolicn" o tem boju, ki je navstal na Laškem zoper „klerikalizem". Kdor gleda po sveti, vidi, da je ta boj le ena faza v obupnem boju, ki ga bije liberalizem s katolicizmom za življenje in smrt. Tudi pri nas se bije ta boj, in tudi nam velja opomin, da podžigajmo v srcih ogenj svetega navdušena za vero. cerkev in Kristusa. Gre se za bodočnost, gre se za omiko, g r e s e z a k u 11 u r o , bodili materjali-stična ali krščanska. Ta boj je pravi
—	„kulturkampf". Zatorej živila katoliška organizacija in katoliška zavest!
Minister Bilinski iu njegova finančna umetnost
Meseca maja t. 1. je oddal finančni minister potom poštne hranilnice za 117 milijonov kron drž. posojila. — To posojilo se brez vsakterega odbitka obrestuje po 31/» odst., — če pa pomislimo, da se je oddalo vsacih 100 kron za 98l/t krone, potem znaša obrestna mera prav za prav 3'/t odst. Tako izvršilo se je tisto investicijsko posojilo, katerega je lansko leto dovolil državni zbor finančnemu ministru.
Tiho, brez vsakega hrupa dalo se je finančnemu ministru 117 milijonov kron na razpolago in vsled tega bodo po njegovem posredovanju imeli davkoplačevalci čast, upnikom plačevati na leto 67t mil. kron obresti.
Grozna operacija je to, grozna, kajti v času, ko živi v Avstriji na stotisoč družin v hudi stiski in usmiljenja vredni bedi, — v času, ko se bliža malemu obrtniku in kmetu pogin in beraška palica —, spravljati državo v nove dolgove —, je neod-pustljivo.
To posojilo je v resnici biser Bilinskijeve fin. umetnosti, drugi biser pa je namen oziroma načrt finančne poravnave ali pogodbe z Ogersko. Oujemo, da hoče biti Avstrija s tem zadovoljna, če bi plačevala Ogerska namesto sedanje kvote 31*4 odstot. za 5 odst. zvišeni prispek, t. j. 36 4 odst. A bogato hoče za to zvišanje Bilinski odlikovati Ogersko, kajti dovoliti jej hoče od čistega dobička avstro-ogerslte banke za 10 odst. več nego dosedaj, to je nje delež pri tej banki znašal bode za 10 odst. več, kakor prejšnja leta, a ne samo to, on namerava tudi izdatno Ogerski zvišati delež dobička oziroma dohodkov skupnega užitninskega davka.
celi svet skozi rožnorudeče steklo, kako sem sklepal in ukrepal o bodočem življenju, kako premišljal in tuhtal, pel in molčal, ko sem s puško na ramenu šetal s psom Jazonom po bohinjskih brdih, rovtah in gorah — lovec, ki je bolj lovil misli, kot dolgo-uhate zajce — vse to se mi je vzbudilo neizrečeno živo v duši in nehote sem vzdihnil: O kako sem se postaral! In res je to! Zakaj
Ni starost lice ovenelo, In starost niso mnoga letal Izkušenj in prevar krdelo V mladosti starost nam je sveta!
Ko tako mislim in modrujem, prikaže se lepa vrsta ljudij, ki so šli po poti z Velega Polja na Kredarico. Izposodim si kukalo, da morda koga spoznam. Gledam, gledam in lovim posameznike. Aha 1 Sedaj le! To je črnorizec, to je Anton, moj dragi prijatelj. Da, da, on je. Hoja njegova, postava njegova — pa euknjač je. To bo on! Težko sem pričakoval, da so prišli na Kredarico. Najraje bi jim bil stekel nasproti. Gorko sva si stisnila desnici s Tonetom ter šaleč pozdravljala in povpraševala drug druzega. Bila sva zopet skupaj, skupaj vesela ia razposajena, kot nekdaj. Med prišleci sem pozdravil še par znancev, med njimi tudi gospodično Kristino, s katero sva jedno leto skupaj bistrila bistriških otrok glavice.	(Dalje sledi.)
Oba ta dva poboljška Ogerski v korist znašata pa gotova več nego tistih 5 odet., za katero se namerava zvišati kvota Ogerski.
Razvidno je tedaj, da ako se v smislu Bilin-skega sklene pogodba z Ogersko, bodo avstrijski narodi potem še na slabšem, nego so bili doslej, posebno ako se premisli, da hoče Ogerska v bodoče prispevati samo 34 odst. in se odločno bori proti veakemu drugemu povišanju kvote.
Tako zastopa Bilinski avstrijske koristi in težnje.
Dolgove knpičiti, obdačiti tista živila in stvari, koje ljudstvo najbolj potrebuje, financijelno iztirati Avstrijo Ogerski, vpeljati zlato veljavo, to vse so umetnosti našega fin. ministra.
Taki finančni operaciji upreti se morajo vsi avstrijski narodi, kajti Avstrijci nismo zaradi tega na svetu, da bi bili sužnji ogerskim Židom; naj prete ogerski židje še tako z razrušenjem naše veljave in miru, mi se ne smemo ponižati, temveč gledati in delati moramo na to, da ponosna Avstrija sama povzdigne moč in ugled monarhije.
V	teh nazorih pokazana je pot našim državnim poslancem glede pogodbe in poravnave z Ogersko ; zahtevati morajo: gospodarska samostojnost Avstrije in Ogerske. Tako zahtevanje vsilila nam je Ogerska, kajti vsaj tudi ona dela z vso silo, z vsemi pristoječimi pripomočki za samostojnost svoje države.
Ali ne pove že besedica „in" med „c. kr.", da je zvezana Ogerska z Avstrijo samo dinastično, ali ne pomenja ogerska dvorna stolica našega monarha in pa kraljevo mesto „Buda • Pest" samostojnost ogerske države!
In kaj pomenjajo ogerski predlogi v večjih železniških zgradbah, nego to, kakor hrepenenje po kupčiji z balkanskimi državami in pa odstranitev Avstrije iz tega kupčijskega polja.
Zakaj pa se Ogerska protivi zvišanju kvote ? Zato, ker potrebuje denarja za vzdrževanje in po-množenje honvedske armade, ker jej bode v bodoče vojaška samostojnost predraga, zato, ker potrebuje denarja za velikanske železnice, katere bi jo vezale z orijentom, zato, ker potrebuje denarja za razvoj Reke in ker hoče uničiti Trst, sedaj za Avstrijo najvažnejšo luko.
Ce prizna Avstrija Ogerski kvoto 34 ali 36 odstotkov, tolmačiti bode to tako, da bode Avstrija prispevala vsako leto več milijonov goldinarjev k skupnim izdatkom, koje plačevati bi imela Ogerska. Na ta način donašala bode Avstrija Ogerski denar, s katerim se želi Ogerska povzdigniti do samostojnosti.
To je notranji pomen ogerske borbe proti zvišanju kvote; Avstrija naj plačuje namesto Ogerske teliko časa visoko kvoto, da pride ugodni trenotek ločitve in da Ogerska na naše stroške prospe do samostojnosti.
Upati je, da se v tej važni zadevi pravočasno upr6 avstrijski narodi nameravani poravnavi ali pogodbi.
Tako, kakor Ogri, zahteva naj tudi Avstrija gospodarsko samostojnost, in sicer preje nego se posreči Ogrom, ločiti se od Avstrije, zakaj ako bodemo onega trenotka čakali, da se nas Ogerska otrese, stalo bjde to Avstrijo mnogo denarja.
V	okviru monarhije zahtevajmo našo gospodarsko samostojnost in nikar ne pomagajmo z našim denarjem Ogerski do samostojnosti, kar bi se na vsak način zgodilo, ako postanejo namere finančnega ministra dejanja l
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. oktobra.
„Slovansko-krščanska narodna zveza" je razpravljala minuli četrtek o političnem položaju ter o predlogu levice glede javnosti legitimacijskega odseka, o katerem se je v včerajšnji seji odločilo definitivno s 15 glasovi večine. Debata v tem klubu je bila po poročilu praške „Politik" precej živahna. Nekateri člani so bili zato, da naj bodo razprave legitimacijskega odseka javne, češ da to že zahteva ugled zbornice, da se razprave v odsekih vrše javno. Nasprotna stranka pa je naglašala, da so bile dosedaj razprave tega odseka vedno tajne in da govori za tajnost več tehtnih razlogov. Naglašalo se je tudi, da bo katoliška ljudska stranka uravnala svoj sklep po sklepu slovaneko-krščanske narodne zveze. Vkljub tem in drugim pojasnilom je vztrajal
jeden del članov na stališču javnosti. Pri glasovanju se je oddalo deset glasov za, deset pa proti javnosti, na kar se je predsednik dr. B u 1 a t izjavil za tajnost. Zagovorniki javnosti so na to izjavili, da ne bodo glasovali proti javnosti, ker je to proti njih prepričanju, ter so.prosili klubovega dovoljenja, da se smejo glasovanju odtegniti. Ker je mej temi več odličnih klubovih članov, poroča nadalje „Politik", se je tej želji tudi ustreglo. Politične debate se je mej drugimi posebno udeleževal posl. dr. Sueter-š i č, ki je zastopal mnenje, da je najskrajneji čas za to, da vlada pojasni svoje stališče napram desnici, katera mora sedaj, ko je predložen nagodbeni provizorij, biti natančno poučena o vladnih namerah. Vladi se mora dati alternativo, ki je najkrajše izražena z besedami: aut-aut. — Tudi katoliška ljudska stranka in češki klub sta se isti dan pečala s to zadevo. Poslednji se je poleg tega posvetoval še o tem, ali naj se vsprejme v klub poslanec Sramek.
Nemška krščansko - socijalna zveza je imela včeraj dopoldne sejo, v kateri je razpravljala o aktuelnih vprašanjih, posebno o zborničnem položaju. Sklenila je poseči v debato o ministerski obtožbi, pridružiti se principijelno ostali opoziciji, nikdar pa ne zasledovati obstrukcijo. Indirektno bode toraj postopala ravno tako, kakor obetrukcijonisti, kajti soglašala bode ž njo.
Organizacijski Statut desnice je sedaj sprejet od Poljakov, slovansko krščansko - narodne zveze in Mladočehov. V kolikor je do danes znano, je v njem jedna važnejših določb ta, da varuje popolno svobodo vsake posamezne stranke. Vendar pa se mora vsak predlog, predno je predlagan zbornici, ostalim klubom naznaniti. Izvrševalni odbor sestajal bo iz načelnikov posameznih klubov desnice in ravno tako namestniki.
JRuska vlada se peča v poslednjem času zelo marljivo z vprašanjem, kako nekako bolj spojiti dva milijona Nemcev z ostalim ruskim prebivalstvom. V ta namen namerava najpreje preosnovati nemške šole v Rusiji, v takoimenovauih nemških okrajih. Teh šol je sedaj v Rusiji kakih 4000, katere želi vlada podrediti naravnost ruskemu naučnemu ministerstvu in jim s tem dati ob jednem nekak ruski značaj. Dnevnik „Mosk. Vedemosti" porablja to priliko, da navdušuje merodajne kroge za popolno odpravo nemških šol v Rusiji, ker le na ta način je možno nemški mladini navdahniti pravega ruskega duha, ako bode skupno z ruskimi otroci zajemala omiko in napredek. Ako bi se s tem ne pričelo, je mogoče, da navstane posebno ob mejah nevarnost za ponemčevanje posamnih ruskih okrajev.
Mirovna pogajanja mej Grško in Turčijo se še vedno ne nadaljujejo, akoravno preti vsled skoro zopet jednomesečnega zavlačevanja velika škoda grškim prebivalcem v Tesaliji in sploh v celem kraljestvu. Delegati, ki bodo tvorili dotično komisijo, so sicer že imenovani in nekateri so se tudi že napotili v Carigrad, vender se pa še ni prav nič pričelo s pozitivnim delom. V Atenah se je sestavila posebna komisija pod predsedstvom generala Mavrochalisa, ki bo preiskovala dogodke povodom zadnje vojske. Posebno bode še preiskovala razne nerednosti, ki so se pojavile v vojski sami. Tudi komisija, ki bo nadzorovala grške finance, je sedaj popolna, ker je italijanska vlada imenovala svojim zastopnikom delegata Bodio. Pripravljeno je torej vse, le pričeti je treba, pa bo šlo. Toda ravno tu se kaže premalo poguma in kaže se, kakor da bi imela vsaka stranka strah pred svojo nasprotnico.
Socijalne stvari.
Osemurno delo.
Ce vprašaš katerega koli socijalnega demokrata, koliko časa za delo zahte?a njegova stranka, ti bo odgovoril: „Mi hočemo osem ur delati, osem ur se učiti in osem ur počivati."
To je bilo slovesno proglašeno na kongresu ru-dečkarjev v Erfurtu, tako se bere v socijalističnih listih, tako se kriči na mokraških shodih sploh, in še posebej prvega maja. Osem ur delati in nič več, to je za vsakega vernega soc. demokrata prvi in glavni člen socijalistične vere in njegov sovražnik je vsak, kdor bi mu upal reči, da se to ne more izvesti.
Socijalni demokrat je prepričan, da se more osemurno delo pri vseh vrstah dela uvesti in kakor je bila Pitagorejuem sveta takozvana tetraktys, t. j. svota prvih štirih številk 1+2+3+4 ™ 10, in so
na te številke sezidali celi svet in rekli, da se na podlagi teh številk urejuje in razvija svetovje, tako je rudečim sinovom Marksovim sveta osmič». Zato vidimo prvega maja pri njihovih shodih nad vratmi napis: 8+8+8. K tem trem osmicam pridevajo še četrto, katera inači: 8 kron plače na dan.
Toda strmiš in straha boš okamnel, če vzameš t roke „znanstveni" list vrhovnega soc. dem. štaba, štutgarsko „Neue Zeit" in prečitaš članek o delavskem času, ki ga je napisal patrijarh in prerok tega štaba, preslavni Avgust Bebel. V njej razlaga ta mož, da je velik del njegovih prednikov — soc. demokratov prišel do prepričanja, da ni mogoče uvesti splošnega osemurnega dela. Svojim očem nisem mogel sprva verjeti, da je to pisal Bebel, a vender je tako. Prorok Bebel, ki je že tolikrat napovedoval prevrat v soc. dem. družbi, tisti Bebel, ki je v svojem zloglasnem, skrpanem spisu, kateremu je dal naslov „die Prau", do konca obljubljal, da v tej soc. dem. družbi ne bodo delali niti osem ur, ampak dve do štiri ure na dan, tisti sedaj razlaga, da se ne more uvesti osemurno delo. On sam in z njim mnogo drugih dvomi nad tem, da bi se pri vseh različnih vrstah dela mogla uvesti osemurna doba za delo, in da bi osemurno delo bilo delavcem in delu samemu v prospeh. Tega se namreč ne more dočakati, da bi oni delavci, ki sedaj delajo 12 ur, isto delo dovršili v osmih urah. Bati se je namreč, da bi splošno osemurno delo znatno zmanjšalo izdelke in rokodelce pripravilo do katastrofe. Ce si pa kdo domneva, da se z uvedbo osemurnega dela zabrani in odstrani brezdelje in da bodo tisti, ki so sedaj brez dela, dobili potem opravila dovolj, ta je pomilovanja vreden.
Ponavljam še enkrat, da to, kar sem navedel, niso moje trditve, marveč trditve in izpeljavanja Beblova in da so vzete iz letošnje „Neue Zeit." — Socijalistični „Peuple" v Belgiji je bil vsled tega članka Bebeljevega navdušen in je proglasil, da tudi vodniki belgijskih soc. demokratov ne verujejo, da bi se moglo polagoma uvesti osemurno delo in da noben inteligenten soc. dem. tega ne bo verjel in Ie bedak si more misliti, da bi ne trpeli škode i izdelki i delavci, — če bi se vpeljalo osemurno delo. —
Rad bi sedaj videl obličje naših sodrugov in pa obraze soc. demokratov. Resnice te novice soc. demokratje ne morejo utajiti, ker jih o tem prepričata njihova lastna lista .Neue Zeit" in „Peuple". Sedaj bodo prišli k spoznanju, in prepričan sem, da sem jim bo obraz vsled presenečenja in ostrmenja podaljšal, kakor se bo na drugi strani našim veselja raztegnil. In kako bi se ne ustrašili „pravoverni" rudečkarji, ko vidijo na lastne oči, kako padajo prvaki na braniku Jerihe, in kako se razgublja glavni člen soc. vere o zaželjenem osem-, da še manj urnem delu v nič. Kako so se reveži veselili tega, radi česar so na svojih shodih in zlasti še prvega maja toliko storili — namreč osemurnega dela I In sedaj jim njih lastni patrijarhi, da celo vrhovni prerok pravi: to ne pojde, zastonj ste se veselili, zastonj ste stavkali. Taka prevara jih mora ganiti, in uriniti se jim mora vprašanje: Ali je mogoče, da so se naši vodniki, katerim smo slepo verjeli, z nami igrali ?
Žalibog, da je to britka resnica. Toda, zakaj nam je naša židovska trojica Marks-Lasalle-Engels, zakaj nam naši vodniki še sedaj slikajo osemurno delo s tako živimi slikami, zakaj so je branili s tako izbranimi besedami, zakaj so bili na erfurtskem shodu tako vneti zauje, zakaj so se na vratislavskem sbodu socijalistični poslanci zavezali, da bodo v zbornici vedno predlagali zakonito vpeljavo osemurnega dela ? Tako se gotovo vpraša vsak soc. dem., ki še ni zgubil razuma in razsodnosti.
Bebel na to ne odgovori nič druzega, kakor to, da so se vršili ehodi glede osemurnega dela, da so vodniki in govorniki morali govoriti, a da tega niso delali iz prepričanja. To se pravi po domače: Voditelji socijalne demokracije so s svojo frazo o upe-ljavi splošnega osemurnega dela svoje pristaše vodili za nos, in čudno je dovolj, da ima Bebel toliko časti v sebi, da to zapiše in brez strahu prizna, dočim bodo to drugi prikrivali in svoje voličke še dalje za nos vodili. Sicer pa to tudi ni prvič in ne zadnjič. Cela socijalistična garda je bila, je, in bo ostala „švindelpartaj". O tem je vsakdo prepričan, kdor si je to stranko le malo povrh ogledal. Naj pripomnim še nekaj.
Lasalle sam je bil, ki je tako divjal proti tako zvanemu „ehernes LohngeseU". Toda, takoj so vo
ditelji rudečkarjev priznali, da je bilo vse njihovo delovanje proti „železnemu plačilnemu zakonu" вјозг sam goli „švindel", a vender limanice, na katere so lovili lahkoverne bebčke ca rudečo gardo. In podobno je tudi pri drugih limanicah, katere nastavlja socijalna demokracija. To uvidi in ve vsak le količkaj bistroumen človek, da židje in goljufija nista daleč narazen. Piščalka sladko doni, ko ptičar ptiče lovi, pravi stara rimska prislovica, a še mnogo slajše doni judovska piščalka, kader hoče čifut vjeti koga v svoje mreže. Zid ničesar zastonj ne dela. Ce ti popusti krajcar, gotovo ima on cekin dobička. In tako dela tudi z limanico osemurnega dela. Judje nalomijo vejic, pomažejo jih z lepilom sladkih obljub, pišejo o njih po listi in brošurah in govorijo o njih na shodih in kadar dovolj tičkov nalovč in delavce razburijo, se kremžijo s pravo židovsko hladnokrvnostjo : to se ne more izvesti, mi smo to že davno vedeli, da ne pojde, a kljub temu smo goreli za to, da pridobimo dovolj množice. Eakor nam je fraza o „železnem plačilnem zakonu" pridobila na stotisoče privržencev, tako nam jih tudi fraza o osemurnem delu ni privabila manj. Sedaj pa, ko je vsaka fraza izvršila svojo dolžnost, jo vržemo v svojo staro laži polno šaro in vzamemo druge lažnjive limanice in bomo na nje lovili novih „gimpeljnov".
Tako mislijo židovski zapeljivci socijalne demokracije.	(Konec sledi.)
Tedenski koledar.
Nedelja, 17. oktobra: 19. pob. žegnanska, Hedviga vd.; evang.: Prilika o kralj, ženitnini. Mat. 22. — P o n e d e 1 j e k , 18. oktobra: Luka evang. — Torek, 19. oktobra: Peter Alkant sp. — Sreda, 20. oktobra: Janez Kant sp. — četrtek, 21. oktobra: Uršula dev. — Petek, 22. oktobra: Janez Kapist., Pides dev. — Sobota, 23. oktobra: Klemen p. m. — Lunin s p r e m i n : Zadnji krajec 18. oktobra ob 10. uri 7 minut zvečer. — Solnce izide 20. oktobra ob 6. uri 30 minut, zaide pa ob 4. uri 59 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. oktobra.
(Kolosalna otročarija.) „Slovenski Narod" je močno ozlovoljen, da je tudi „Slovencu" napočilo jubilejno 25. leto, in da je zato prvi dan, 14. ok-cobra, izšel v slavnostni obliki. Bombastično razlaga, da „Slovenec" še ni in ni 25 let star, ampak daje še le začel 25. leto, da torej še nima pravice praznovati svoje petindvajsetletnice in da nam bo torej na naše slavnostne članke odgovarjal še le „čez leto dnij". Po njegovi pameti se je torej „Slovenec" ko-losalno blamiral". Po našem mnenju, ki seveda ni tako patentovano, kakor „Narodovo", pa se je le „Slovenski Narod" sam s svojimi otročjimi opazkami blamiral. Kajti „Slovenec" praznoval je 14. oktobra 251etnico svojega rojstva, ker je bilo 14. oktobra ravno 25 let, odkar je izšla prva številka prvega „rilo v." letnika. Ako je „SlovenskiNarod" 251etnico svojega pričetka praznoval, kakor nam zatrjuje, še le koncem svojega 2 5. leta, t. j. prvi dan svojega 2 6. leta, potem je to pač stvar njegove logike in nam nič mari. Po našem mnenju pa se rojstni dan praznuje med Slovenci vedno pričetkom in ne koncem dotičnega leta. In tako sploh vsi časopisi svoje jubilejno leto otvo-rijo tisti dan, od katerega nazaj računši je preteklo 25, ali 50 ali 100 let, odkar je izšla prva številka. Ako je torej „Slovenca" prva številka izšla 14. oktobra 1873, bilo je s 13. oktobrom 1897 dovršenih bas 24 let in se je s 14. oktobrom 1897 pričelo 25., t. j. jubilarno leto, katero bo trajalo do 14. oktobra 1898. Tega dne pa bo „Slovenec" nastopil že svoje 26. leto. Kot šestindvajsetletnik pa menda ne bo obhajal svoje petindvajsetletnice?! Tudi je pri časopisih navada, da se letniki računajo od novega do novega leta in da se številke, ki izidejo pred prvim novim letom, smatrajo za cel letnik. Vsled tega nosi „Slovenec" že deset mesecev na čelu že „XXV. leto" in bo z novim letom pričel že svoj XXVI. letnik. Ali naj torej na pragu svojega 27. letnika praznuje svojo 25-letnico?! — Kdo se je torej blamiral? — Sieer je pa jako pametno, ako hoče „N." celo leto razmišljevati o tem, kar smo pisali 14. t. m. Morda vendar spozna, da bi „Slovenca" sploh ne bilo, ko bi ne bil sam „Narod" zatajil narodovih sporočil. Ce „Slov. Nar." v teku jubilejnega leta zadobi to eaveet, se bo naj-
lepše končala „Slovenčeva" — petindvajsetletnica 1 Quod est in votis I
(Imenovanje.) Cesar je imenoval naslovnega vladnega svetnika Ludovika markija G o z a n i - j a vladnim svetnikom pri deželni vladi v Ljubljani.
(Državna telefonska zveza) Z današnjim dnem otvoril se je telefon za mesto Ljubljano, kakor tudi javna telefonska govornica pri c. kr. poštno - brzojavnem uradu.- V prihodnjih dneh pa se zveže ta telefonska žica tudi s postajami Dunaj, Gradec in Trst.
(Slovensko gledališče.) Sinoči pela se je ljubljanskemu občinstvu jako priljubljena opera „Rigo-letto". Moči sodelovale so vse iste ko lani, razun gospodične Horvat, ki je očividno prekosila svojo prednico v tej ulogi, zlasti je ugajala v kvartetu zadnjega dejanja. B. R a š k o v i č pel je svojo ulogo dovršeno, tako da je moral v zadnjem dejanju spev „Ženska le vara nas" ponavljati. Istotako so bili na mestu g. Nolli, gospodč. Sevčikov a in gosp. Fedyckovski.
(Repertoir slovenskega gledališča ) V torek dne 19. t. m. ponavlja se na občno zahtevanje opera „Rigoletto". V četrtek dnć 21. t. m. predstavlja se veseloigra „Doktor Blažič", nemško ,dr. Klaus', spisal L' Arronge, poslovenil A. Terstenjak. — Ta igra spada mej najboljše veseloigre nemške literature in je stalno na repertoirju nemškega narodnega gledališča na Dunaju. Naslovno nalogo igra g. Ineman, v drugi večji nalogi stopi novo engažovana najivka gospica Hilbert prvikrat pred slovensko občinstvo. — V soboto „Marija Stuart". Prva letošnja operna noviteta bode Verdijeva „Traviata", ki pride koncem tega meseca na oder.
(Srečkanje „Glasbene Matice") izvršilo se je včeraj popoludne ob obilni udeležbi narodnega občinstva. Zaznamek o dobitkih priložen je današnji številki našega lista. Glavni dobitek — dragocen glasovir — zadela je srečka št. 5610, ki je v posesti bralnega društva v Škofjiloki.
(Lokalna železnica Ljubljana-Vrhnika.) Ministerski predsednik je v sporazumu z ministrom državnih železnic in s finančnim ministrom potrdil pravila delniške družbe pod tvrdko: Lokalna železnica Ljubljana-Vrhnika in potrdil kot koncesijonarje gospode: Ivan Hribar, deželni poslanec in župan ljubljanski, Gabrijel J e -lovšek, deželni poslanec in župan na Vrhniki, ter Ivan Gruden, c. kr. davkar v pokoju na Vrhniki.
(Poštne stvari.) Kraj Količevo v kamniškem okraju se je izločil iz domžalske poštne zveze ter se priklopil poštnemu uradu v Dobu.
(Za kranjske klobučarje.) Pripravljalni odbor za sestanek kranjskih klobučarjev je izdal nastopni oklic: Žalostne razmere našega klobučarskega stanu so Vam dobro znane. Naš obrt propada od dne do dne in le nekaj drobcev nas je še ostalo od znamenite stare klobučarske stroke. Špekulacija in kapitalizem sta se polastila izdelovanja naših izdelkov; mi klobučarji pa razdruženi gledamo ob strani, kako gre z nami navzdol. Vsega pač ni mogoče rešiti, toda nekaj se dd vender le doseči, če se prijateljski združimo in mož ob možu delujemo v skupni blagor. Pred vsem nam je treba, da se zbližamo, da se bratovski pogovorimo o svojih težavah in težnjah in se posvetujemo o potu do svojega zbližanja. Ta misel nas je vodila nekatere dolenjske klobučarje, ko smo se najprej zbirali med seboj in ko smo sklenili, da povabimo vse tovariše v naši deželi k skupnemu posvetovanju. S to mislijo stopamo pred Vas, spoštovani gospod tovariš, in Vas vabimo : Pridružite se nam ! — Sodimo, da bi bil 17. dan oktobra primeren našemu sestanku. Sešli bi se v središču naše dežele, v beli Ljubljani. Ob 9. uri zjutraj bi pričeli svoje posvetovanje v rokodelskem domu (Komenskega ulice).
(S Planine na Vipavskem.) Letošnja trgatev ali po naše „bendima", se nam je izjemno dobro obnesla. Lepa, ugodna pomlad in vroče poletje, sta naredila tako grozdje, da se je kar rok sprijemalo. Posebno veseli smo bili lepega vremena mej trgatvijo. In vino ? Tako je, da se ga res ne more pre-hvaliti. Se starejši ljudje ne pomnijo tacega. Primerjati bi se smelo onemu iz leta 1834. Kozarec letošnjega zaleže več, kakor lanskega tri. Ce pomislimo, da nas je Bog obvarval pred nesrečno točo, dočim so le druge občine več ali manj prizadete, smemo letošnje letino prištevati mej najboljše. Zato pa, kupci le požurite se in pridite od naše hrane „poskušat", gotovo bote zadovoljni z vinom. Kdor bo poskusil našo izvrstno kapljico, gotovo je ne bo
pustil. Posebno sosednim Pivčanom bi svetovali, da nas obiščejo, ker dobro vedo, da s tako fino robo ne bodo postrežem po drugih deželah. Tudi vinske cene bodo glede na kakovost letošnjega pridelka primeroma nizke.
(Isterske novice.) Minolo nedeljo je prenočil v Pacinu nadvojvoda Rajner, kateremu na čast je bilo mesto razsvetljeno. — Sodnih pristavov za Istro je imenovanih 16, izmed teh so razven dveh vsi Italijani. To je pravica za deželo, ki je po večini obljudena po Slovanih. — Pretnžne razmere vladajo v pomjanski občini. Vlada je morala nedavno odstraniti komisarja zaradi pijančevanja ter je upraviteljem občine imenovala bivšega načelnika Gugnaza, najhujšega šarenjaka v občini, ki seveda z veseljem pleše, kakor mu gode italijanska gospoda v Kopru. Občina brezvspešno prosi oblastvo v Trstu in na Dunaju, naj se vendar tudi za Pomjan uvedo normalne razmere. Ako se to kmalu ne zgodi, mora občina gmotno in duševno popolno propasti. — V Oprtlju, kjer so s silo in zvijačo večino dobili šarenjaki, se občinski zbor ne more konstituirati, кгг se manjšina neče udeležiti seje. Ali se bo tudi v tem slučaju oblastvo strogo ravnalo po zakonitih določilih? — Duhovne vaje za svečenike krčke škofije se vrše v Kraljeviči v hrvatskem Primorju, prve od 25. do 29. t. m., druge od 8. do 12. novembra. Udeležb se jih vsi duhovni, ki niso mogli k zadnjim duhovnim vajam leta 1895.
(Iz Branice) 15. oktobra. [Izv. dop.j O d d a n j e zgradbe 4 mostov na novi braniški cesti; Cehovinov spomenik v delu; ponesrečeni nemški kolesar. Dne 6. t. m. je bila dražba 4 mostov v dolenji Branici, ki se imajo zgraditi čez rečico Branico od dolenje Branice do Podlaza, t. j. v daljavi kake pol ure; dva mosta sta pa že bila 1893. zgrajena. Pri dražbi je bilo več strank, namenjenih zgradbo istih mostov prevzeti. Kakor je občna navada ali razvada, — ne vem — so se nekatere stranke pomenile ter odstranile od lica dražbe. Vsled tega vzajemnega dogovora je prevzel iste mostovne zgradbe zidarski mojster Fr. Stepančič iz Renč, s parom drugih tovarišev, iu sicer za kakih 500 gl. nižje, kakor je bila klicna cena, t. j. za blizo 8000 gl. Mostovi se imajo dograditi do konca aprila 1898. leta, če ne bo sicer nagajalo deževno vreme. Laški c. kr. inženir Mar-chesani je spisal dotično pogodbo, se ve da v laškem jeziku, in pri tolikih vdeležencih in udih cestnega odbora se ni noben resno temu upiral. Le eden je menil, naj bi se saj slovenski prevod dodal, ali reklo se mu je, da bi se s tem vtegnila vsa ta nujna zadeva zopet zavleči in bi c. kr. inženir, nevešč slovenščine, se temu upirati utegnil. Zdihniti moram pri tem zopet z znanim vsklikom : „Oj Slovenci, sluge narodov 1" — Rečica Branica pa je ob času povodenj hudournik, ter ne poplavlja le ob bregovih ležeča polja, ampak odnaša seboj zemljo in po cele kose njiv in senožet, da je zdaj videti marsikje mesto bujnih njiv in senožet le sam gramoz in vrbovno grmičje. Da se bode ta nujna potrebna že 1890. 1. začeta pa zopet opuščena cesta naprej gradila, to je zasluga naših vrlih poslancev gg. dr. Gregorčiča in grofa A. Coroninija. To bo za naš okraj tudi lep spomenik za cesarjevo 501et-nico, ker se bode pri vspešnem delu ista cesta lahko odprla že drugo leto. Ne le za olajšanje prometa, ampak tudi za obiskovanje spomenika znanega junaka bar. A. Cehovina bo ista koristila, ker bode spomenik stal le 80 metrov od memogredoče ceste na vzvišenem kraju pred hišo junakovo. Vzorec (model) junaka je že v delu in po sodbi nadzoro-valca strokovnjaka tehnika g. Maksa Fabijana, ki se kot naš rojak ta srečno dovršenje dela zelo prizadeva, bo to nekaj krasnega. Pomenljivo pri tem bo to, da bode junak isklesan iz laškega toskanskega-kararskega marmorja, v kateri deželi ei je omenjeni junak pri naskoku in osvojenju Livorna zaslužil tudi vojaški zaslužni red, katerega mu je podelil tedajni toskanski nadvojvoda Leopold II., kakor stoji zapi-pisano na dotični laško tiskani diplomi t lastnoročnim podpisom istega nadvojvode in vojnega ministra toskanskega. Naj bi se ta krščanski junak-vojak tudi v nebesih radoval te svoje zemeljske slave I V ta namen je že njegov pokojni pobožni brat, 1893 umrli g. Florijan, kmalu po smrti junakovi, ki se je dogodila tudi za avstrijsko armado prerano, namreč v Badenu pri Dunaju dne 10. septem. 1855 1., ustanovil za dušni mir in pokoj svojega vrlega brata, dve sveti ustanovni maši in sicer eno pri kuratni cerkvi v Gaberju, kjer je bil junak krščen; drugo
pa tu v Branici, ko se je tukaj 1870 1. ustanovila nova duhovnija. — Due 6. t. m. je došel nalašč z Dunaja omenjeni tehnik, g. Makso Fabjani, ki ima tudi mnogo dela z načrti raznih stavb v Opatiji. Ta dan je odmeril od ceste do vzvišenega kraja, kjer ima stati spomenik, v naravnostni črti skoz bujni travnik 80 metrov dolg in 8 metrov širok odrastek ceste z drevoredom ob strani, ki bo peljala do tega junaka vrednega spomenika, ki se ima odkriti ob cesarjevi petdesetletnici avgusta 1898. Za omenjeni spomenik je vnovič došlo zopet več znatnih darov, tako da je upati, da se junaku namenjena slavnost povsem veličastno zvrši. — Dne 10. t. m. v nedeljo so se podili trije tržaški kolesarji tržaškega nemškega kolesarskega kluba okoli 8. ure zvečer iz Vipave nazaj v Trst z vso hitrostjo. Med vasico Trbižani in Kovači pa zajezdi tretji, ki je najbolj zaostajal za prvima dvema, na kup gramoza, tako nesrečno, da obleži skoraj mrtev na tiru ekladovne ceste. K sreči ga najde bližnji sosed, ko se je vračal domov, in ker je ponesrečeni ležal v popolni nezavednosti, je brž tekel po druge sosede, da so ga spravili in prenesli v bližnjo M-ovo gostilno. Tu ga domači ljudje oskrbljujejo ter mu spirajo hude rane, kajti padel je z glavo naprej z vso silo v kamenšče. Poslalo se je brž po zdravnika v Vipavo, ki se je pripeljal zajedno s sodnikom kmalo popolnoči k ponesrečencu, ki je ždel še vedno, ker je imel vse pretresene možgane, v omedlevici. Našla se je pri njem listnica in kolesarski potni list. Proti jutru se je začel po skrbni postrežbi zavedati, tako da je kmalu vstal in se sam oblekel. Najpreje se je ogledal po dvokolesu, katerega pa je vzel g. sodnik seboj v Vipavo, ker je g. zdravnik K. konstatoval, da mu je že pred hudim padcem manjkalo eno „kolesce" v možganih. Zato se takoj poda ob 7. uri zj. peš v 1 Ys uro oddaljeno Vipavo, poiskati si bicikelj. Ko ga najde, ga brž zasede ter okoli 9. ure zj. že zopet, čeravno ves pobit po glavi, v vsi naglici jo piha tu skoz Branico nazaj v Trst. Potem takem so vsi spoznali, da tudi v njegovem kolesju v glavi ne more biti vse v redu. Kmalu za njim je dirjal tudi vipavski sodnik na biciklu v Trst, menda zaradi postave, da se dotični opisuje glede kolesec v glavi. Ima pa bogato mater in sestro v Trstu ter živi od lepih rent. Denarja pa ni imel seboj nič, tovariš kolesar mu je pa posodil za silo 10 gl., da je poravnal račun v gostilni. Mož, ki mu je, najdši ga na pol mrtvega v hladni noči na cesti, še v pravem hipu rešil življenje, je tudi vreden nagrade in to tem bolj, ker je družina ponesrečenca zelo premožna, on je pa samskega stanu.
(Dnhovni govori o djeln našega otkupljeuja.) Gospod Ivan Berič, župnik v Aljmašu, z. p. Dalj v Slavoniji, nas prosi naznaniti, da ima pripravljen v rokopisu zveze'-г cerkvenih govorov hrvatskih, katere bi rad izdal, ako bi se oglasilo dovolj predplačnikov s svoto 1 gld. 80 kr. na zgorej naznanjeni naslov.
(Socijalno-demokratičen slovstveni gnoj.) O umazanih slovstvenih proizvodih v socijalno-demokratičnih knjigah in časopisih so govorili soc. demokratje tudi na zadnjem shodu v Hamburgu. Poročilo strankinega vodstva je obsojalo opolzlo umazano slovstvo, s katerim si hotć denarja pridobiti literarni uskoki in ki se skoro nič ne loči od buržoazijskih umazanih del. To naj bi si zapomnil tudi „Delavec", ki na dolgo in široko dalje časa objavlja umazani spis: Spoved papeža Aleksandra VI. — Ali ne ve „Delavec", da je bil tudi med dvanajstero apostoli Judež izdajalec? Kar kedo zasebno zagreši, zato bo sam odgovarjal, cerkev iu vera zato ni odgovorna. Sploh pa je brezvestno polivati list s tako gnojnico v dobi, ko imamo na rimskem prestolu takega papeža, kateremu so se na mejnarodnem delavskem shodu v Curihu klanjali tudi soc. demokratje. Najlepše pa je to, da „Delavec" spravlja iz izmišljene spovedi na dan najgrše stvari, v isti številki, v kateri se spodtika med ogledalom vesti, kakor se nahaja glede šeste zapovedi splošno po katekizmih in drugih molitvenih knjigah. To je res skrajno brezvestno rokovnjaštvo, vredno ljudij, ki v gmotnem in moralnem razdjanju človeške družbe iščejo svoj — idejal I
(Iz socijalnega raja.) «ocijalni kolovodja z Angleškega, Tom Mann, je priSel večkrat v Ant-verpen govorit. Njegovi govori so bili taki, da so mu Belgijo prepovedali. Zdaj se ропцја, da bo govoril proti bur2oaziji, toda zahteva za vsak govor 200 frankov, ceneje »delati« ne more. V Antver-penu je nagovarjal delavce k stavki, kričal, da stavka prinese velike dobičke, in pri tem se udaril
ob Bvoj žep. Seveda, njemu je bila stavka dobi- I ček. Kolovodja Anseele je zapravil pri kongresu v Curihu s svojo drago polovico nad 1000 frankov, zato je zdaj podražil kruh delavcem. Katoliki so ostali pri stari ceni, socijalisti pa, ki imajo Se dovolj velike zaloge moke, so s ceno poskočili v Bru-selju, Vooruitu in Borinažu. Tu delavci hudo stradajo, gospoda od generalnega gtaoa pa zapravlja v tujini, da je kaj I O vodji Vandervelde se piše, da popotuje kot princ, Furnćmont in tovariši popolu-jejo, »nobel« jedo in pijo ter tako socijalno vprašanje rešujejo. Nihče naj ne misli, da je to kaka izmišljena stvar. 8ocijalisti sami se čez to pritožujejo. Tako piSe n. pr. glasilo holandskih socijalistov »Recht voor Allen« o curiskem kongresu: »Belgijski odposlanci gredo ,(letno* zapravljat denar, katerega so korporacije z velikim trudom nabrale, ter jim mora tako njih pota in zložno življenje plačati revno ljudstvo.« Ne smemo pozabiti, da piše tako socijalist. Socijalni vodje, milijonarji, žive razkošno na troške delavcev, vpijejo pa, da zatira delavce buržoazija. Poleg tega pa morajo navadni delavci molčati in odobravati zapravljanje vodij, drugače jih izbacnejo. Tako ne mine v Bru-selju ne teden, da bi ne bil kdo izbacnjen. V Mo-lenbecku so izključili zopet tri delavce, ker so vodjam očitali, da odirajo ljudstvo. Zares nikjer ne veljajo znane besede »schweigen und weiter dienen« tako, kakor pri socijalistih. Le ta razloček je, da se mora reči: »Schweigen und weiter zahlen!«
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 18. do 23. oktobra.) Na Kranjskem: 18. oktobra v Lukovcu, Postojini, Radohovi Vasi, Sorici, Bohinjski Bistrici, na Krškem; 19. v Novem Mestu, Trnovem na Notranjskem; 21. v Dovskem, Cerkljah, Lescah, Zubni, Jagnenci, Kranju in v Zireh. — Na Slov. Štajerskem: 18. oktobra v Mozirji, Podsredi, Trbovljah, Vojniku; 21. pri Sv. Pelru pod Hundsber-gom in v Celji; 21. v Dramlji pri Mariji Magdaleni; 23. v Mariboru. — Na Koroškem: 18. v Doberlivasi, Gutštanji, sv. Hemi in Milštatu; 20. v Blatogradu in Gmintu; 21. v Kutarčah in v Črni pri Pliberku. — Na Primorskem: 20. oktobra pri Sv. Antonu poleg Kopra; 21. v Cerknah; 22. v Osopu (3 dni).
(Vabilo) na I. glavno skupščino društva „Gospodinjske šole" v Ljubljani, ki se bo vršila v ponedeljek dne 18. okt. t. 1. ob 7. uri zvečer v „Narodnem domu", s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor tačasnega predsednika; 2. poročilo o delovanju pripravljalnega odbora ; 3. vpisovanje društve-nikov ; 4. volitev društvenega vodstva, obstoječe iz predsednice, nje namestnice, tajnice in blagajniča-rice ter njuuih namestnic, desetih nadzorovalnih dam in štirih moških odbornikov; 5. volitev dveh računskih pregledovalcev in jednega namestnika; 6. slučajnosti. — Na najobilnejšo udeležbo vabi pripravljalni odbor „Gospodinjske šole".
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: Gospod Anton Jamnik, župnik v Sorici, 5 gld. — G. Frid. Hudovernik, duh. svetnik in župnik v Lescah, 5 gl. in več obleke. — G. Iv. Lavrenčič, kaplan v Cirk-nici, 2 gld. — G. župnik z Brda 5 gld. — Bog plačaj vsem dobrotnikom ter dodeli, da se število dobrotnikov vedno množi tako, kakor se množi potreba za podporo.
ZaKlunov spomenik: Gospa Hedvika Schiller na Dunaju, 20 gld. — Prof. dr. Lesar 5 gld. — Po g. dr. Puchsu, drž. posl., zbirka nemških kat. poslancev, 27 gld.
Darovi za „Pripravniški dom".
VII. izkaz.
Darovali so p. n. gg.:
Kanonik in profesor Jos. Smrekar . .	8	kron
Mrak Mat., župnik na Boh. Beli ...	24	„
Profesor dr. Ivan Svetina.....10	„
Brence Janez, župnik............2	„
Pokojni Andrej Walland..........400	„
Sajovic Janez, župnik v Slavini ...	50	„
Omejec Ferd., deželni oficijal ....	2	„
Jakelj Greg., župnik..............4	„
Po čč. gg. ljubljanskih bogoslovcih . .	2	60
Birek Fr., stolni kaplan......100	„
Stroj Alojzij, katehet..............4	„
„Postranski zaslužek"......20	„
Neimenovan dobrotnik......60	„
Preželj Mat., zlatomašnik..........8	„
Schmid Julij..................2	„
Narobe Martin, župnik-zlatomašnik . . 50 kron Benda Janez, c. kr. profesor .... 2 „ Pokojni g. župnik Kačar Janez . . . 200 „
Puc Alojzij, župnik..............6	„
Tavčar Janez, župnik............4	„
Belič Marija ..................2	„
„Internus"....................6	„
Gg. konkurentje........12	„
Telegrami.
Rim, 16. oktobra. Avstro-ogerski poslanik pri Vatikanu, grof Revertera, je včeraj dospel z Dunaja.
Carigrad, 16. oktobra. Avstro-ogerski poslanik baron Calice se je včeraj dalje časa razgovarjal z velikim vezirjem in notranjim ministrom ter bil nato vsprejet pri sultanu v avdijenci.
Cetinje, 16. oktobra. Iz Skadra dohajajo poročila, da se je med ondotnimi Mo-hamedovci zopet pojavila velika razburjenost in ogorčenost napram krščanskim prebivalcem.
Madrid, 16. oktobra. Vlada je sklenila preklicati odlok z dne 12. septembra, s katerim so se uvedle preosnove za Filipine.
Madrid, 16. oktobra. „Heraldo" poroča, da je dospel v Madrid incognito vodja kubanskih vstašev, Giberna, ki se je razgovarjal z ministrom za kolonije ter se na to podal v Pariz. — V pokrajini Granada se je pojavil precej močan potres.
London, 16. oktobra. „Standard" poroča baje iz zanesljivega vira, da je Bolgarija Turčiji predložila ofenz. in defenz. pogodbo, vsled česar bi ostal knez Ferdinand generalni guverner Vzhodne Rumelije, Bolgarija pa bi nasprotno pripoznala popolno pokroviteljstvo sultanovo. V slučaju vojske mora Turčija dostaviti 200.000, Bolgarija pa 100.000 mož. Glede te pogodbe, ki določa konečno, da preide čast vzhodnorumelijskega guvernerja popolno na knežjo rodbino, se neki že vrši pogajanje.
ITeprekoslJlvega učinka Je
Taiuio-cliiiiiii tinktura za lase.
Okrepčajo in ohranjuje laslSče in ргергебцЈе izpadanje las. Cena 1 stekl. z rabilnim navodom 50 kr.
Jedlna zaloga	57 37 2
lekarna pri Mariji Pomagaj M.Leustek v LJubljani,
Resi jeva oesta štev. 1, poleg mesarskega moata.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v LJubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhci composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
Provincljal brat Emanuel Leitner.
232 100—57	nadzdravnik.
Umrli ho:
14.	oktobra. Marija Brus, trgovca žena, 56 let, Streliške uliee 4, mrtvoud. — Ciril Zalesjak, paznika ein, 10 dni, Krakovske ulice 6, trismus.
15.	oktobra. Štefan Zakrajšek, posestnika sin, 25 let, Badeckega cesta 11, naduha.
Tujci.
14. oktobra.
Pri Slonu: Gerber iz Toplic. — Wenke. Schindelhauer iz Berolina. — Bliimlein iz Offenbaeh-a. — Wainar iz Trsta.
—	Manheiraer iz Waidhofen-a. — Manhart iz Gradea. — Lengel iz Vel. Kaniže. — Grebner, Schmid, Katscher, Ballauf, Kemenovič, Sehmied, Bandian. Weittenhiller z Dunm. — Eichler iz Krnova. — Korže iz Hotederšice. — Mally iz Tržiča.
—	Pauser iz Dolenje Vasi. — Plenk iz Ljubnega.
Pri Maliču: Bom iz Kočevja. — Pick iz Eipel-a. — Segalla iz Boverete. — Pereleo iz Prage. — Plurl iz Berolina. -- Sausen iz Mogunca. — Neurath, Bubin, Ullmann, Siegner, Bosenthal, Steinmassler, Lienhart, Dittrich, Sehadek, Golf, Bukel, Guttmann, Jellinek, Pitschl z Dunaja. — Wittek iz Gradca.
Pri bavarskem dvoru: Hahn z Beke. — Hofman
iz Augsburg-a. — Kikel iz Kočevja. — MikuS iz Gornjega Grada__
Meteorologično porodilo.
S a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	
15	9. zvečer	73У-8	116	brezv.	pol oblačno	
16	7. zjutraj 2. popol.	739	7 740	0	111 139	sl. zah. el. vzhsvzb.	dež oblačno	3-5
Srednja včerajšnja temperatura 11 5°, za 0-9° nad normalom.
Najboljšo pitno vodo
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušeno. od zdravniških (X.)	avtoritet priznano, ima 4 43
МАТ1Ж.
(ilfSlS
Btt«
najčistije iužnc
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo.
Henrik Mattoni v Giesshubl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Eksekutivne dražbe.
Mika Jurajefčiča iz Primosteka posestvo dne 21. okt. in 20. nov. (preložitev) v Metliki.
Marije Šusteršič iz Zajčjega Vrha posestvo (150 gld), terjatev 12 gld. 90 kr., dne 21. oktobra (ponovitev) v Novem Mestu.
Marije Konig iz Smuke posestvo (384 gld.) in
Marije M e r v e o posestvo v Smuki (1410 gld.) dne 21. okt. in 25. nov. v Žužemberku.
Danijela S t u a t a iz Vranovič zemljišče (109 gld.) dnž 21. oktobra in SO. nov. v Metliki.
Jerneja Žafrana iz Sela pri Podturnu posestvo (1826 gl.), terjatev 11 gld. 91 kr., dne 22 okt. in 23. nov. (ponovitev) v Novem Mestu.
Zahvala.
Vsem oblastvom. društvom in posameznikom, ki so kakorkoli si bodi pripomogli, da se je prenos Kopitarjevih urarjočih ostankov na Dunaju in v Ljubljani izvršil dostojno velikega moža, izreka iskreno zahvalo
odbor „Slovenske Matice".
V Ljubljani, dne 14. oktobra 1897.
Primarij
d- V. Gregorič
se je vrnil s potovanja tt-r je zopet prevzel zdravniško prakso.
696 1-1
Х5Г
"35-3!
Krčmarji in zasebniki, kateri žele kupiti
pristna, naravna vina,
obrnejo naj se do	677 15 — 3
Pavla Sponza
v Rovinju v Istri,
kateri da popolno jamRtvo za pristnost njegovih vin. — Na željo vpošlje vzorce belega in „moscato rosa", terana in belega isterskega vina.
JSJT Preč. duhovščino še posebej opozarja na svoja naravna pristna vina za uporabo pri daritvi sv. maše.
Alojzij Večaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij
v Ljubljani, Opekarska cesta 6i
preje Igriške ulice 2 47—36
priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
cTrgov aRi pomočnik
20 let star, izurjen mannfakturist in ipeoerlst, želi do 15. oktobra svojo sedanjo slnžbo premeniti.
Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca«. 661 (6-6)
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) 1> i* o <1 a j a
domača in inozemska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani, cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacega blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 9

Kdo pVe	t
XneiPPjHS.
Vsak
kdor ljubi okusno kavo. hoče zdrav ostati ln si kaj prihraniti.
804 20-16
Naznanilo.
Udano podpisani naznanja p. n. občinstvu, da udeluje vsa
krojaška dela
po najnižji ceni, sosebno za dijake, in se zaradi tega častiti duhovščini, p. n. občinstvu in dijakom priporoča v izdatna naročila.
Z odličnim spoštovanjem	637 8
Janez Komat,
krojač. Tržaška cesta št. 12/a, tik tobačne tovarne.
a
a
<j o
M
o a.
1 o
- o > = v*
>50 = 3 °
T3 2
ф
ce • M	o
m 3 a>	a.
S"73 ш	-
,B ®
■= I s ;
* >>-io
5 . m
a
S
ce >
M đ n
»—J
o +»
ce
M
ci g
-
a -i
o eo
X a
cn 3 « =
r B *
O a «J '
v oo . co
-S • ^ ^
"A 63
O N *
" 2= N B S S I T3J L ? 2>-3
«II""
0	-a	c x)	a
»u	<»
u.
а a v л S M
s
o
1	■§ z
л bh •
OJ
m ® ■O t?
O a)
a o
•3 o
O w »«i -i ..a © o
1.5 bD £ -
Cd
ce"
<X>
-i 5-1P — > —
Л
I
5
.1. J ^ s Q
— £"53 O 1
>N j* £73
• CJ
ta Ф •
!м " a ^ i
« N Д C.
fl .
O
»H
AO
PreĆ. duhovščini vljudno гг'Р°гобага
svojo delavnico
za
slikarijo na steklu,
ilasti za izdelovanje
cerkvenih oken
žametno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gradcu. Annenstra9se 36.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
Turnske ure!
Prečast. cerkvenim in občinskim predstojništvom se priporočam za napravo novih ali popravo starih ur na. stolpih. Moje cerkvene ure so iz najboljega in trajnega blaga, izdelane po najnovejšem načinu in ker matematično popolnoma natanko uravnano, kažejo čas tako točno, da jih ni treba vrejevati. — Cene zelo nizke.	652 6—4
Jamčim za-nje & ali več let. Proračune pošiljam na zahtevanje brezplačno.
Matej Oblak, urar na Vrhniki, Kranjsko.
NOVO ustanovljena in novourejena domaČa stavbinska in umetalna steklarija
tvrdke	503 6
Avg. Agnola V Ljubljani
Dunajska ccsta 9, poleg ,FJgovca'
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken In vrat vdelanih s ka-tedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela. — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega
steklarskega blaga
kot so: porcelanasti predmeti, zrcala, steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd.
Prevzema vsa
stavbinska steklarska dela
in popravila po najnižji ceni.
V St. Vidu pri Zatičini se takoj odda
služba organista,
ki je vešč ia dobro izvežbun v orKli&riji, v petji ia v poučevsnji petja. Piače dobi 400 «ld., prosto stanovanje s tremi lepimi sobami, veliko njivo in vrt. Samski ima prednost pred zakouskim.
Piosiiei za to službo na) vložć prošnje s spri-čali do dne 30. oktobra 1897 pri podpisanem žup-niiskem uradu.
Župnijski urad v Št. Vidu pri Zatičini,
due 13. oktobra 1897. 688 3-2	Štefan Jaklič, župnik.
4 zlate, 18 srebrnih kolan;, 30 častnih in priznalnih diplom.
Kwizflov	t*
ratitnetti i	Ш
c. in kr. priv.
umivalna voda za konje
cena stekl. 1 gld. 40 kr. a. v.
Vže tekem 35 let uporab-Ijevana v dvornih hlevih, v večjih konjarnah vojaških in civilnih, krepi pred in oja-čuje po velikih štrapacah, pri izpahnjenju, otrdelosti mišic, kit itd, usposablja konja k trajnemu naporu pri tekanju. I. 111 12-8 Pristen dobi so le, ako je pritisnjena varstvena znamka, r vseh lekarnah in droguerijab v Avstro-Ogerski. Olavna zaloga: ■■ B »r.
c. in kr. avstro-ogersln in Ttrulj. minunski dvorni založnik
okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunnju.
Priporoča so postavno zavarovana, v dobroti in ceni nedosežna
Trisedemska vosek km za Ua
od dr. V. Kirchner-ja v Puntigamu
1 liter 4.5 kr. "Цт
katero ima r zalogi	580 6—6
FR. STUPICA, Marije Terezije cesta v Ljubljani.
^hshseshshshs^ Uradne in trgovske
s firmo priporoča
ШШ.ШКША!
v Ljubljani. ISHSHS-aSH
Kadi izprazujenja skladiščnih prostorov so za vsako ceno na prodaj
stara okna, vrata, steklene stene, železna omrežja itd.
Nataučoeje se poizve pri stavbinski tvrdki
Viljem Treo v Ljubljani,
695 2—1	Marije Terezije cesta 10.
V Velika izbera lepih, porabnih priložnostnih daril! [H,
NWt игр ji lajni!
Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga
verižic, uhanov in prstanov.
jfi Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemoY.
Mehanična delavnioa na Poljanah fit. 31 v lastni hiSi
Ceniki so franko na razpolago. 17 Novost: MГ (Stenske (Pendel-) ure z godbo flr
M	po jako nizki ceni.	711 49 M
^Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu^^
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejie trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-42
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Gledališke ulice 4.
Št. 33.971.
678 2-2
Ustanova za gimnazijce.
S pričetkom letošnjega šolskega leta izpraznjeno je eno mesto Jernej Sallocherjevih ustanov v znesku 50 gld. na leto.
Pravico do teh ustanov imajo dijaki iiubljanskih gimnazijev, ki so na Kranjskem rojeni in so ubogi pa pridni in lepega vedenja.
Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, vložiti je do konca t. m. pri predstojnem šjlskem ravnateljstvu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 2. oktobra 1897.
m m
j
v
m razpr
Gašper Šušteršič (po domače Bobenček) iz Gline hiš. št. 20 bede svoje posestvo na Viču, t. j.: hišo pri Žabarju hiš. št. 25,
v kateri se zvršuje gostilniška obrt in prodaja tobaka, in hišo št 70, v kateri se zvršuje trgovina s špecerijskim blagom; potem stavbišča ob državni cesti, njive in travnike
dne 21. oktobra 1897
licu mesta prostovoljno po kosih raz-
ob 9. uri dopoldne na prodajal.
Kupni pogoji so zelo ugodni.
Kupci naj se zbero pred hišo št. 25 na Viču
675 4-3
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. o. kr. ministerstva za uk ln bogočastje prlpuščenl
mali, srednji in veliki
:izem ali krščanski
v slovenskem Jeziku, kateri bode v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od prihodnjega šolskega leta nadalje, je ravnokar izšel ter se dobiva
mali po IS kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
v prodajalnici katol. tiskovnega društva y Ljubljani
(H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodaj al ei dobe primeren popust.
ежжжжжжжжжжжжжжжжжжжжј
Preselitev urarskega obrta!
p. ii.
Naznanjam prečastiti duhovščini in elavnemu občinstvu, da nadaljujem svojo
urariko obrt
od 1. oktobra 1897. 1. nadalje v novi hiši gospoda M. Oerberja v „Zvezdi".
Kot doslej imel bodem tudi v bodoče veliko zalogo vsakovrstnih
žepnih in stenskih ur
po zelo nizki ceni. — Popravljanja izvršujem hitro in ceno.
Priporočam se prav uljudno ter beležim z odličnim spoštovanjem
Josip Ćerae
681 2-2
urar v Ljubljani.
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejšega zistema, samokresov itd. in vseh sem spadajočih potrebščin; posebno pa opozarjam na
Jfov«!

ki se izdelujejo samo pri meni in katere je radi lahkote in priročnosti vsakomur najtopleje priporočati.
Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča le z izdelovanjem orožja, priporočam se p. n. občinstvu za mnogobrojni obisk, ker izvršujem vse v mojo stroko spada-dajoče nove naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Velespoštovanjem
Fran Sevcik
puškar v Ljubljani, Židovske ulice.
534 20-10
Friderik Hoffmann,
urar.
318 26—11
na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo A S(di vrst
ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi.
Poprave sc dobro in solidno izvršujejo.

a
H
*
Otvoritev prve domaČe tvrdke z mesenim blagom!
čast mi je naznanjati najuljudneje slavnemu občinstvu, da sem otvorila
v novozgrajeni Mayer-jevi hiši, Sv. Petra cesta št. 2, zraven kavarne „Valvazor"
„Prvo domačo tvrdko"
z najrazličnejšimi in najfinejšimi mesnimi izdelki, kot: s pristno kranjskimi, frankfurtskimi, pariškimi in avgsburškimi klobasami, hrenovimi klobasioami, safaladi itd., s suhim mesom in teletino, nadalje z
divjačino in perutnino, na debelo in drobno.
Pripravljam vse te reči sama s pomočjo izkušenih močij in iz zanesljivega domačega blaga. — Pošiljatve po pošti in železnici se bodo vršile točno in natančno.
Ker razpolagam z vsemi potrebnimi sredstvi, mogoče mi bo postreči slavno občinstvo v popolno zadovoljnost.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča	Mftrij Д, Kopftč
687 3-3

(Btvorjenje prodajalnice.
Naznanjam častiti gospodi, da sem otvoril v hiši Št. 3 v Selen bui '(jo v ih ulicah
>» drogcrijo w
v zvezi z oblastveno koncesijonovano prodajo strupov.
Imel bodem na prodaj vse v to stroko spadajoče predmete, kakor drogve, kemikalije, čaje, rum, konjak, zobna in ustna čistilna sredstva, vse najboljše vrste po najnižji ceni. Posebno opozarjam gosp. strokovne in amater-fotografe na svojo izvrstno oskrbljeno zalogo
fotografičniR aparatov in potreBščin
Zagotavljam vedno pošteno poslužbo.	Z odličnim spoštovanjem udanl
dfran <3ettamr, magister farmacije.
664 3

Ustanovljeno leta ISTO.
Izdelava perila
za gospode, gospe in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
Brajoe za gospode,
beli ohifFon, fc'lnđke na priih, ovratnik», brej manćet, 87 Trit edna od gld. 110 do 17) M* „ „ 0-2S „ 15— Brajoe za de8ke, * * vellkoatih, ilcor kakor gorni«
i edna od gld. Г— do 140 e«t „ „ 8'75 ,. 775 Svltloe za gospode, 9 mt
Jedn» 80 kr. do gld. 1-10 ie« gld. 4*60 do gld. 7 S0 Dvanajst ovratnikov cd gld. 1 60 do 2 80. Dvanajat manSet od k'ld. 8-80 d o 4 '00.
13 preflog
(Vorbet-Jen) . od gld. 3-25 do 5'— /
/
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
J. O. Tlainaiiii
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in c. ln kr. mornarico.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 66 40
Matko Malovic
stavbeni in pohištveni mizar Dolenjska mitnica, Ljubljana, Hradeckega vas št. 1,
se priporočam čast. duhovščini in slav. občinstvu, kateri žele podpirati domačo obrt, v prevzetje vseh v	654 3
mizarsko stroko spadajočih del,
katera izgotovim solidno in po nizki eeni v najkrajšem času.
Udiuo podpisHDi usoiam si tem potom nazna niti. da sem zapričel v Trstu	684 5—3
i n I i i
icpi in шнјод posei.
Pri špedicijah bode mi glavni smoter, da jih izveiem točno in ceno.
Sirbel bodem, da naročene komisije izvršim tako, da si pridobim popolno zaupanje. Sprejemam tudi nnročbe od samo 5 kgr. in več za vsakovrstno blago.
T»di se iiod-m pečal z razprodavanjem zunanjih raznih pridelkov na tržaškem tržišču.
Ntule ajrt se. da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem ndani
JOSIP STOKA, trgovec in špediter v Trstu, via Valdirivo št. 17, v Trstu.
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane cene!
Tr'Jeri (čistilni stroji,, za žito) v natančpi izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. — Škropilnice proti peronosperl, zbolišani sestav Vermolerov. — M'vtllnloe, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino ln sadje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tl-';lno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, p0 zei0 zmernih cenah. — Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER na Dunaju,
II/2 Fraterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
182 10 Zastopniki se iščejo. 265 20-15
H£g ae ae ae д soimno i»inyo, g;
miz i
m
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15
(v Medjutovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega pol i ti ranega in iikanega pohištva.
Garniture, dlvane, madrace od 16 gld. do 40 gld.. madrace na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr.. pulte za mašue knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko.	32Ž 35—23
m
»«
H H H
u
Езеаеака Nnjaižic cene, useasac
m
V lekarni se tudi dobiva: Pristno Ггапсозко žganje v originalnih steklenicah po (iO in 40 kr.. med k"r Jak, med. mala"*a, najboljša, vse po najnižjih cen»h. Želez-nato bineeko vino. sagrada vino (odvajajoče) itd.
Splošno priznan je
kina-železnati malaga
kot dijetetičoo, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, splnh slabotnim osebam;
Steklenica gld. 1-80, pol stekl. gld. \ -
Prireja se v kemično fannacev-tičnem laboratoriju
lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (lUlardetschlaeger)
■v LjubIjtiiil
kateri naj se dopošiljajo naročila. Ondi dobč se tudi vsa homoopatična zdravila.
Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovoljno in brezplačno.	64 52—40
ШШ

D u n a j s k a 1> o
r z a.
Dne 15. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
NemSki drž.bankovci za lOOm. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
102 gld. 10			kr.
102		15	
123		25	
102	r»	—	
121	n	79	
УУ	n	65	
956		—	
351		50	
119		70	
58	„	80	
11		75	
9	11	521	«M
		15	n
0	n	60	n
Dne 15. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke I. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Hudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/0 .
,,	„ južne železnice 5°/„ .
n	„ dolenjskih žuleznic4°/0
159 gld.		—
160		—
190		20
99		60
140		75
127		76
109		85
112		50
98		—
98		60
226		25
180		76
126		—
99	u	60
Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld.
4°/o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Hudolfove srečke, 10 gld.......24
Salmove srečke, 40 gld........73
St. Gendis srečke, 40 gld.......79
Waldsteinove srečke, 20 gld......57
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	162
Akcije Ferdinandovo sev. želez., 1000 gl. st.v.	3395
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	403
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	82
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	90
Montanska družba avstr. plan.....128
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	165
Papirnih rubljev 100........127
25 kr.
П
75	„ 60 „
П
25 „
П
50 „
76	„
85 60 75 26 37
1 JZ£~ Nakup ln prodaja "1Xk I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju 1 najmanjšega dobitka. E Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnićna delniška družba „M K BI C U R" Wollzeile št. 10 Dunaj, Nlariahilferstrasse 74 B.	3SJT PoJasnila"3£0» v vseh gospodarskih in finančnih stvareh I potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccga I obrestovanja pri popolni varnosti | ЉГ naloženih (f l n -v 111 c. *£B |