JMor Lačm rckvinramja štta, % (Salj* se i« v torel% diie 26. Iebruar.ia, a.u magi^tal« yrSil posvet sloveujefitajerskih zastopnikov gl«d« aameravanega načiua rekririranja žita iiv iDX)fflpšri«. »SIot. Gospodar*- ja že t zadnji številici spisai, lak« »«merava.:o v bodo6e urediti oddajo pb:jsakih pridalkoT. Deželi, okrajern, občinam in josaa)«;znikom «a bo kratkomalo Ss pred setvijo določilo:: odilat morafl t jeseni toliko žita in toliko krompirjat Xo se bo določena množina oddala, bo posestnik prosto razpolagal s svojimi pridelki, jili bo mogel rabit: krutor bo hotel, prodajal odvišno zaloge korourbohotel, potem bo baje prost vsake rekvizicije; žito bode lahk« dajal aa mlin brez kart. KboroTanje je vodil prehranjevalni nadzonik. aadporofinik Baltz pl. Baltzberg. Razprave so se urieležili: dr. Pirkmaier, dr. Mayerhofler, dr. Trstenjak, MSrtl. Žebot. Roblek. dr. Valentin, dr. Holimana, (*• Schelesinger in potovalni uBitelj Goričan. Vsi sa skoro brez izjeme povdarjali, da bi bil ta nov Hači« reWiriranja v marsiSem ugoanejši kot dosedanji nasilni na&n, a veliki pomisleki so, ali bo koliima, ki bi jo naj dal slovenskoštajerski kmet, primerna. *1\ ne bo pretirana. Polegtega je še cela vrsrta pomislekov. Vsekako pa bo treba naert, ki ga jo izdelal graški okrajni glavar dr. Kraus, v inarsi&em fepopoluiti. Pred vsem pa povdarjamo, da bo treba merodajnim osebam braniti našega slovenskošta.jer&kega kmeta, da mu nemški uradniki ne bodo tudi-naložili bremen, ki bi jih moral nositi neraški del naše dežel«. Prehranjevalni nadzornik Baltz je na zbororanju napravil korak, proti kateremu raoramo v imenu vsega slovenskega ljudstva na Spodnjem Stajerskem na,'odlo6neje ugovarjati. Ko je namreč urednik Zebot pričel govoriti slovensko in je hotel navesti kmetske žel;e in nasvete glede nove predloge, je skoM g. pl. Baltz s predsedniškega stolca in je zaklisal govorniku, da se ne sme govoriti slovensko, ker ©n (g. Baltz) ne razume slovensko in da je tudi veiina zborovalcev nevešča slovenskega jezika (kar pa ni bilo res). »Ali govorite nemško, ali pa vam moram vzeti besedo", tako so rekli g. Balfz pi. Baltzberg. Govornik je protestiral proti temu nasilnemu aastopn in se je v znak ugovora ocipovedal besedi. V dvorani ,|e nastala grobna tišina. Nikogar ni bilo, ki bt bil odobraval nastnp g. Baltza. Tako se postopa s Slovenci na Slovenskem Stajerskem. Kmetski udeleženec je rekel pozneje, ko smo edhajali: ,,Pa naj gredo nemški uradniki rekvirirat sarno t nemške občine, nas Slovence pa naj pustijo pn rairu, če jim smrdli slovenska besecta." Vprašamo samo našo vlado, kako more nastavih za prehranievalnega nadzornika na Slovenskem Stajerskem častnika, ki ne razume jezika našega liudstva. Prebranjevalni nadzornik bi moral biti posredovnlso med Ijudbtvom in vlado. Kakšen pa je ta posredovalec, če ne raaume jezika ljudstva? G. nadzornika pa vprašamo: Zakaj vabi r.a zborovanje, na katerera gre samo za kmetske zadeve, skoro same uradnike, komisiionarje in žitne nadzornike, a le malo zastopnikov ljudstva? To je vendar zadeva, ki pred vRpm zn/deva kmeta, a ne uradnika. 'Xaj bo uradnik odločeval o naših 6isto kmetskih zadevah! Ko gre za uiadniške zadev«, tudi ne vprašajo kmeta za svet. Oii Tefi strani smo dobili z ozirom na naB pozfv ˇ zadnjem ^Gospodarju", da »e naj kmetje izrazijo, kako mislijo o novem nafiinu rekviriranja, ve8 -dopisoT. Radi pomanjkanja prostora priobčujemo danes samo anftga. Drugi pa pridojo prihodnjič na vrsto- Kmet \z J u r g i n o prl Ptuju nam .oiše: Z zanrmanjem čitam t ,,S1ov, Gospodarju" Članek, kako Bamerava deželna vlada upeljati nor nafiin rekvirirama. Toda naj si vlada na kakršnikoli način prizadeva predrugaSiti svoječasno sklenjene odredbe, tičoče S8 rekviriranju podvrženih predmetov, vendar kmetskega Ijudstva ne bo zadovoljil, ter mu pod soSanjimi razmeraini ne bo prinescl vesolja do dela. Kajti, kako bo imel kmet veselje do dela, ko še skoraj žito ne utegne dozoriti, pa že pridejo ter mu ga cdKzame.jo. Ce vlada hoče t tem oziru kaj zndovoljiti kmete, bi se priporočalo 'drugafie ravnati. Sedanje cene bi se morale zvi^ati, kar je z ozirom na druge predmete zelo potreb:'O. Kaj pa si naj kmet kupi za fistih par kron, ko.je dobi za oddano zrnje? Morebiti par škatljic vžigalic, pa še (eh ni dobiti. Ako bi se določile višje cene za žito, bi vsak gledal, da bi veHko pridelal, da bi veS dlenarja dobil. kar pa sedaj ni, ker se ne izplača. Na tak naSin bi se brez rekvirirania dobilo ve5 žita. Kar se tiče tega, da se bo moralo zavezati, koliko žita bo treba oddati, bi bilo Idolo^ilo na eni strani dobro, na drugi pa zopet ne. Tu ni težko najti vzroka, ker kadnr bo kmet vso.i 1, §e pag nobeden ne bo vedel, koliko bo pridielal. Kar se pa tife mlinskih kart,, je pa itak velika neumnost, fla se izdaje*o, kajti ko se kmetu skora-j vse odvznme, potem še skoraj toliko nima, koiikor se na karti zapiSe. S kartami se dela.ione;-otrobni poti. Tisiirrt gos^odi^nam ne prido na misol, da bi karto odposla3e. Tu-ii misel, mnoirokrat niti da bi se vefi pridolaJo, je brezvspešna, ako so kmetu odvzamo vsa živina. VpraSanje je, a 6im bo oral, gnojil in nKiadnj« kaj bo sejal, ko so mu je skoraj vge odvzelo? Tudivtigto knmisijo. ki bo določevala, koliko bo treba odda^ ti bodb spet po znanem Clary]evom načiuu, iineaoˇani sami židje, ali vsaj Nemei iu nwn*k«taiT-,ii. Vv\jateiji kmetft pa bodo ostali zunaj.