Italijansko vseučiliško vprašanje in Slovani. Pod tem naalovom priobčuje zagrebški BObzor" zanimiTO pisan članek, v katerem pisec kaj primerno ozoača vplivanje italijanske vlade na reševauje italijanskega vseučiliškega vprašanja. To vprašanje — pravi — se odteza sklepom predataviteljev avstrijskih narodov in voditeljev avstrijske notraoje politike. Italijansko jaruo muenje na tej in oui strani že proslavlja zmago irredente in njenega glavnega pokrovitelja: italijanskega ministra Tittonija. Italijaui smatrajo, da se kraalu pojavi v Trstu italijansko vseučilišče, ravno v Trstu i n t o kot žrtev avstro-italijanskemuzavezništvu. Ali o tem bo vendar še govora v avstrijakem parlamentu. A že tudi vlada vendar dobi večino za svojo politiko tesnosržnoati in izdajstva na slovansfeih interesih, pa bodo primorski Slovani imeli vaaj to zadoščenje: v primernem času prodere t javnost reauica o prekrasnih razmerah primorskega Hrvata in Slovenca, ki jib vzdržuje avstrijski zistem. Obenem bo tudi prilika, da se širša slovanska javnost opozori, na pravi pomenTrsta zajužno in aeverno Slovanstvo. Ako se posreči razpršiti stari predsodek v slovanskem svetu, da je Primorje, posebno pa Trst, čisto italijanska narodna posest, kjer nimajo Hrvatje in Slovenci prav ničeaar iskati, moramo dobiti kompenzacijo za udarec, ki nam prihaja preko Dunaja — iz Rima. Narodna zavest v Primorju se je razvila naglo in povsod v obliki neizprosne borbe za revindikacijo. Zato so Italijani proglasili svoj BTrieste o nulla". Primorski Slovani ne morejo ostati pasivni in se ne smejo dati zavesti o zatrjevani npravičnostiu italijauske Bklturne" zahteve, zakaj tu gre v resnici za narodno borbo dveh plemen. Clankar zavrača potem temeljito ia nepobitno znano italijansko kleveto, kakor da bi bili mi pandurji av.strijske vlade. Smo-li avstrijski pandur,i, ako se boriino z* izvedenje STOjili teženJŽ! Mi ue moremo dovoliti, da bi prišel itaiijauski element do tolike politiške sile, da bi mu ne trpbalo niti računati več z nami. Naš odpor ni naperjen proti kakemu itali.jan8kemu kalturnemu vprašanju, ampak le proti geslu nTrieste o nulla". Članek dokazuje tudi opravičenost junktima med italijanskim vseučiliškim in našim šolskiin vprašanjem. Zaključuje pa: Ne, samoubojstva nočemo izvršiti. Ako podležemo, podleei hočemo z orožjem v roki. Ali naši borbi se smehlja zmaga. Za obupavanje ni razloga. Mi se borimo za pravično stvar: za svojo kožo, za pogoje slovanskega obstanka ? PrimorjuinposebnovTrstu. Miračunamo na uresničenje idealov vseskupue domovine. Toliko njim, ki jim ni prav, da — smo živi!