Cilo.feljem v pouk In ^abavo. Ofrdšftc l&orze za foeračc. V Budimpešti. V ogrski prestolici v Budimpešti je odkrila policija pred ikratkem otroško borzo za berače. Približno 30 mater, ki je oddalo svojo deco v to sramotno borzo proti denarni odškodnini, so zaprli in jih bodo prav občutno obsodili. V Budimpešti so opazovali že cele mesece, da se je znatno zvišalo število beračev, fci so prosjačili v spremstvu teh otrok. Skoro na vsakem voglu ulice je scdel berač, ob katerem je stal razcapan otrok, ki je vzbujal z najrevnejšo zunanjostjo usmiljenje mimoidočih. Na Italijanskem. Kar se tiče barantanja z deco v beraške svrhe, je prednjačila Italija pred pojavom Mussolinija. Statistično je doItazan-o, da je bilo v prejšnji Italiji v oblasti beračev 30X00 otrok, ki so služili prosjaškemu cilju: ganiti p-atnika. Italijanski berači so uganjali neverjetne grozovitosti, da so prikrojili deco že na zunaj tako, da se je smilila vsakernu, ki jo je videl. Berači so zlomili otrokom ude in so pustili, da so se slabo zarasli. Otroke so nalašč okuževali z groznimi očesnimi boleznimi i. t. d. Šelc fašistična Italija je odpravila beraško nadlogo, ki je uganjala vse obsodbe vredno suženjstvo z nedolžnimi otroci. V Španiji. Na istem glasu kakor Italija, je bila v predvojni dobi tudi Španska. Še pred vojno so odkrili v Zvladridu otroško borzo, iki je dajala bei'ačem proti plačilu najemnine 70 otrok, s pomočjo katerih so prosjačili vsak dan p-o mestnih ulicah. Mnogo od teh otrok je bilo oslepljenih, kruljavih in na vse mogoče načine spačenih. Celo angleška polieija se je morala boriti pred desetletji proti beračenju v spremstvu pohabljene dece. V Londonu so izsledili podjetnika, ki je dobcsedno kupil nekaj tucatov zapuščenih dečkov v inozemstvu. Ti fanti so morali prodajati v poletju led. Ves izkupiček so morali oddati gospodarju, ki jih je pretepaval ter jim je dajal najslabšo hrano. V poletnem času so romali z lajnami od enega dvorišča do drugega. Na večer ob povratu jih je trinog neusmiljeno batinal, če mu ni kateri odštel zjutraj pri odhodii na beračenje narekovanc sA'ote. Cigani. V južno-vzhodni Evropi sc dogaja še idanes, da ugrabijo cigani majhne otroIke, jih pohabi}o z namenom. da lahko Z njimi beračijo. Na Kitajskem. Kar se tiče otroške bede, jc še danes tiajslabše na Kitajskem in to predvsem po pristaniških mestih. Kitajska je, kar se tice blagoslova dece, na celem svetu na prvem mestu. Nobena roba ni med Kitajci tako poceni kot otrok. Edini, ki se brigajo na Kitajskem, da ublažijo trgovanje z deco, &o misijonarji, saj so razne Idtajske vlade ter oblasti na tem polju brez prave moči. Prodaja otrok beračem tvbri na Kitajskem samo en del trgovanja z deco; znatnejši del nesrečnih otrok zbarantajo fabrikam, ki sijajno izhajajo z najcenejšimi delovnimi močmi. Kitajski otroci, ki delajo kot sužnji po tvornicah, prebivajo \ posebnih kasarnah in morajo ves zaslužek oddajati gospodarju in onemu, iki je otroka prodal fabrikantu. U žiifl!€i§ia laiiiido?. O ptici labudu gre glas, da zapoje in &e oglasi samo enkrat v življenju in sicer tik pred smrtjo. Kdor je imel priliko, da je opazoval divje labude, je glede petja teh ptic povsem drugaenega mnenja. Ob času parenja labudi niso mutasti, ampak bruhajo iz sebe glasove, ki sličijo fanfarskim in s tem nikakor n-e oznanjajo svoje &mrti. Domači in ukročeni labud, katerega vidimo, kako plava po naših ribnikih in jezerih liki ponosni kralj, daje od sebe neznatne gla&ove, če je vznemirjen. In pri vsej molčečnosti pa labud ni miroIjubna ptica. Tudi v življenju domačega labuda se odigravajo pogostokrat žaloigre, iz katerih lahko uvidimo, da je labudova molčeča zunanjost — prevara. Labud doseže starost 100 let. Zanimivo pri labudih je, da lahko opazujemo pri niih nekako poskusno zakonsko življenje. V času parenja si zbere samec samico in živi skupno z nj-o. Še le po preteku več mesecev se odloči, da začne delati gnez-d-o in ustanavljati družino. Ako sta enkrat labuda dogradila prvo gnezdo, se vračata leto za letom na isto gnez.dišče. Ko se enkrat izvale mladiči, jih čvivata starša z neverjetno pozornostjo. Človeka in živali, 'ki se bližajo mladičem, stara dva napadata z vso srditostjo. Večkrat se zgodi, da si hoče drug v bližini gnezdeči labudski par prilastiti del vodne gladine, kateri je že v posesti prvotnega para. V takih slučajih pride do najljutejših bojev med samccma, ki ikončajo s smrtjo enega ali drugega nasprotnika. Vočkrat so že opazovali, da se brigata morilec in njegova samica za — mladice ubitega in tvorita z njimi skupaj eno družino. Za vdovljeno mater sc ne zmcnita i.n ta si poišče drugega samca, ali pa pogine vsled žalosti. — Istina jc, da se ne dajo labudi, ki so zgubili svojega druga, zlahka potolažiti. Samec se redko odloči za drug zakon, ampak se ogiblje 'kot vdovec samic. Mnogokrat se zgodi, da poišče vdovec vsako leto staro gnezdo in tamkaj čaka na vrnitev mrtve družice. So že skušali podtakniti, vdovcu drugo tovarišico, a jo je rajši ubil, nego bi bil začel z njo skupno življenje. Dober poznavalec labudjega življenja je zabeležil naslednji slučaj iz labudjega sveta: Po nekem ribniku so plavali beli in črni labudi. Obe vrsti ptic sta se držali strogo ločeno. Nekega dne pa je padlo belemu labudu v glavo, da si je zbral med črnimi družico. Beli labudi so se zbrali, nekega večera so se dvignili z ribnika in so se zagnali proti črni labudki, >ki je bila premotila belega labuda. V par trenutkili je bila očitna grešnica ubita. Kmalu po uboju je zapazil njen drug plavajoče truplo firne družice. Plaval je večkrat okrog nje, se je dvignil v zrak in odletel preiko streh mesta v drug ribnik, fcjer je živel kot samotar nekaj let. Lepega dne se mu je pridružila bela samica ia sedaj živi z njo povsem srečno. Najbrž je že prebolel žalostni ljubezenski doživljaj. isaia-i/ Kruti Kambizes, naslednik perzijskega ikralja Kira, se je podal na pot z mogočno armado, da bi si podvrgel Afriko. Srečno je prekoračil arabijsko puščavo. Pred utrjenim mestom Peluzijum je zadel na močno sovražno vojsko. Kambizes jc bil v očigled smrtnemu sovražniku Psametibu iz Egipta brez najmanjšega upa na zmago. Zviti Perzijanec si je znal pomagati tudi iz te zagate. Že pri prvem spopadu so se razleteli številni egipčanski vojaki na vse štiri vetrove. Zatekli so se za obzidje mesta Peluzijum. Pozneje so povprašali Kambizesa, ikako in zakaj mu je nspela zmaga nad toliko sovražno premočjo? Odgovoril je, da so tvorile prve vrste njegove armade — mačke. Osupli Egipčani niso upali sprožiti svojih puščic na mačke; mačka je bila staremu Egipčanu sveta žival! Nekaj tucatov mačk jo razgnalo priznano junaško egipčansko vojsko. Kopel 02 stopini. Znani francoski °-eneral Marmont, ki je dobro poznal Vzhod, je trdil, da je poznal v Brussi Turčina, kateri je vzdržal v lcopeli 62 stopinj. Po poro čilih drugih opazovalcev umetne vročine znaša znosna kopalna toplota precej manj. Neki francoski zdravnik je vzdržal v coplem kopališču v Roussilionu 3 minute pri vročini 40 stop. R. Razni angleški učenjaki, med temi Solandor, Banks ter Blagden, so prenesli 'koncem 18. stoletja v zakurjenem prostoru zračno tempercturo od 102 in pol stopinje celih 8 minut. Na podlagi bas ikar omenjenega poskusa so ugotovili, da prenese človek z roko v vodi 40 m pol, v olju 43 in v alkoholu 43 in pol stopinje vročine.