Marta Jagodič
Ljubljana
PRIDEVNIKI NA -ŠKl IN -ČKI
Glasovne zakonitosti pri pridevnikih na -ski, -ški, in -čki je raziskoval že Ramovš. V Konzonavtizmu (§§ 188—193) omenja, da so po onemitvi polglasnika v besedi prišli skupaj po trije soglasniki, tj. šsk, žsk, čsk in ssk. Po prilikovanju dobimo ški < šsk in žsk, ski < ssk in -r-ski in čki < čsk. Te oblike so vplivale druga na drugo. Tako zasledimo pri starejših zapisovalcih in piscih več možnih oblik: človečki, človeški, človeški; nebeski, nebeški. Ti in podobni primeri so Ramovša privedli do sklepa, da pri besedah kot človeški, nebeški, mrtvaški, gre za analogijo. Vendar pa ostaja odprto, kje ta analogija drži in kje ne. O tem vprašanju je pisal pred Ramovšem že Škrabec, nato pa še Bajec (Besedo-tvorje II, § 110) in Solar v Jeziku in slovstvu (1966, 68—72, 112—116), ki pa je obdelal le glasovne premene pri pridevnikih na -ski iz krajevnih imen.
Na podlagi gradiva za odzadnji slovar pri katedri za slovenski knjižni jezik sem skušala priti do nekaterih zakonitosti. Pride^/nike sem razvrstila z ozirom na podstavo, razporedila po pogostosti, obravnavala primere, ki so se mi zdeli zanimivi.
Pridevniki, katerih podstava se končuje na k, g, h, c, z, s, č, ž, š, / in d pre-menjujejo te glasove pred končnico -ski s š, hkrati se š in s zlijeta v š; -š + ski -ški. To se dogaja dosledno pri osnovah na k, g, h, c, z, s, č, ž, š. Osnove na -t se premenjujejo s š le v 18 primerih, medtem ko se v 260 primerih pripona -ski pritika osnovi na -/. Tudi podstavam na -d se v večini, to je v 80 primerih, pritika pripona -ski in le v 13 primerih se d premenjuje s š. Nekatere besede lahko premenjujejo f ali d s š ali pa tudi ne. Tako je poleg pridevnika hrvaški mogoč tudi hrvatski, poleg bleski tudi blejski, razen pod-narški se uporablja tudi pridevnik podnartski in celo podnartovski. Iz Hrastje sta izpeljana poleg pridevnika hraški, še pridevnika hrastovski in hrastenski. Med č, i, š in -ski se lahko vrine -ev- in tako dobimo pridevnike na -evski. Ce se med k, g, h, c, z, s, š, t, d in -ski vrine -ov, dobimo pridevnike na -ovski, pridevniki na -inski pa nastanejo tako, da se med h, z, č, d, t in -ski vrine -in-. Za č + evski je 12 primerov (bičevski, slabičevski) in 16 primerov, ko se -C ali pripona -ec preglasuje v č (stric — stričevski, godec — godčevski, samec samčevski), za ž + evski sta dva primera (paževski, doževski), prav tako za š + evski (starševski, burševski); h + inski je v enem primeru (mačehinski), tako tudi z + inski (gruzinski) in č + inski (domačinski); to je zaradi gruzin-ec, domačin. Pripona -inski sledi glasu -t- v 5 primerih: tatinski, jugurtinski, eliza-betinski, detinski, benediktinski; d + inski pa v štirih primerih: leopoldinski, dedinski, čredinski, ajdinski (prim. benediktin-ec). V 21 primerih je ic + ovski (irankovski, tankovski, inkovski. . .), z + ovski je pri 9 besedah (slengovski, tongovski. ..), v štirih primerih imamo h + ovski (šahovski, bahovski), prav tako v štirih primerih c + ovski (brucovski); z + ovski v dveh primerih (caru-
269
sovski, jazzovski), s + ovski v 12 primerih (bosovski, parnasovski), t + ovski zasledimo v 140 primerih (bratovski, opatovski.. .), d + ovski pa v 18 primerih.
Podstave na k: Pridevnikov na -ški, ki se v podstavi končujejo na k, je 430. To so pridevniki tipa čudak — čudaški, Salek — šaleški, katolik — katoliški, uskok — uskoški, hajduk — hajduški, Bollenk — bolfenški, Krk — krški. Poleg akademiški je zelo običajen pridevnik akademski, poleg smledniški se uporablja tudi smleški (podstava Smlednik). Pridevnik ribniški lahko pripada podstavama ribnik in Ribnica, železniški iz Železniki in železnica, dopis-niški iz dopisnica in dopisnik . ..
Po pogostnosti sledijo podstave na -g, ki jih je 163. Več kot polovica je sestavljenk z -log (ideolog — ideološki, metodolog — metodološki, teolog —¦ teološki itd.). Primeri s podstavo na -g so še Umag — umaški, Praga — praški, koseg — koseški, Leipzig — leipziški, Peking — pekinški. Podstave na -rg imajo večinoma tuja lastna imena: Arlberg, Wittemberg, Nürnberg, Hamburg, Luxemburg, Salzburg... in še dramaturg, metalurg, kirurg, trg, torej arl-berški, bamburški, trški.
140 pridevnikov na -ški ima na koncu podstave -c. Podstava je prvotno množinski samostalnik ženskega spola na -ice [Konjice — konjiški. Novice — noviški. . .), tj. sama lastna imena, vendar tudi počitnice — počitniški. Pripona -ec se zamenja s -ški (Krvavec — krvavški, Jalovec — jalovški, Celovec — celovški, Bovec — bovški, Zminec — zminški, Unec — unški), le v štirih primerih z -iški: vajenec — vajeniški, priseljenec — priseljeniški, ranjenec — ra-njeniški, apnenec — apneniški, verjetno po analogiji z osnovami na -ik, kot npr. učenik — učeniški, pripravnik — pripravniški. Pridevnik od jezdec je jezdeški, Eric — briški. Gradac — gradaški. Pridevnik vodiški lahko izpeljujemo iz podstave Vodice in vodič. Podstava pridevnika borovniški je Borovnica, pridevnik od borovnica je namreč borovničev. Goriški je iz gorica, Gorica ali Gorice. Prim. še bregenški < Bregenz.
Pridevnikov na -ški iz podstav na -č je 86. Primeri: stiskač — stiskaški, mladič — mladiški. Rače — rasici, smuči — smuški, Apače — apaški, Tržačan — tržaški, liče — žiški. Stična — stiski, Teričnik — teriški. Pridevnik od Otoče je otoški, prav tako od Otok in otok, od Storžič je storžiški ali storški. Zanimivi so primeri, kjer -ški spodrine pripone imenske podstave: tržaški, stiski, storški. V posebno skupino bi lahko uvrstili pridevnike s podstavo na -šč: letovišče — letoviški, kopališče, pristanišče . . .; okoli 20 jih je.
Podstav na -s ni veliko. Občih imen je samo pet: atlas — atlaški, vas, tenis, nebesa, cirkus. Ostala imena so lastna: Tunis — tuniški, Ganges — gan-geški, Laos — laoški, Indus — induški. .. Pridevnik koški se nanaša na Kos in Kot. Sem spadajo tudi sestavljenke z vas: Vovta vas — vovtavaški. Kraška vas — kraškovaški. . . Podrobneje je o lastnih imenih pisal Jakob Solar v Jeziku in slovstvu.
Podstav na -š je 30. Primeri so: švabaš — švabaški, blegoški, limbuški, der-viški...; množinski samostalniki: Ruše — ruški, Dražgoše — dražgoški, Krko-noši — krkonoški.
Pridevnikov s podstavo na -z je 28. Primeri so: Čerkez — čerkeški, kavkaski, tunguški, pariški, Sirakuze — sirakuški, Andaluzija — andaluški, Vogezi —
270
vogeški, Kirgizi(ja) — kirgiški, Haloze — haloški. Pridevnik od Brezje je breški, pa tudi brezovski, brezjanski in brezarski.
Primerov s podstavo na -ž je 26: Anglež — angleški, trbiški. Sveti Križ — svetokriški, ormoški, kočijaški, tarovški, vipolški, šentjanški. Loški je iz podstav Lož, Loče, Loka in Log.
Pri p o d s t a v a h na -t se t preglasuje v š v 18 primerih: soldat — soldaški, Logatec — logaški, Sobota — soboški, Lenart — lenarški. Razdrto — razdrški. Malta — malški. . . Poleg hrvaški je pogost pridevnik hrvatski, poleg nazareški pa se uporablja tudi nazarenski.
Podstave na -d se preglasujejo v š v 13 primerih. Pri Gradec in njegovih zloženkah se -dec zamenja s -ški: graški, slovenjgraški, Sedmogradec — sedmo-graški. Pri zloženkah z -grad (Beograd, Titograd) se d zamenja z ;' + ski: beograjski, titograjski, le iz vinograd je pridevnik vinograški. Prim. še: Šentvid — šentviški, Kobarid — kobariški, Brdo — brški, Pugled — pugleški. Bled — bleski ali pogosteje blejski.
Podstav na -h je 14, npr. Lah — laški, češki, Orehek — oreški, meniški, potepuški...
Podstave na -d ž preglasujejo dž v š v 3 primerih: Kambodža — kamboški, Dobrudža — dobruški, Cambridge — cambriški, v enem primeru pa se dela pridevnik z -evski: maharadža — maharadževski.
V enem primeru se podstava končuje na x (govorjeno -ks-): Cadix — cadiški.
Pripono -iški imajo poleg štirih že omenjenih pridevnikov na -ec, tj. vajeniški, priseljeniški, ranjeniški, apneniški, tudi samostalniki na -ar na, -ilna: tiskarna, mlekarna, gostilna ... pa še tovarna in Rakitna — tiskarniški, mlekar-niški, gostilniški, tovarniški, rakitniški. Kot zanimiva primera bi omenila še dekliški in kmetiški. Pridevnik dekliški lahko izvajamo iz deklica in deklic, kme-tiški pa iz kmet in kmetic. Poleg pridevnika kmetiški imajo enak koren še kmetski, kmečki, kmetovski.
Pridevnika na -čki sta v knjižnem jeziku danes samo dva: kmečki in gorički.
V starejših zapisih je teh primerov več, vendar je kasneje po analogiji prevladala oblika na -ški. Primere na -čki najdemo tudi še v narečjih.