Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine.
Številka zl
JOLIET, ILLINOIS, 19. FEBRUARJA 1915
LETNIK XXIT.
fVeličastni pogreb
Rev. John Kranjca.
Nadškof Quigley, škof Rhode in nad šestdeset drugih čč. gospodov se udeležilo pogrebnih slovesnosti zadnji torek v slovenski cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, Illinois.
V skoro dve milji dolgem izprevodu slovenska društva.
vsa
. Rev' Jolln Kranjec, prerano umrii ZUpnik s'ovenske cerkve sv. Jožefa v
Slo'61"' IU ' urednik Amerikanskega venca, že biva nad zvezdami, največjo častjo so bili njegovi Zemski ostanki položeni v krilo matere *«mlje na našem slovenskem pokopa-
_'scu, a njegov duh je vzplaval v nebe-kjer je našei vs° stafn°
solz°' e zaman iščemo v dolini
»iiKtraSni° jasn° jutro je napočilo zad-ie si°i	16" febr«arja, in solnce
žunnifa\ ,Sttl° sPrer"ljali svojega stPn • \ zadnjemu počitku. Veliča-,ten Je bil pogreb.
na?clrkTJ"*™ S° 56 jeH Zbirati V
krat r , d°macini in tujci, da še cn-ki P°g.ledaio v lice dragemu župniku, vpliu	mrtev v krsti ob vznožju
Prihaiff aItarja" Vedno ™č ljuai je sv m - V Cerkev' in ko se je pričela ludne -a *adušnica Sil. uri dopo-tak0 ' JCk• naš Pr°strani hram božii da še na^'topoln sožalnega občinstva,
likov" "e tako; na stotine soža|-Je moralo ostati izven cerkve.
Chic'ganaf,k0f {a^s E. Quigley iz uri ir, - pel v Joliet kmalu po 10-Prvi " r?.lm Rt Rev- ^ Rhode, Chica^ XT Šk°f v Ameriki, tudi iz jeta n! ', , ko,lodvoru sta bila spre-Odpeli-,- 8acijl jolietske duhovščine, stco i„ Se skuPaJ v novo sloven-
Procesnr18"' ln °b y'U- uri i*«* v
Vodstvo V Cerkev pod nadškofovim '"mbovn? 'V Spremstv« šesterih Ko-hovnik ' V!t"°v kakih šestdeset du-
Izrn ° bHzU in daleč-
dfugimf du'l°vščine so bili med Most p Pn Pogrebu navzoči sledeči: Rev. S Jam« E. Quigley in Rt. Franci Rhode> ^ Chicage; Rev.
Jakob V c' St- Paul> Mi»»-; Rev-
Sar, S' Wis J Rev. A, j Kasti.
2 ^	A. M. Kra-__' bo" Chicago, 111.; Rev. Jos.
Lavrič, Cleveland, O.; Rev. John Novak, Winner, S. D.; Rev. John J. O-man, Cleveland,' O.; Rev. Mark Pakiž, Milwaukee, Wis.; Rev. Francis Podgoršek, Whiting, Ind.; Rev. Jos. Pollak, Greenwood, Wis.; Rev. Anton So-jar, Chicago, 111.; Rev. Jos. F. Stukel, Waukegan, 111.; Rev. Frank Šaloven, »La Salle, III. Nadalje: Rev. George Violič, Rev. A. S. Olszewski, Rev. Štefan Ivičič, Rev. John Olsawski, vsi iz Jolieta; Rev. Max Relič, Chicago, 111.; Rev. John Stipanovič, So. Chicago; Rev. H. Jagodzinski, Lemont, 111.; Rev. J. V. Robakowski, ^Chicago. Potem še: Rev. Charles Epstein, Plain-field, 111.; Rev. P. McGee, Manhattan, 111.; Rev. Jos. McMahan, Minooka, 111.; Rev. M. J. Roberts, Joliet; Rev. F. J. Sibildgen, Lemont, 111.; Rev. Jos. M. Tritz, Lyons, la.; Rev. P. Edmunds O. F. M., Joliet; Rev. M. Gembrini, Joliet; Rev. H. Hauser, Elgin, 111.; Rev. P. O'Dwyer, Joliet; Rev. J. A. Hemlock; Rev. Alexius Bender, O. F. M., Joliet; Rev. L. Dovini, So. Wilmington, 111.; Rev. P. W. Dunne, Chicago; Rev. P. Bernard, O. F. M., Joliet; Rev. fL. McNamee, Joliet; Rev. P. C. Conway, Chicago; Rev. Vincent Drummer, Sag, 111.; Rev. H. G. Van Pelt, Joliet; Rev. Fr. M. O'Brien, Chicago; Rev. M. Fennessy, Chicago; kev. F. L. Byrnes, Chicago, in Rev. T. B. O'Brien, Joliet.
Rev. John Plevnik, naš namestni župnik, in Rev. Jos. Škur sta čč. gospode ob njihovem prihodu sprejemala in jim izrekala v imenu cele fare iskreno zahvalo.
Ko je procesija počasi korakala v svetišče do glavnega altarja, je moški pevski zbor pel žalostinko, dočim se je turobno zvonjenje iz visokih lin naše cerkve razlegalo po vsem mestu.
Slovesno veliko sv. mašo zadušnico je pel Most. Rev. Quigley. Asistirali so g. nadškofu Rev. Jos. F. Stukel kot subdiakon, Rev. Al. M. Kraschowitz kot diakon, Rev. A. Sojar in Rev. G.
! Violič kot častna diakona in Rev. Patrick W. Dunne kot ceremonijar.
Rev. Francis Bajec je imel pogrebni govor v slovenskem jeziku. Govor je bil precej dolg in prav globoko premišljen, tako da je napravil najgloblji vtis na vse pazne poslušalce. "Dolgost življenja našega je kratka...", tako je začel govornik svoje temeljito razmišljanje o minljivosti vsega posvetnega in veliki odgovornosti dušnih pastirjev, ki jim je od Boga zaupana skrb za neumrjoče duše. .Nadvse gin-ljivo se je govornik poslovil v svojem in cele fare imenu od rajnega gospoda, resno pozivajoč vse dobre farane, može in žene in mladino, da ostanejo zvesti Bogu in sveti veri ter v slogi in edinosti delujejo v čast božjo in nadaljnji razvoj prelepe svoje župnije sv. Jožefa. Lepe besede so globoko segle v dobra srca.
Po pridigi je mil. škof Rhode blagoslovil krsto. Verniki so goreče molili. In s kora je donelo žalno petje.
Pevci pod vodstvom g. organista George Malovrha so želi splošno pohvalo. Med drugim so peli: "Usliši nas Gospod", Mendelsohnov "Beati mortui", "Ego sum" in nazadnjeJ'Bla-gor mu". Peli so sledeči gg.: Frank Završnik in G. Malovrh, I. tenor; Frank Kavzlerič, Josip Sitar in Frank Zadel, II. tenor; I. Režek in Al. Grčar,
I. bas; Ferd. Ferlin, Martin Rakar, Fr. Skole in Josip Zalar, II. bas.
Po cerkvenem opravilu se je razvil velikanski pogrebni izprevod, ki je bil dolg skoro dve milji. Vodili so izprevod in ves pogreb gg. Anton Nema-nich st. in ml. ter John Težak, ki za-
služijo javno pohvalo, da so priredili tako krasen pogreb in vzdržali najlepši red, da lepšega si niti misliti ne moremo.
V pogrebnem izprevodu so bila zastopana naslednja društva: Sv. Jožefa št. 2, Vit. sv. Jurija št. 3, sv. Cirila in Metoda št. 8, sv. Frančiška Sal. št. 29, sv. Antona Pad. št. 87, sv. Genovefe št. 108, sv. Janeza Krst. št. 143, vsa pripadajoča K. S. K. J. Nadalje: Dr. sv. Družine; dr. sv. sv. Petra in Pavla J.
S. K. J.; dr. sv. Martina W. C. U.; dr.
sv. Alojzija A. O. H.; dr. sv. Barbare;
dr. sv. Rožnega venca; dvor sv. Ane
C. O. F.; Dekliška Marijina Družba;
Dekl. dr. sv. Neže; dr. Marije Preč. Spočetja, in Kolumbovi vitezi.
Krasne vence so darovali: Župnija sv. Jožefa; Amerikanski Slovenec; K. S. K. Jednota; društvo sv. Jožefa; dr. Vit. sv. Jurija; dr. sv. Cirila in Metoda; dr. sv. Frančiška Sal.; dr. sv. Ja-
neza Krst.; dr. Marije Preč. Spočetja; Društvo sv. Družine; Kolumbovi Vitezi. Nadalje: Anton Grdina iz Cle-velanda, O.; Joliet Slov. Coal Co. (Anton Golobitsch in dr.); g. in ga. Ro-zicli; Ana Frankoveh; in Zvesti prijatelji iz Chisholma, Minn, ("bivšemu duh. vodji K. S. K. J.") ter drugi.
K. S. K. J. so zastopali gg.: Paul' Schneller, predsednik; dr. Martin Ivec, vrhovni zdravnik; Josip Dundq, nadzornik, in Ivan Zupan, urednik.
Krsto so nosili in spremljali cerkveni odborniki, gg.: John Grayhack, Anton Golobitsh, George Stonich, Josip Zalar, Josip Sitar, Josip Muhič, Štefan Stukel in Anton Glavan.
Omeniti nam je še posebej, da so se društva sv. Jožefa št. 2, Vit. sv. Jurija št, 3 in sv. Genovefe št. 108 udeležila pogreba skoro polnoštevilno. Na čelu velikanskega izprevoda so korakali Vitezi sv. Jurija v svojih bliščečih uniformah.
Poleg križa sredi pokopališča sv. Jožefa je bil dejan naš pokojni gospod župnik k zadnjemu počitku. Po o-pravljenih nagrobnih molitvah so pevci zapeli še enkrat "Blagor mu" in "Nad zvezdami", nakar se je ljudstvo jelo razhajati.
Vsem sorodnikom pokojnikovim naše iskreno- sožalje.
Vam pa, nepozabni g. župnik, ki ste morali na veke od nas, svetila večna luč nad zvezdami!
Rusi s e umikajo
po hudih porazih.
Avstrijci jih izgnali iz Bukovine in so jim zdaj za petami tudi v Karpatih.
RUSKE IZGUBE SO OGROMNE.
Vojna se pričenja proti sovražni pomorski trgovini.
Sožalna brzojavka. V ponedeljek zvečer ob 7>:30 smo prejeli sledečo brzojavko:
Brooklyn, N. Y„ 15. febr. — Vam, kakor celej jolietski naselbini naše iskreno sožalje na izgubi župnika in urednika. — Ave Maria.
Sožalni dopisi.
Calumet, Mich., 15. febr. — Moje najsrčnejše sožalje izrekam Jolietu in osobju A. SI. na izgubi preljubega in dobrega d. pastirja in urednika kot moža, katerega je težko nadomestiti med Slovenci v Ameriki, kateri je bil v osebi častitega g. John Kranjca. Hrabro se je vojskoval. Svoj tek je dokončal in pripravljeno mu je nebeško kraljestvo. — John Grsich.
tlio^ ,
B°JNA LADrr,Can Pr688 ABBOC,at,on-
JA "FLORIDA" V NEW YORKU.—CESTNOŽELEZNIŠKI VOZ Z VARNOSTNO REŠETKO.
^-Kornja neir
^®nllattan Islandu sHk? C"e iztned Stric Samovih najboljših bojnih ladij fcaže skyscraperje ali nebotičnike na 1)r ,"?nt»l<u. Spod V °Z,adjU' "FIorida" se bo udeležila velikanskih pomorskih vojnih vaj, ki se kmalu prično v Ccan-ie nesreč '' "•a.,sllka nam kaže cestnoželezhiški voz, opremljen s "feuderjem" ali rešetko nove vrste v pre-na tlr,n cestnih železnic v New Yorku.
M.
Clevejand, O., 14. febr. — Vest o srirrt:'veleč. g. John Kranjca je užalo-stila nebroj slovenskih src. Častiti gospod je bil poznan po širni novi domovini kot marljiv delavec v vinogradu Gospodovem. Že od začetka, ko je vstopil v poklicani duhovski stan. ga vidimo, kako je neustrašeno pobijal zmote in obrekovanja proti sv. veri. Bil je v cerkvi izvrsten govornik, pri "Amerikanskem Slovencu" velik so-trudnik. — Velike zasluge ima pokojnik pri K. S. K. J. kot večletni duhovni vodja. Č. g. je videl ,kako velika nevarnost preti narodu s protiverskimi društvi. Iskreno je č. g. želel, da bi člani K. S. K. J. ostali zvesti Bogu in narodu. Nadalje vidimo č. g. pri "Zvezi Katoliških Slovencev". Da, povsod vidimo ga neustrašenega za čast božjo. Vsak, ki je č. g. Kranjca osebno poznal, ve ceniti njegovo blago srce. Sedaj pa ni ga več med nami, njega truplo počiva, a njegova dela naj sto-teren sad obrodijo, duša pa naj uživa večno veselje nad zvezdami! — Mihael Železnikar.
Houston, Pa., 16. febr. — Cenjeno uredništvo! Bral sem, da je umrl č. g. John Kranjec, urednik A. S. in duhovni vodja Dr. sv. Družine. Izražam globoko svoje sojalje. Spoštovanjem Ivan Pelhan.
Willard, Wis., 14. frbe. — Cenjeni Ani. Slovenec: — Vest o smrti preč. g. John Kranjeca me je pretresla do srca. Bil je moj dober prijatelj in duhovni oče za časa mojega in njegovega bivanja v So. Chicagu, 111. Zato izrekam moje iskreno sožalje vsem njegovim sorodnikom, kakor tudi vsem Jolietčanom. Pokojni g. župnik mi o stane v hvaležnem spominu. — Frank Perovšek.
Rusi kmalu izpraznijo Lvov?
Dunaj, 28. januarja. V'Lvovu izhajajoči list "Prikarpatski Russ" piše v številki z dne 15. t. m.: Mogoče je, da bodo morali Rusi v kratkem zapustiti Lvov. To se pa ne bo zgodilo za trajno, Rusi bodo zopet prišli, Avstrijci naj se nikar prezgodaj ne vesele.
Dunaj, 28. jan. Glede na vesti, da nameravajo Rusi kpialii izprazniti Lvov, se je več na Dunaju nahajajo-čim beguncem in tudi ravnateljstvu nekega gališkega finančnega zav6da z zanesljive strani poročalo, kar je v Lvovu izhajajoče "Slowo Polskie" 19 t. m. objavilo: 21. t. m. se je razglasilo v Lvovu z letaki, da najbrže Rusi prisiljeni iz strategičnih razlogov začasno izpraznijo mesto Lvov. Prebivalstvo se poziva, naj se v tem slučaju zadrži mirno in naj ne prireja ob začasni zasedbi mesta po sovražniku nikakršnih slavnosti, ker se vrnejo Rusi v Lvov in pod nobenim pogojem trajno mesta ne popuste.
Dunaj, 15. febr. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano nocoj:
"Bitke v Karpatih se nadaljujejo. V jugovzhodni Galiciji smo včeraj zavzeli Nadworno, 67 milj severovzhodno od Černovic, in prisilili sovražnika k umiku v smeri Stanislava, 58 milj jugozapadno od Tarnopola.
"Na južnem bojnem torišču je prišlo samo do nevažnih prask med pred-stražami."
Rusi izgnani iz Bukovine.
Washington, D. C., 15. febr. —• Zasebna poročila iz Dunaja, ki so dospela na tukajšnje avstro-ogrsko poslaništvo brezžičnim potom, naznanjajo, da je Bukovina popolnoma očiščena sovražnika. V brzojavki je med drugim rečeno:
"Cela Bukovina je očiščena sovražnika. Tudi Černovice je sovražnik zapustil. Naše čete so pred vrati glavnega mesta. Rusi so se od Kolomeje umeknili dalje."
Berlin, 15. febr. (Brezžično v Say-ville.) — Po naznanilu Prekmorske novičarske agenture je "Berliner Ta-geblatt" prejel iz Budimpešte poročilo, da so avstro-ogrske čete vkorakale Černovice, glavno mesto Bukovine. Rusi so bili, kakor pravi brzojavka, odbiti čez reko Prut do Nowosielice ob ruski meji.
Ruski poraz na Vzhodnem Pruskem.
Berlin, 15. febr. (Brezžično v Say-ville.) — Prekmorska novičarska agen-tura je danes naznanila sledeče:
"Po sedanjih znakih se maršal von Hindenburgova tretja bitka pri Mazur-skih jezerih izkaže za Ruse še pogub-nejša, nego prvi dve. Tu mislijo, da je v tej bitki 40,000 Rusov položilo orožje.
'Prusija je zdaj očiščena sovražnika. Domnevek splošne . nemško - avstrijske ofenzive, ki se razteza od Baltiškega morja do Bukovine, je sedaj opravičen. Na mnogih točkah se razvijajo ruske* linije."
Turški uspehi. "Turške predstraže so odbile angleške oddelke pri Ansumu in Serpeumu čez Sueški kanal. Beduini so prodrli v Egipet in zasedli oazo Sivo.
"Turki so porazili Angleže pri Kur-mi v Mesopotamiji."	/
Nemčija baranta z Italijo.
Rim ,15. febr. — "Idea Nazionale", glasilo nacionališke stranke ,prorokuje v svoji današnji izdaji, Nemčija ponuja Italiji dalekosežne koristi, in sicer je rečeno v listu:
"Še pred pretekom meseca februarja bode knez von Buelow, nemški poslanik v Rimu, italijanski vladi predlagal, naj stopi'v evropsko vojno, in sicer na stran Nemčije. Nemška vlada se zato izreče pripravljeno, odstopiti krajino Trentino Italiji po Avstriji in dovolitij v to, da se italijanska vzhodna meja raztegne do reke Soče. (Čujte! Čujte! Op. ur.) Nemčija bo nadalje priporočala sklenitev nove pogodbe, po kateri se zavezuje pbčilvati italijanske koristi v Sredozemskem morju.
"Italija zato takoj zavojskuje v prid Nemčiji. Zasedla bo Tunis in pomagala Turkom, izgnati Angleže iz Egipta, ki se ima potem spet prispojiti turški državi. Italijansko brodovje bo nadalje napadlo franko-britsko bro^ dovje v Sredozemskem morju. Knez von Buelow je baje izjavil: "Ali Italija erbčuva nasproti nam prijazno ve-* denje, ali pa bomo ravnali ž njo huje nego z Anglijo."
Nemci zavzeli dve mesti.
London, 16. febr. — Nemške čete so zavzele važno poljsko mesto Plock, je danes naznanil berlinski vojni urad. Plock leži ob reki Viptuli severoza-padno od Varšave in Rusi so prodrli daleč preko njega v svojem pohodu proti zapadnopruski meji, ki je zdaj prejkone končan. Nele Plock, tudi mesto Bjelsk je baje prišlo v nemške roke. Na Vzhodnem Pruskem, pravi berlinsko naznanilo, nemške čete prodirajo dalje, ko so bili Rusi zasledovani čez mejo.
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 16. febr. — Nemško vojno ministrstvo je danes izdalo sledeče naznanilo:
"Bojevanje in zasledovanje ob in onostran vzhodnopruske meje napreduje ugodno. Na Poljskem, severno od reke Vistule, so nemške čete zased-
le Bjelsk in Plock po kratkem spopadu. Kakih 1,000 Rusov je bilo ujetih. Južno od Vistule ni bilo važnih razvojev.
"Inostranski časopisi objavljajp naj-labotnejše govorice glede ogromnih izgub v nedavnem bojevanju vzhodno od Bolimowa na Rusko-Poljskem, ki se je pričelo v februarju. Lahko rečemo, da so bile nemške izgube v teh napadih majhne v sorazmerju' s pridobljenimi uspehi.
Avstrijci poročajo uspehe.
Poročila iz Karpatskega gorovja "Pester Lloydu" v Budimpešti na Ogrskem pravijo, da so bile avstro-ogrske armade povsod uspešne v svojem napadalnem kretanju v Duklovskem prelazu.
Skupne izgube ruske v bitkah zadnjih dni so bile najmanj 50,000 mož na usmrčenih ali ranjenih. V nekem samem napadu so umikajoči se Rusi zapustili 1,200 mrtvih na bojišču.
Trdnjava Przemysl še trdna.
London, 17. febr., 3. ura zj.—"Morning Post" objavlja danes sledečo zakasnelo brzojavko iz Budimpešte z dne 6. febr.:
"Skoro štiri mesece je, kar je Przemysl obkoljen po ruskih četah od vseh strani, in če oblegovavci ne razvijejo več delavnosti, nego so jo pokazali do-sedaj, bodo branitelji lahko obdržali trdnjavo še tri mesece.
"Zvezo z zunanjim svetom vzdržujejo zrakoplovci, in skoro vsak dan pluje zrakoplov v gališki glavni stan s pismi in dopisnicami. Na povratu prinaša mesa v konvicah in ročnih granat za čete.
"Neki časnikar je imel razgovor s tem zrakoplovcem. Zrakoplovec je rekel, da je sedaj 5,000 ruskih ujetnikov v trdnjavi Przemysl."
Italija v vojni čez 2 tedna?
London, 17. febr. — Da bo Italija sklical? svojo vojsko v štirinajstih dneh,-j« prorokoval tukaj včeraj Ric-ciotti Garibaldi, italijanski patriot. Rt kel je, da če italijanska vlada ne sklene udeležiti se vojne, bo revolucija.
Avstrija in Italija.
Zadnji shod za vojsko vnetih strank
v Milanu je bil značilen za resnični položaj. Medtem ko se je bila popred razširjala vest, da avstro-laška pogodba "poteče meseca februarja" — na milanskem shodu ni nihče kaj podobnega trdil. Nasprotno; vsi govorniki so pripoznali obstoj trozvezne pogodbe in so le zahtevali, da naj se "odpove". Odpovedati se pa pogodba zopet ne more drugače, kakor po določilih pogodbe same. In glasom teh določil je nemogoče, pogodbo tako odpovedati, da bi potekla letošnje leto. Z bifsedo "odpovedati" so tedaj vojni hujskači mislili reči: prelomiti. Prelomi se seveda kaka pogodba lahko vsak hip, kakor se vsak hip lahko prelomi dana beseda, ln radi verjamemo, da vojnim hujskačem v Italiji ni prav nič za to, če se Italija s takim vero-lomstvom osramoti. Saj se gre tem hujskačem obenem tudi za to, da spravijo v zadrego svojega lastnega kralja in celo savojsko dinastijo. Toda Stranke, ki so zborovale v Milanu, tvorijo v Italiji eklatantno manjšino, tako med prebivalstvom, kakor v zakonodavnih zastopih. Situacijo ima popolnoma v rokah kralj; za njim stoji armada ter ogromna večina prebivalstva, poslanske zbornice in senata. In laški kralj je podpisal zvezno pogodbo z Avstrijo, ki je in ostane še celo letošnje leto v nespodbojni veljavi.—"Slovenec".
Z zapadnega bojišča.
Berlin, 15. febr. — Južno od Ypresa. pri St. Elroy, smo zavzeli sovražnih okopov v dolgosti 900 metrov. Protinapadi so ostali brezuspešni.
"Prav tako brezuspešen je bil napad sovražnikov jugozapadno od La Bas-see. Ujeli smo več tucatov mož.
"Vzeli smo nazaj neko postojanko pri Sudelkopfil, ki smo jo prepustili sovražniku dne 2. febr.
"Pregnali smo sovražnika iz Seuzer-na v dolj/ii reke Lauch (Alzacija). Sovražnik se je umeknil iz gozda pri Dempac.hu.
Zrakoplovci napadajo Nemce.
London, 16. febr. — Zračno krilo britanske mornarice je v drugič napadlo nemške postojanke ob belgijski brežini v prizadevi, razdejati ali poškodovati opirališče podmorskih čolnov v Zeebrugu, topove v Ostendu in Middelkerku ter aerodrom v Ghistel-lesu.
Po uradnem naznanilu so bili doseženi dobri uspehi. Štirideset zrakoplovov se je udeležilo današnjega napada, v primeri s štiriintridesetimi v napadu zadnjega tedna.
Ji • M SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 17. febr. — O veličastnem pogrebu našega prerano umrlega župnika in urednika Am. Slovenca poročamo podrobneje na prvi strani te izdaje. Zares veličasten je bil pogrebni ieprevod, s katerim je naša velika fara sr. Jožefa izkazala zadnjo čast svojemu dušnemu pastirju, ki nas je moral aa veke zapustiti tako zgodaj! Komaj tri leta in pol je bival med nami, in že je moral od nas po sklepu božjem, našemu umu nedosežnem. Človek obrača, a Bog obrne, in Njegovi sveti volji se moramo vsi zemljani pokoriti, radi ali neradi. "Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, al dneva ne pove nobena prat'-ka." Te resnične besede Prešernove je navedel začetkom svoje globoko premišljene pridige Rev. Father Bajec, ko je včeraj v naši cerkvi govoril v slovo našemu pokojnemu župniku in svojemu prijatelju. Globoko premišljen je bil govor, da je pretresel srce vsakomur, ki mu je sledil od besede do besede. Toda dovolj, ker tu ni na mestu razmišljanje, nego poročanje jolietskih novic.
—	Pepelnična sreda je danes in začetek štiridesetdanske postne dobe, ki l>o trajala do Velike noči, do dne 4. aprila. Nadškof Quigley je ondan izdal postna pravila za katoličane v chi-eaški škofiji, ki se deloma glase: Od posta so izvzeti' bolni, zelo ubožni in •ploh vsi, ki vsled starosti, oslabelosti ali trdega dela ne prenesejo posta brez £kode za svoje zdravje. Ostala-postna pravila so našim rojakom itak znana, ker so vsako leto ista.
—	Naša tiskovna družba se je namenila pošiljati denar v staro domovino in tako hoče posredovati za rojake in rojakinje širom Amerike, ki žele poslati gotov denar svojim trpečim sorodnikom, znancem in prijateljem v stari domovini. Denar se bo pošiljal po najnižji tržni ceni in ne bo se gledalo na dobiček, temveč se bo gledalo «ia to, da bode narod lahko pošiljal denar po najnižji dnevni ceni denarja. Ako se cena denarju zniža, bo vsak, ki želi kaj poslati, imel sam dobiček, ker bo manj dolarjev in centov vplačal za avstrijske krone in vinarje. Kdor •e je torej namenil kaj poslati, naj to •tori zdaj, ko so jako nizke denarne Cene. Glejte tozadevni veliki oglas na S. strani "A. S."
—	G. Blaž J. Chulik, slovenski farmar iz Lyonsa, Iowa, je tudi prišel k pogrebu Rev. Johna Kranjca, svojega dobrega znanca in prijatelja. G. Chulik vedno rad pride v Joliet, kjer je bival mnogo let kot trgovec. Topot je prišel ž njim tudi Rev. Jos. Fritz,
_ župnik nemške cerkve sv. Bonifacija v Lyonsu, Ia., bivši sošolec našega pokojnega župnika v St. Francis Seminary, Wis. Tem potom pozdravlja g. Chulik vse svoje mnogoštevilne prijatelje in znance v Jolietu, ki jih ni utegnil vseh obiskati. S svojo družino je <ta svoji farmi prav zadovoljen.
—	Gosp. Nikolaj Starešinič, ki je bil v tem mestu že več let in je postal ameriški državljan, se je zdrav in vesel vrnil iz stare domovine po dvoletnem bivanju tam. O tamošnjih razmerah zna veliko zanimivega pripovedovati.
—	Washingtonov rojstni dan bode prihodnji ponedeljek, dne 22. febr. Vsem je znano, da je bil George Washington prvi predsednik naše slavne republike. Washington in Lincoln, če-gar rojstni dan je bil dne 12. febr., sta najslavnejši imeni v zgodovini Združenih Držav.
—	Čujenio, da se pripravlja za uprizoritev "Deseti brat". Kadar kaj več .izvemo o tem, pa tudi kaj več povemo.
—	37,360 prebivavcev šteje sedaj mesto Joliet; leta 1900. jih je bilo 29,353, torej Joliet vendarle raste, dasi počasi.
—	Delavske razmere v Jolietu se sicer boljšajo, toda le počasi, zato nikomur ne svetujemo, da bi zdaj prišel semkaj za delom. Brezposelnih je še mnogo.
—	Požar je v nedeljo zarana razdejal staro Strongovo poslopje na 115-117 Jefferson streetu in napravil škode J15.000. Ob istem času je bil požar ob N. Collins streetu, kjer je pogorel dra-gotinar Berkowitz; na razdejanem poslopju ima škode $7,500 in na blagu baje $25,000.
—	Zahvala. Spodaj podpisani se zahvaljujem mojim znancem, ki so me obiskali za časa moje operacije v bolnišnici sv. Jožefa, in posebno doktorju M. J. Ivecu za njegovo izvrstno delo in ga priporočam vsem rojakom. Josip Bučar. — Adv.	•
pisnikom A. S. Tebi, pravi in katoliški list, pa veliko naročnikov!
J. Zakrajšek.
Cleveland, O., 13. febr. — Dragi mi Amer .Slov.! Prosim za malo prostora v cenjenem listu. Da imamo še veliko zavednih Slovencev, so dokaz dopisi, ki jih pišejo v edini pravi, slovenski katoliški list A. S. Ker se strinjam ž njimi, sem se tudi jaz namenil pisati par vrstic, da izrazim svoje mnenje.
Prvo, kar jaz mislim, je: Čast dopis-
nikom A. S., ko tako neustrašeno odgovarjajo Glasu Naroda, ki res piše, kar se ne spodobi za narodni list, in to je od Avstrije in vojske.
So povečini ti slovenski listi tako "prištimani", da živijo od Slovencev in poganjajo se pa za Ruse. Jaz se ne morem načuditi nekaterim dopisnikom G. N. ali Clev. Amer., kako more kar tako naenkrat vzeti Rusa ali Srba za brata, dočitn obenem zabavlja in zaničuje rodne Slovence! Kako more pisati čez svojo rojstno domovino, čez svojo deželo?! Kako morejo slovenski časopisi pisati čez Avstrijo sedaj v kritičnem položaju, ko so prej pisali pohvalno od nje? Kako se morejo potegovati za Rusijo in Srbijo, pa njih traparijo Slovencev prodajati za drag denar in slepiti jih, izkoriščati, ščuvati, sovražnost sejati med ljudstvo, posu-rovelost, pohujšanje in vse najgrje izglede dajati mladini?! Ali se čudimo, ako je Avstrija prepovedala vhod takim uporniškim listom? Treba bi bilo tudi tukaj v Ameriki ustaviti vse slabe časopise, ako bi hoteli obvarovati dober in še ne pokvarjen narod pred pohujševalci, poneumnevalci, zapeljiv-ci, kakoršni so se pojavili v današnji dobi modernizma!
Dalje pišejo tudi nekateri časopisi o izgnanstvu, pregnanstvu iz Avstrije! Pa je tudi to laž in obrekovanje, ker vem, da ni Avstrija in ne cesar izgnal nobenega ven! Ako si pa človek poželi po boljšem življenju, je pa dolžnost vsacega človeka si pomagati na bolje. Zato pa ni treba vpiti in lagati sedaj':' "smo bili izgnani in pregnani". Jaz nisem bil in nihče ne, pa jih veliko poznam in vsak tako reče. Da je pa boljše rečeno za dopisnike in za "drukarje", ako pišejo: "smo ušli ali "morali uiti", ker tacih je pa veliko ušlo v Ameriko, v svobodno deželo, ki se jim pravi lenuhi, goljufi, zločinci in še bogve kaj, vsi nepridipravi, ki sedaj vpijejo "doli z Avstrijo",/ "doli s cesarjem" in "sivec". Pošten človek vem da ne. Kateri človek je šel s pošteno vestjo iz Avstrije in po boljše življenje v Ameriko, od njega se ne sliši teh podlih sramotitev Slovencev in Avstrije.
In zato jaz rečem, da vse take izzi-vače in časopise je treba v en žakelj zavezati in jih iztirati iz svobodne dežele Amerike v rusko Sibirijo, da bi se njih ljubezen do Rusije malo ohladila in da bi vsaj videli in skusili rusko bratstvo in dobroto, po kateri toliko hrepene.
Ali moram jaz drugo deželo bolj spoštovalit kot svojo rojstno? Ali morem bolj spoštovati druge, tuje sta-riše kot svoje lastne stariše? Ne, in nikakor ne. Ali ni grdo in sramota za vsacega človeka in vsak časopis, ki lastno domovino zaničuje in drugo hvali? Poglejte drugorodce, kako drži vsak s svojo vlado in da ne praša, kdo je kriv vojske! In časopisi le od vlade pišejo svoje, in ne od tujih! A naši navadni, odvisni listi pa le "doli z Avstrijo in starcem sivcem"! Kar je Nemcev, tudi vse pomoriti, to so zveri! Ako Nemec usmrti enega Rusa ali Srba, to bo strah, bo vse pomoril! Ako pa Rus Nemca, je pa prav. Ali ni to satansko veselje? Ali niso Avstrijci in Nemci tudi ljudje? Ljudje so iii vseh je škoda in za vse enako hudo. In še nekateri dopisniki v G. N. pišejo, da je izdajavec, Iškarjot, kdor ne drži ž njimi. Jaz pravim pa, da je tisti pravi izdajavec, ki čez svojo domovino piše in še Iškarjot povrhu. In še Špartanka je dejala: "On je izdajavec, hitro bode tihotapec, vsake hudobije hlapec, bo razbojnik in bo tat."
Le zakaj ne greste pomagat bratom Rusom in Srbom, kojim tako slaba prede? Sramota za tiste Slovence, ki svojo domovino in lastne rojake zaničujejo. In še posebej sramotno in žalostno za take slovenske časopise, ki tako izdajavstvo opravljajo in pišejo zoper Slovence za tujce. Take neodvisne in svobodomiselne časopise imamo, res žalostno in prežalostno za današnjo dobo!
Dalje piše tudi Clev. Amer. od satanskega veselja, pa je najbolje, da ji tiho. Kaj se lažeš tako hinavsko in lepo delaš! Ali ni zadosti satansko veselje, ko pišeš "doli z Avstrijo" in vedno več poveš, koliko je ubitih? Razuma je treba, ne samo zabavljati!"
Dalje piše Cl. A., da je Nemčija kriva vojske. Zadnjič je pisala, da je grof Berchtold, in cesarja pa že od začetka preklinja, da je on kriv vojske! Torej kdo je vqndar kriv? ali bo kriv? Piše tudi, da Amer. Slov. lahko odgovori, ker se zastopi na "živijo bič". Da prav lahko, ko je Cl. A. še otrok proti A. S. in najmanj 50 let zadaj za Am. Slov. v inteligenci. Drugo se ne da določiti.
Da pa ne pozabim pohvaliti Marin-čevega Franceljna iz Chicage, ko /je svojo modrost zlil v predale Cl. A. s tem, da je začel čez A. S. zabavljati, da ni nič drugega kot laži notri. Ja, veš, Francelj, ker vem, da samo na laži misliš, "špeglov" nimaš, glavo pa prazno, pa pišeš, kakor ti drugi kažejo, ni zamere, ko ne vidiš! Da so se pa "Micki" vsi smejali, je tudi laž; morebiti kakšni drugj, ne tisti, kot si pisal od nje. Če se pa taki smejejo, kot si ti, Francelj, pa jako malo hasne!
Prisrčen pozdrav čitateljem in do-
Danville, 111., 15. febr. — Cenjeni mi list A. S. Že dolgo se nisem oglasil. Vzrok je ,ker ni nič novega bilo do sedaj. Sedaj pa moram opomniti, da se je štorkla oglasila pri g. Antonu Muser ter mu je pustila krepko hčerko. Častitamo!
Kar se dela tiče, gre tudi bolj po slabem, kot sploh povsod.
Zimo smo imeli jako hudo ter dolgotrajno; zdaj pa je zopet zelo gorko, da se je batj, da ne bf drevje odgnalo ter pokvarilo sadje.
Moj dopis bodem za enkrat okrajšal, v prihodnjič naznanim kaj več.
John Šebat.
Indianapolis, Ind., 15. febr. — Spoštovani g. urednik! Sprejmite ta dopis v predale našega lista, ker imam sporočiti veselo novico. Dne 7. febr., to je v nedeljo, smo obhajali 501etnico ali zlato poroko nekega Nemca, ki sta jo obhajala v naši cerkvi sv. Trojice. To je bil lep prizor ter še nismo imeli take slovesnosti v t;ej cerkvi. So se v obilnem številu udeležili Slovenci in drugi narodi, ker vsacega zanima in ostane v spominu. Zahvaliti se moram čast. g. župniku, ker je imel tako pomenljivo pridigo od zvestobe in ljubezni v sv. zakonskem stanu. Po teh naukih bi se mi morali držati, potem bi bil božji blagoslov med nami! Pozdrav!	F. U.
Steelton, Pa., 13. febr. — Prosim za malo prostora v Am. SI., da bi natisnili par vrstic. Čital sem v Glas Naroda dopis, ki piše čez Slovence v stari domovini, ki se vojskujejo za domovino in vero! Čital sem dopis v Glas Naroda, ki naznanja laži iz stare domovine, da so šli rekruti na bojno polje, da so se jako jokali in se bali iti, da imajo jako slabe častnike. Piše, da sta dva črnovojnika bila pri trenu, ki sta vozila komis in da je eden drugega zaprosil štruco komisa, da mu ga naj da; da mu je rekel, naj da osem krajcarjev, da bo plačal, ako bi ga častnik prašal za komis, kje da je štruca komisa. Kadar so komis izlagali, ondaj je manjkala ena štruca komisa. Poveljnik, trd zagrizen Nemec, je zapo-vedal oba črnovojnika ustreliti za je-den košček komisa. Dragi rojaki širom Amerike, to je laž! Jaz sem bil pri vojakih dve leti, služil sem pred sedmimi leti in je bil komis po dvanajst krajcarjev, ne pa osem. Jaz mislim, da tale, ki je pisal tale dopis, da ni nikdar videl komisa; on je samo slišal, da je komis pri vojakih. Oi} ni dobil tega iz starega kraja, on je to sam zgruntal, po mojih ajdovih možganih, da se dober dela z Glas Naroda. Dragi rojaki, ne vrjamite takim zamazanim dopisom! Kaj pišejo in prinašajo pohabljeni listi? Pišejo: Avstrija in Nemčija sta zelo mlade može in fante poslali na bojno polje, da na pravoslavne streljajo. Zakaj pa pravoslavni Rusi in Srbi streljajo na katolike? Zakaj pa ne bi katoliki nanje, ki bi radi našo vero štrli? G. N. bi rad da bi avstrijski in nemški vojaki streljali iz pušk in topov samo cmoke, da bi samo zevali in da bi jim leteli v usta, a Rusi pa njih s svinčenimi kroglami. Ondaj bi šel Glas Naroda s svojimi podjetniki v Rusijo in bi bili tam za generale in majorje, da bi živeli bolj kot v Ameriki, zakaj tukaj morajo delati za kruh. Ondaj bi vpili: "Živio Avstrija!" Tega ne bo, zakaj ima Avstrija dosti svinca, da se brani Rusom in njenim zaveznikom. Ako ne bo dosti svinca, bodo rabili rakete, da bodo zmagali Ruse in zaveznike in G. N. Jaz mislim, /Ja Glas Naroda toliko dobi iz Avstrije in iz Nemčije telegramov in novic, da jih lahko natiska v novine. Zakaj list pošilja naročnikom, ki so ga zapustili, pa jim pošilja brezplačno že\7 mesecev? Jaz mislim, da tale list je plačan od Petra, kralja srbskega, drugači ga ne bi pošiljal brezplačno, ako ne bi bili plačani. Dragi Slovepci v Ameriki! V ti naselbini so imeli naši sosedi 10. februarja 201etnico društva sv. Lovrenca in jim ni ni bilo d^osti, da bi bili samo katoliška društva povabili v parado, ampak so povabili tudi pravoslavna društva v parado, ki so hoteli, da bodo v cerkvi imeli kape na glavi, pa se jim ni posrečilo, je jim župnik rekel, da Srbi ne smejo v katoliško cerkev srp-ske zastave nositi. Ondaj so se razjezili in so šli v dvorano in se napili ječmenovca in vpili: "Živijo brača Srbi in Hrvati in Peter kralj! Živila Srbija!' Potem so si šli na avtomobile in konje, da se bodo vozili in jezdili'po ulicah. Jeden je zakričal: "Sada bračo idimo, sada čemo jašiti kao Petra kralja oficiri i generali." Kadar je skočil na konja iz jedne strani gori, na drugo na hrbet doli, sedlo na njega, obrača, je sam previsoko skočil. To mu je bila sreča, da ga je konj čakal, da je zlezel nazaj gori. To je bil društveni tajnik. Predsednik je imel bele nogavice, jeden je imel dvoje hlače, so bile dolge, da mu ni bilo videti čevljev. Tako so šli po mestu. Dragi Slovenci, zdaj vidimo, koliko je katolikov, ki bi se morali zanimati za sebe, pa se za Srbe. Bilo W boljše, ko bi se zanimali za delavske razmere, da bi lagljc živeli, ne pa za Ruse in Srbe. Najlepše je, da se vsaki človek drži svoje vere in da sc ne sramuje povedati, da je Slovenec. Pozdrav vsem Slovencem v Ameriki.	John Simonič.
Kupjak na Hrvatskem, 20. jan. — Predragi sobrati amerikanski Slovenci! Deveti je mesec pri kraju, kar sem zapustil novo domovino Ameriko in se prepeljal preko širokega oceana v staro domovino. Zatorej vas vse najlepše pozdravljam in vam voščim srečno novo leto 1915. Pa tudi tebi, list, kot prvemu borcu za krst častni in svobodo zlato! Samo te prosim, da bi mi stisnil v kakšen kotiček te vrstice, na čemer se ti naprej zahvaljujem. No pa kaj vam hočem poročiti, ko vsi dobro veste, kaj je tukaj. No, pa morda vam kaj lažejo angleški časopisi. Pa da boste resnično vedeli, da ni naša vojska tako na slabem, kakor sem slišal, da tam časopisi pišejo. Naša vojska je hrabra in broji dosti mož, da bo kopčno zmagala svoje sovražnike. In tudi ni več mož postavila pod orožje, kot od 20. leta do 42. in to tiste, kateri so bili vojaki. Zatorej naše veličanstvo je brez skrbi za ljudski material in za živež, imamo vsega dovolj. No, kaj more čl.ovek čuti in videti v sili, to le tisti more popisati, kateri sliši ranjence, ko prihajajo z bojišta. Neki dan je prišel moj šolski tovariš, a zdaj prijatelj z bojišča, ranjen v desno roko, v mali prst, in mi pripoveda sledeče: Ko sem bh v bojni liniji med milijoni smrtnih kroglic, šrapnelov in granat, videl sem dirljivi prizor, ko je najbolj pucnjava trajala in zdaj tega, zdaj onega razstavila z življenjem. Stopa mirno naš duhovnik s križem v roki in daje nam odrešenje grehov in izgleda, kakor da nič ne sliši, kar se zbiva okoli njega. Vsako se je oko orosilo, katero ga je videlo. Sicer se je pa najbolj tistemu možu, kateri je spustil puško, ko je do njega prišel duhovnik, in je pokleknil pred njega in na ves glas glas zavpil: "Prosim Vas, da me izpovedate tukaj, ker že 10 let nisem bil pri spovedi, a zmeraj sem napadal duhovnike in sv. Cerkev. No zdaj mi je žal, ker vidim, da niso duhovniki za denar, kakor se po časopisih piše, ampak za spas naših duš; ker tukaj ni denarja, ampak smrtne krogle, in se Vi njih ne bojite, nego« se bojite pogubljenja naših duš. Oh dajte me, dajte spove-dati!" Čez par trenotkov videli smo, kako mu je duhovnik dal v roke križ, a on ga je ves srečen s solznimi očmi poljubil ter pograbil za puško in vstal, da poleti na sovražnika. Toda smrtna krogla ga je pogodila in se je zrušil na krvavo zemljo. Zadnje besede so mu bile: "Sporočite mi ženi in otrokom, da sem se tukaj spovedal in umrl kot skesani katoličan."
Zdaj vas pozdravljam vse, posebno pa Mata in Mary Grsich v Chisholmu, Minn., in g. župnika J. E. Schiffrerja in Janeza Vesel.
Tebi, list, pa dosti napredka v vseh predmetih; če se kedaj pobliže sesta-nemo, ti bom že povedal tega več. S pozdravom
Matt. Crnkovič.
Otroci umorjenega prestolonaslednika strežejo ranjenim vojakom.
Na gradu Konopište pri Benešovu, kjer je ranjki prestolonaslednik navadno živel s svojo družino, so priredili vojni lazaret za ranjene vojake. V krasnih sobanah, kjer sta pred nekaj meseci prestolonaslednik in njegova soproga pozdravila nemškega cesarja kot svojega gosta, ležijo sedaj ranjenci. Posebno skrb za te vojake kažejo otroci pokojnega Franca Ferdinanda.
V spremstvu grofice Henrike Chotek nakupujejo po benešovskih trgovinah najrazličnejše predmete za svoje vojake. Vsak ozdravljen vojak dobi pri odhodu iz Konopišta poseben dar iz rok prestolonaslednikovih otrok. Ljubezen in skrb, ki jo imajo otroci umorjenega prestolonaslednika do ranjenih vojakov, je ena najlepših prikazni, ki spremljajo to vojsko. Umor prestolonaslednika je prinesel vojsko in njegovi otroci skušajo lajšati po tej vojski povzročeno trpljenje.
SVETOVNA VOJSKA.
Sesti sešitek z zelo bogato vsebino, ki nudi mnogo izvirnih poročil slovenskih fantov je ravnokar izšel. Tudi sedmi sešitek bo nadaljeval s popisom bojev med avstrijskimi in ruskimi četami. V njem bodo objavljena zelo zanimiva—ponajveč izvirna, deloma pa tudi najmarkantnejša iz slovenskih dnevnikov in tednikov posneta—pisma slovenskih vojakov, ki so se in se še bojujejo v Galiciji. Pisma Kranjcev, Staj ercev, Korošcev, Goričanov in Primorcev so zanimivo zbrana, tako da nudi sešitek jasno sliko o trpljenju in junaštvu slovenskih vojakov v Galiciji. Pa ne samo to! Iz pisem gleda ljudska duša in silno zanimivo je iz psihološkega stališča samega prebirati te vrste, nepisane mnogokrat sredi bojnega meteža. Kako čudovito se tu strinjajo sodbe posameznikov o včasih navidezno malenkostnih stvareh; kako sodijo v Galiciji o vohunih, o Rusih, in o svojih tovariših. Ta sešitek bo lep dokumet slovenskega junaštva. Prihodnji sešitek pa bo prinesel životopi-se padlih slovenskih junakov. Kmalu na to bo prinesla "Svetovna vojska" tudi že obljubljeni zemljevid evropej-skih bojišč v slovenskem jeziku; ta zemljevid bo nudil še mnogo več, kakor se je prvotno poročata in se bo zato zaračunal naročnikom "Svetovne vojske" posebej z 1 krono in se ne bo štel v sešitke. Sam zase kupljen bo pa veljal zemljevid K 3, "Svetovna vojska" se naroča v Katoliški Bukvar-ni v Ljubljani, Austria.

Hripavost, oslovski kašelj, davica, vnetje sapnika, prehladi in kašlji se hitro vdajo, kjer se uporabi
CEVERAS
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča) kot zdravilo in tešilo. Prijetno in zadovoljivo učinkuje. Cena 25 in 50c.
Zanesljivo zdravilo zoper kaielj.
"Naznanjam Vam, da se mi je izkazal Severov Balzam za Pljuča zelo zanesljivo zdravilo zoper k&gelj. V treh slučajih jo pomagalo mojim sinom ko jih je napadal kaSelj. Z veseljem ga priporočam vsim, ki ca potrebujejo." Em. Matejovez, / Bol 41, G'omly, Ohio.
V »lučajih prehlada In Influenza
jo dobro omeniti, da Severn's Coll and Grip Tablets (Severovi Tableti zoper prehlad in hripo) rabljeni v zvezi Severovim Balzamom za Pljuča tudi Izborno učinku-Jejo. Cena Tabletov Je 25 centov.
SEVERA'S TAB-LAX? »i"
Sladkorno odvajalo. So izborm, za otroke, kakor tudi za odrasle.
B'i	Severove Pripravke imajo naprodaj lekarnarji vsepovsodi. 'i|
a'a	Zahtevajte Severova. Zavrnite nadomestitve.	'i(
_ —g«,

| Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj g starost, začnite hraniti- v mladosti. Mi plačamo po
| 3%—tri od sto—3%
^ na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali P® ^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je P° § nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National
Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni »k^ $400,000.00.
ROBT. T. KELLY. prjJri fc.jlf CHAS.G. PEARCt. * ^
Ni kruha istfga o^Jfil-ni mogoče dobiti. M0 POSEBNA SJft> STY A in pazimo, «» spečemo ravno pi'«1,
Bufterfol^
KRUH---5C hleb-Pokueit« ga — t^*'1
6
»»»»»»»»»»»»»»»»»K
S m
w
iti K
m s w
____ a f
WW«*** !
COMMERCIALS
TRUSTS RANK savings	rv
f
i
HOF JOLIETG
ostf' i
NADZORNIKI:	j
S SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE P s
ffi	URADNIKI
H5 E. J. MURPHY, predsednik u. THEO. R. GERLACH, podpredsednik. 31 JOHN T. CLYNE.ka.ir
j	E. J.Murpbr fg 0 0
^»»MSifiSKifiMMMSKIfiSiliSSifi!*
D Hm""	„
Herman C. L. Stali J«"1" FMcK«0",,.h 4
Ctrl OnterU	""'f'S"" 7
Edvard R. Dale? Theodaire £ William Stara	John T. lit
Chicago Phone 7M N. W. PIkmm M
James L McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK. klerk in tolmač.
317 Jefferaen Street,
Houae, JolWt, IH.
W. J. BRADY
ADVOKAT.
Poeojoje denar ia prodaja
O r p h e u m Theatre Building.
JOLIKT, ILL.
\
--to™
Kadar se mudit« »»
Ruby andBroftdw*/
pozabite TBtopit' ^
MOJO GOSTlLf
kjer boste najbolje po*1^^,. Fin» pw>, najbvlji* ,n
Win. Mettg
Ruby mnd BrtaiVV^^
TMŠT&kS^
_ izdelovalci - gp*
HAVANA IN DOMAČIH
Po.eb««t »o	%
"The U. S." 1"
Na drohno Pf°d*!*£ », dthele 9*
1M jeffefMB
---—-
IZ STARE DOMOVINE. |
najhujšem šrapnelskim ognjem prene-
svetinjo za zvesto službovanje. Osem let je služil pri domačem 17. pešpolku. Udeležil se je bojev na Laškem leta 1859. Ni se boril s sabljo in puško — ustrelil je ves čas vojske samo dvakrat — a mahal jo je tembolj z regimentom kot godec. Pihal je na "malo trompeto" in se prav vrlo izvežbal, 1 kar je dokazal pozneje doma ob raznih cerkvenih svečanostih in svatbah. Zadnja leta je to opustil ter se je brigal le za čednost hiše božje. Vsako leto je težko pričakoval sezije, da je zagledal stare znance duhovnike in jim mogel postreči pri sveti maši. Rad se je z njimi pogovarjal o svojih vojaških doživljajih in kako je bilo vsa leta v cerkovniški službi. Posebno srečen je bil, če so ga duhovniki povabili na čašo vina in vržinko. Bolehal je le dva dni. V noči med 15. in 16. januarjem naenkrat pokliče sina Marka, da gre po duhovnika. "Nikoli mi ni bilo še tako slabo," pravi. Ob 12. uri je že umrl. Bil je mož poštenjak, udan in zvest v svoji službi. Nikdar ni govoril slabo o kakem človeku, visoko pa je spoštoval duhovnike.
— Požar. V Koševniku pri Črnem vrhu je nastal v nedeljo 17. jan. dopoldne požar, ki je upepelil hišo, hlev poleg tega je poginilo v dimu 8 goved, 1 konj in prašič. Gospodar Anton Mikuž se nahaja v vojni kakor tudi še trije njegovi bratje. Doma sta le oče in mati. Veliko žrtev je prinesel ta čas tej tako spoštovani hiši.
novembra 1914 eden najboljših naših mož, Feliks Kodrič, veleposestnik v Framu, star komaj 26 let in pol leta oženjen.
i	PRIMORSKO^
KRANJSKO.
> l-K-i J-.
— Imenovanje. Centralni inšpektor Alojzfij Prašnikar je imenovan za prometnega ravnatelja užne železnice. Pr&šnikar je doma iz Mekinj pri Kamniku.
. — Iz trdnjave Przemysl je pisal Fr. Podobnik, da je zdrav in da so zdravi tudi slovenski vojaki Trtnik, Zaje in Šešek.
• — Notranje ministrstvo poziva na varčnost z živili. C. kr. kor. urad piše 21. jan.: Notranje ministrstvo objavlja poziv prebivalstvu, naj glede na to, ker koče sovražno inozemstvo izzvati nevarnost lakote in zato preprečuje dovoz živil, varčuje z živili, ker je vsak Posameznik poklican, da sodeluje pri zagotovitvi ljudske prehrane v sedanjem vojnem času. Poziv svetuje, kaj »»i vsak v nujnem interesu skupnosti "vpošteva.	v
Iz ruskega ujetništva se je ogla-Sl1 Jožef Muren, posestnik iz Sel pri Ajdovcu, o katerem že štiri mesece ni Mo nobenega poročila in so mislili, di je mrtev. Pismo je potovalo en mesec. — \z Spodnje Idrije se piše: Iz ruskega ujetništva se je oglasil pred kratkim akob Gruden iz Spodnje Ka-notnlje št. 65. Svoji materi Neži piše sledeče: "Draga mama! Prosim Vas, nič ne zamerite, ker Vam toliko časa mč ne pišem. Nikar se ne ustrašite, »k0 Vam pišem, da sem ranjen v 'levo 'tegno, pa zdaj je že bolje. Kaj je pa
> doma kaj novega; ste zdravi? Jaz sem v ruski bolnišnici. Tukaj je dobra po 'trežba. Voščim Vam vesele in sreč «e božične praznike in srečno novo eto ter Vas srčno pozdravljam. Vaš Jakob. Destojoša armija 161. Poje.-v°j Zapasni Gospital. — PS. Pošljite mi kaj denarja." — Janez Šinkovec, ^Pničar, pa piše svoji ženi Ivani v Cekovnik št. 17: "Draga žena! Predno il nadalje sporočim, te najsrčneje po zdravim in Vam želim vsem skupaj Sfečno novo leto, da bi bili srečnejši * novem letu, kakor je bilo v starem.
"Bi
ozicne praznike sem imel zelo slabe
■ Slovenska hrabrost. Drugič je odlikovan Bogumil Burnik, stotnik v 33. poljskem topniškem polku v Galiciji, zaradi posebne hrabrosti v vojni Prvič mu je bilo izročeno odlikovanje 'Signum laudis", a zdaj vojaški zaslužni križec na rdeče-belem traku. Oče mu je nadučitelj v Metliki.

ŠTAJARSKO

)
sem, da bomo že imeli mir, pa sem moral vse praznike marširati. Na sveti večer smo celo noč marširali, pa P° takem blatu, da je bilo kakor bi 'neg gazil. Taki smo bili sveti dan blata, da smo se morali prati, če bi ne mogli naprej. Tako blatnat n>sem bil še v celem svojem življenju. . ste so take, da blato kar samo leze ln ga ni za pregazit. Šel je tukaj dež "ekaj dni sem, sedaj je padel pa sneg k*kih 10 cm visoko. Kako bomo pre-Stah zimo, če se ne bo kako drugače Preobrnilo. Pod streho sem bil samo Petkrat, odkar sem v vojski, drugače sem zmiraj zunaj ponoči in podnevu, *es čas. Prosim Te tudi, piši mi več-r«, ker sem zelo vesel, če dobim ka-Pismo od Tebe. Pa vse prav lepo pozdravim, Tebe in otročiče, in odpiši kmalu^ Z Bogom! Ivan Šinkovec"
t ~~.Lažnjive govorice so se širile že soj po prvih bitkah z Rusi o Antonu °'i-ju, po domače: "Štravs" iz Rudni-» Pn Ljubljani, češ, da se je v Gali-
rem rehl nekem Pokopališču. Mo-mo Si misliti veliko žalost matere, ne m drugih sorodnikov, ko so čuli Vest No- stvar se je .poženi , jc pisal Anton Goli svoji ■z ruskega ujetništva, da je zdrav.
_ 7 - .	|
I iiiKr .zelez»1im križem odlikovan
HermJaannCMn-	rojak' «os')od
ri t™a" uehleisen iz Ljubljane, Sta-
£°vito ?f!>,ni,Carski stotnik- ki ie zma" % nto sodeloval v bojih na Rusko_
ovan z železnim
sel poveljstvu neke naše artiljerijske baterije zelo važna poročila. Anton Drobnič je doma iz Dobrega polja pri Velikih Laščah hiš. št. 31.
—	Umrli so v Ljubljani: Terezija Cvelbar, mestna uboga, 78 let. — Josi-pina Okorn, posestnikova hči, 9 mesecev. — Adolf Furlan, c. kr. nadporoč-nik domobranskega pešpolka štev. 5, 29 let. — Karel Lager, pešec domobranskega pešpolka št. 4. — Florijan Šporn, delavec-hiralec, 68 let. — Stanko Blaznik, c. kr. domobranski računski podčastnik, 20 let. — Alojzij Slak, trgovski vajenec, 18 let. — Franc Som-merbauer, pešec 47. pešpolka.
—	Nagloma umrl je 20. jan. zvečer v Mostah črnovojnik, nadomestni top-ničar in posestnik v Mostah št. 12 Matevž Bias, podomače Eržen. Zapušča pet otrok.
—	Umrl je vsled rane, dobljene na bojišču v Karpatih, nadporočnik dom. polka št. 4, revident državnih železnic Leop. Wagner pi. Wagnersheim, svak podpolkovnika Vladimirja Pirnata.
—	Kokodajsar. Zadnji čas je raznim strankam na Viču zmanjkalo, kolikor je znano, 25 kokoši. Tako sta izginili Jakobu Pribošiču 2, Franu Zajcu 3, gosp. Adolfu Hauptmanu 4, Francu Klemenčiču 2 in še nekaterim drugim strankam nekaj kokoši. Policiji so bi le te tatvine naznanjene, a je vendar preteklo nekaj časa, predno je prišel kurjak v pest. In po lastni lahkomiselnosti. 161etni Franc Čižman je po-basal nekje zadnjo kokoš in jo nesel skrito pod suknjičem po cesti. Ko mu je šel nasproti stražnik, je kokoš pod — Nove deželne doklade na Štajer-suknjičem zakokodajsala, za njo pa skem? Ljubljanski "Slovenec" z dne Čižman sam. Stražnik kurjega koko- 22. jan. poroča: Štajerski deželni od dajsanja ni čul, pač pa fantovega, kar i,or je sklenil z vsemi glasovi proti se mu je zdelo čudno in je fanta usta- giasu odbornika dr. Verstovška, da se vil, češ, zakaj vendar oponaša kure. deželne doklade zvišajo za 15 odst. Se Kakor nalašč se zopet oglasi kokoš fa] je na tem, da vlada sklep štajer pod Čižmanovim suknjičem in fant^lin sfcega deželnega odbora zavrže ali poje moral z varnostnim organom na tr(j; Kakor smo že poročali, se je Slo-policijsko postajo, kjer so ga zaradi venski klub štajerskega dež. zbora ta supa kurjih tatvin zaprli. Pozneje so ^oj obrnil do osrednje vlade, da z ozi dognali, da je Čižman pokradel vseh rom na sedanji čas, ko je davčna moč 25 kokoši ter jih nosil prodajat na ljub ljudstva itak zelo oslabljena, ne potrdi ljanski trg branjevki Tereziji Kutnar- sklepa dežel, odbora štajerskega in na-jevi. In zopet tu je bilo le srečno na- pot; deželo, da za sedanji prehodni čas ključje. Neka gospodinja iz Viča, ka- ako bo treba, najme posojilo, pozneje tera je imela posebno vrsto kokoši, ki pa rednim, ustavnim potom spravi de so ji bile ukradene, je zapazila, da se	gospodarstvo v ravnotežje. Zad nahaja v kurniku Kutnarjeve tudi nje- njj teden je poslanec dr. Korošec bil na ali vsaj njeni ukradeni kokoši po- tud; osebno pri ministrskem predsed dobna ter jo vprašala, kje jo je kupila. njku jn f;nančnem ministru, da še tudi Kutnarjeva je povedala, da ji je to ko- ustmeno opozori vlado, kako težko koš kakor tudi že več drugih prodal t,reme bi se ravno v sedanjem času nek mlad fant, ki je bil po popisu nai0£ji0 ljudstvu z zvišanjem deželnih podoben Čižmanu. Oškodovanka je (]0klad. Tudi v drugih deželah trpij zadevo takoj naznanila policiji in tako [ vs]e(j nenavadnih razmer deželne fi je prišlo vse na dan, vsled česar so kokodajsarja izročili sodišču, kjer bo-1 de jedel namesto kuretnine dva meseca ričet.
— Hotelir g. Markeš iz Bohinjske Bistrice je bil ranjen v Karpatih. Zdravi se sedaj v bolnišnici v Št. Vidu v knezoškofijskih zavodih.
,PolJsk^. Je odlik
kr
izem.
— Iz ruskega ujetništva se je oglasil Karel Keršnič, mizar iz Hrovače pri Ribnici. Nahaja se v ujetništvu v Kon-štantinovsku blizu Črnega morja v Južni Rusiji. Pismo je datirano dne 1. novembra 1914 in je priromalo v Ribnico šele 13. januarja 1915. Piše, da je zdrav in nepoškodovan. Da so bili vsi domačini tega pisma veseli, je
nance.
—	Cesarjevo pohvalo za hrabrost pred sovražnikom je dobil nadporočnik 27. pp. Milan Zelenika.
—	Smrt blage žene. Dne 12. jan. t. 1. je po dolgi, hudi bolezni v 55. letu svoje starosti v Gaberju pri Celju umrla velespoštovana gospa Marija Gologranc, soproga veleposestnika in stavbenega podjetnika. Daleč okoli ztjana rajnka je bila izvanreden vzor dobre, odločno krščanske žene, naj boljše matere, preskrbne gospodinj bila je tudi velika dobrotnica ubogih in je mnogo darovala v dobre namene Pogreb je bil živa priča priljubljenosti rajne gospe; udeležilo se je namreč
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljn in firnežev. Izvršujejo se v«* bar varska dela ter obešanje stenskegk papirja po nizkih cenah.
Goriški Orli v vojski. Na severnem bojišču je padel Angelj Bavčar iz Sela št. 86 na Vipavskem, bivši član Orla v Gorici. V ruskem ujetništvu pa je bivši podpredsednik Orlov za Batuje—Selo Angelj Bavčar iz hiše št. 19. Orel v Gorici ima sedaj enega mrtvega brata in 2 v srbskem ujetništvu. O bivšem načelniku Jožefu Medvešče-ku ni nobenega sledu, odkar je odšel pred 3 meseci s stotnijo 3-6 v Srbijo. Domneva se, da je ujet. — Ranjen pa bil na srbskem bojišču načelnik šentferjanskega Orla Kari Terčič. — V srbskem ujetništvu je tudi načelnik kromberškega Orla Jož. Hvalič.—Mrtev je tudi bivši prvi načelnik dorn-berškega Orla Andrej Roje.
—	Umrl je dne 21. jan. v Gorici pomožni uradnik c. kr. okr. glavarstva g. Franc Pečenko.
—	Zaprli so znana socialistična agitatorja v Nabrežini Marico in Frando-liča, češ da sta huj skala po gostilnah | vojake k uporu in nepokorščini.
—	Nadaljnje prebiranje črnovojni-kov. "Grazer Tagblatt" poroča z Du-1 naja: Kakor se čuje ,se bo tekom februarja vršilo prebiranje črnovojnikov, ki so rojeni v letih 1894, 1895 in 1896. |
Novo goriško deželno hišo nameravajo zgraditi na prostoru, kjer je I Tako bi bilo rešeno vprašanje dež. hiše in pa pereče vprašanje goriških bolnišnic,. ki nikakor več ne odgovarjajo niti naprimitivnejšim potrebam.
• Pod voz je padel 451etni Andrej Kante iz Repniča pri Zgoniku na goriškem Krasu, ko je 19. jan. vozil listje domov. Na klancu se voz prevrne in ubije Kanteta, ki zapušča ženo s petimi malimi otročiči.
—	V srbskem ujetništvu v Nišu je jurist Joško Požar, predsednik "Nar. | soc. mladinske organizacije" v Trstu.
■ Na srbskem bojišču sta padla An- 1 drej Roje iz Dornberga, bivši načelnik Orla in vipavskega okrožja, ter Franc Pelicon, krčmar in mesar v Dornbergu. |
- Posvečenje goriške nadškofije presvetemu Srcu Jezusovemu. Dne 17. januarja, se je po celi Goriški vršilo I slovesno posvečenje presv. Srcu. V stolnici je posvečenje izvršil sam presv. knez in nadškof. Navzoči so bili vsi uradi in nekaj poslancev. S. L. S. je zastopal posl. Fon. Molitev za deželo je opravil v slovenskem in laškem I jeziku deželni glavar dr. Faidutti.
—	Dva brata v ruskem ujetništvu. Brata Oton in Anton Gravnar iz Pod-sabotina pri Gorici sta odšla v Galicijo, j eden pri 47. pešpolku, drugi pri 27. domobranskem polku. Od avgusta ni I bilo o njih nobenega glasu, ki so ju objokavali kot mrtva. Te dni pa sta | pisala oba iz Sibirije, da sta ujeta, a zdrava. Vidita se večkrat.
—	V Karpatih je padel Ivan Mahor- ] čič iz Sežane.
A lexander mras^
t\chi. Phone 376. L/ N. W. I3T
120 Jefferson St JOLIET, ILL
N. W. telefon 556
WALTER R. PADDOCK. A. W. FLEXER, lekar.
P
ADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE, JOLIET,
Chicago tel. 1203.
Največja raloga vsakovrstnih okrepžil in maxiL
OBA TELEFONA 67
Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno.
Najboljši Wilmington Premog
$3.50 I
TONA
American Coal Co.
(FRED W. EGGER)
1210 N. Chicago St. JOLIET.
Rtmžamo hitro na vse kraje mesta.
£ hhhhmbmmi
ni UBHMRP^MH
SHI
, ' I ; ' ' gjr • v.;
E	••• -■•• ..... «
■mm—miniiHii»iii»mnm»
M. 8TEFANICH, tajnik. S. OLHA, blag
1
GLAVNICA $50,000.00.
(Jitan. in iaborp. leta 1610
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
j	HRVATSKO.	|
Polka^K^0 nadP°r°č»'ka 17. peš-!
^in2	izKub Stev- I04> 10S-
4 saperskihat c "ik Gr^°"ts Fr., 1914) • n J - M 5- «ot., mrtcv (20. dec.
iz Brda' oS KKerSnik 79 PP '
SrbUa ^ , KTam»ik, ujet v Cačaku,
^ Opatije ra KleiU He"rik- 68'
Jožef i • "Jen; Poročnik Jarisch
^»ik Ka"neHVc0peter' ?T'
Ujet v Gla*™ . ' crn°voj PP-,
Rusi-
P., s stot mlc Kord'š Janez, 26. doni.
PorščaS^^17- °kt- ,914>; 3' *tot " L a"C> 3' Črnov°j
Feliks 26 i poročnik Moskovič Poročnik P„cT'- P" 9" stot" ra,,icn; njen. Pusch«'K Ludvik, 60. pp., ra-
17^Sdpc"kaVi; VSta!! J°ž*f Srebernič v 2l- listi ma 12 Solkana, je bil 1T,esec so nZKazan kot mrtev. Pretekli vest. 'la ie ?,n°Vn0 razni lis»i prinesli Istočasno'1 J°Žef Sreber,lič "ir" bila od si« ® 0 Pa ,e njeK°va Jo-?nania, da jeP"Sn;)0' v. katerem ji na-f-ahko si J„,- Rus,J' «jet in zdrav
Jc svojeCa Vese,je merino, ki k°Vala kot tiirtvega°bj°'
,SlOVenski ^unak- Dne ScWidt v n	je Kosp. stotnik
,aštvom 2	pred zbranim vo-
'Ael Pr0sta£"n"»™ "agovoron, pri Pr°bniču sr^K Pešpolka Antonu enWani i, k'? hrabrostno svetinjo VCliki bitki prib,iOdlik0va». ker je v
Pn Starem Samboru med
samo ob sebi razumljivo, ker so že vsi jstega 15 gg duhovnikov ter nepre-mislili, da je mrtev. Dal Bog kmalu gledna množiCa gospodov in gospa iz na veselo snidenje! — V ruskem ujet-1 mesta ;n okolice; ništvu se nahaja prostovoljec 28. pešpolka 1. stotnije, Drago Senčar, sin — Zastrupil se je pri Sv. Trojici Fr. znanega veletrgovca Alojzija Senčar v Ploj, bivši veleposestnik v Gornjem Ptuju. — V ruskem ujetništvu je sko- Borčiču. Bil je lastnik' lepega, obšir-ro gotovo tudi vojak 17. pešpolka Fr. nega in rodovitnega posestva, ki je bi-Konc, sin gostilničarja iz okolice Kra- lo pred sedanjo evropsko krizo vredno nja.	nad 60,000 K. Bil je dvakrat oženjen
in se je obakrat bogato oženil. Zaqel — Iz seznama izgub št. 101, 102 in h pred nekaterjmj ]eti kupovati, raz-103. Nadporočnik Brischnik Emil, 12. kpsovati ;n prodajati posestva. Pri teh dom. p., ranjen; poročnik Gross Lu- Lvojih špekulacijah z zemljišči je prišel dovik, 87. pp., 9. stot., ujet; poročnik, roke brezvestnim individuvom, ki Kmet Friderik, 87. pp., 9. stot., ujet; živij0 od neUmnosti in goljufanja svo-nadporočnik vitez Koepf Karel, 87. j£ga bl;žnjikaj v svojj dobrodušnosti pp., 8. stot., mrtev (november 1914); jn kratkovidnosti je bil svojim družab-major Leimsner Karel, 87. pespolk, nikom vejkrat p0rok in v družbi svo-ujet; praporščak Maschke Viljem, 87. jjh somijijenikov se je navadil tudi pp., 7. stot., ranjen;'praporščak Mayer	A d faktorji so pa bili zanj_ za
Jožef, 87. pp., 4. stot, ranjen; poročnik njegovo ženo> otroke in poSestvo ka-
Rodošek Franc, 87. pp., 12. stot., ujet; tastrofalni Leze, y yedno večje
stotnik Sancin Jožef, 3. dom. p., 4. stot.	dolgove> tako da je ce]o pri svoji maii
ujet; dr. Aleksander Smekal, 87. PP-'	prebrisanosti sam spoznal, da zanj ni 6. stot., ranjen; poročnik Smerdu Ru-rešitve y :sedanji veiik; denarni dolf, 87. pp., 6. stot., ujet; nadporoc-. krizi jc yse pritiskai0 nanj( a 0n ni
nik Smola Rudolf, 3. dom. p., 3. stot,	ime, yeč y2etij da b; potoiazii sv0-
ranjen; kadet Bartol Stefan, 20.	I je mnogotirojne upnike. Zato se je že bat, 3. st., ranjen in ujet; poročnik 24 decembra \ 1 vrž;ia dražba njego-
— Rusini v Bosni. V Bosni se je naselilo nad 10,000 katoliških Rusinov. Pred nekoliko leti se je ustanovil za Rusine poseben generalni vikarjat, ki je bil podložen sarajevskemu nadškofu Stadlerju. Lansko letovso se razmere | toliko izpremenile, da se je namesto generalnega vikarijata ustanovil apostolski vikarijat s škofovsko jurisdik-cijo. Za apostolskega vikarja je bil imenovan Ol. Bazjuk, doslej misijonar med rusinskimi izseljenci v Bremenu. Pred par tedni je novi apostolski vikar odpotoval v Sarajevo, da nastopi svojo odlično službo. Samostojna cerkvena
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.■ Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
V .	'	Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Gretičica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. niiiiiiiiiniiiimiiiimiiiiiim«miimihiiiiiiiiii
;ni sicer v nevarnosti, da utonejo v 1 bskem morju, ker imajo, dasi so ka-1 iličani, isti obred kakor Srbi.
->OZORl
POZORI
Brabenec Jožef, 20. lov. bat., 1. stot,
vega posestva, a ni bilo nobenega
Obleke za jesen in zimo.
Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
mrtev; praporščak Bregar Anton, 27. pp., 5. stot., mrtev (22. XI. 1914); poročnik Goriup Iv., 20. lov. bat., 1. stot., ranjen; poročnik Hartlieb Oskar, 20. lov. bat., 2. stot., ranjtn; nadporočnik Mahorčič Adolf, 81. pp., 3. stot., ranjen; dr. Maliva Edmund, zdravnik, 47. pp., ranjen; stotnik Sernetz Alojzij, 1. dom. p., 8. stot., ujet; praporščak Suchner Izidor, 21. dom. p., 3. stot., iz Celja, ranjen; poročnik dr. Volleritsch Hugo, 47. pp., mrtev (15. 10. do 5. 11. 1914); praporščak llarich Moric, 87. pp., 12. stot., ujet.
— Umrl je v dolenjskih Toplicah dne 16. jan. stari cerkovnik Franc Gutman. 56 let je opravljal to službo pri župni cerkvi sv. Ane. Prejel je
kupca. Zavest, da on, nekdanji kmet-ski magnat, ne bo več imel lastne strehe, da mu bode vse prodano in da še bodo izgubili, ga jc gnala v nasilno smrt, zastrupil se je. Zapustil je u-bogo vdovo, več nepreskrbljenih otrpk in velikanske dolgove. Samo na njegovi polovici namreč je vknjiženih 54,-000 K. Pokojni Fr. Ploj je bil tudi ud ognjegasnega in veteranskega društva pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah.
—	Umrl je v Celju 18. jan. v 58. letu po daljši bolezni trgovec Milan Hočevar.
—	Na severnem bojišču je padel in v Miškolcu na Ogrskem umrl dne 5.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za molke, ica-1 ske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri.
Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
Frank Juričič
1041 X. Chicago St. TOMBT. ILL.
i /V	-STRANI OBSEGA-
4 jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen xa slovenski narod »a podlagi drugih motffc slovensko-angleakih knjig n prinčenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA Vsebin, knjige je: »ov.-AngL Slovnic*, Vsakdnnjl ran«—-ri. Angleška piaeva, Spiso vanje pieem, Kako m poetnne drfavljn« 9* leg največjega SVov.-AngL in AngL-Slov. Slovarja.	. . ,
Mnogobrojna pohvalna pisna od rojakov iirona Amerike dokaMl** j«, da je to edina knjiga brca katere ne bi smel biti nobeden naselje««* Cena knjige v platna trdo vonae je 12.00, ter ae dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 Su New York, N. Y.
Mestna hranilnica ljubljanska,
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON.
Vložen denar obrestuje po
-41 %--
brez vsakega odbitka..
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STkOGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAOI IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BA» KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRAMILf I NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj rttm šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banld Vaš denar.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenski
katoliški list za 'slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRU/.BA
Inkorp. I. 1899. r lastnem domu 1CK>6 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefon : Chicago 1 00.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta....$1;00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na proinjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian
Catholic Newspaper for the Slove nian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, II!., under the act of March 3rd. 1879.
CERKVENI KOI-KDAR.
21.	febr.	Nedelja	Maksimilijan.
22.	. n	Pondeljek Stol sv. Pet. v A.	
23.	n	Torek	Severina.
24.	II •	Sreda	Mateja.
25	U	Četrtek	Valburga.
26.	II	Petek	Porfirij, škof.
27.	II	Sobota	Leander, Baldom.
CERKVENI GOVOR ZA PRVO POSTNO NEDELJO.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
1.
0 krščanskem postu.
Ko se je bil Jezus 40 dni in 40 noči postil, je bil potem lačen.	Mat. 4, 2.
"Moje ljudstvo ni spoznalo, da'
mladih nog mesenine vajeno, je vendar močno zdravo, si ploh jedi, posebno pa mesenih, včasih pritrgati, si želodec posprazniti, da nam živež potem za toliko bolje diši, za toliko več tekne.
Je po krščansko postiti se zdravo za telo, je še bolj zveličansko za dušo, že lodcu vzeti in duši dati, nepokorno me so duhu podvreči, kar vsi katoliški učitelji pričajo. "Kako oblaki luno, zakrivajo megle trebuha duši božjo modrost. Božja vednost ni pri člove ku doma, kateri se mesenemu požele nju poda. Kdor svoje telo preveč rad ima, ne bo milosti božje dosegel." Za vžitek prepovedanega sadu je nam po prvih stariših izvirek pregrešnega po želenja, njega krotenje pa je početek svete kreposti in to je sv. post. "Skuš njave se ne lotijo onih, ki se poste angeli varihi radi pri duši prebivajo, ki se po postu očisti. Post vodi k Bogu kakor požrešnost od Boga pelja. Po čem je Ezav zapravil pravico prvoro jenstva, kakor po jedi? Kaj je storilo Simzona nepremagljivega, kakor njegov ostri post? Post je duše najvarnejša bramba, močnih orožje; on prežene skušnjave, vnema pobožnost in človeka vrednega stori, Boga gledati, kakor Elija. S postom se je pripravljal Mojzes, zapovedi božje prejeti; s postom so Ninivljani božje kazni od vrnili." (Sv. Bazilij.) Tako je sv. post oče zdravja, prorok usmiljenja, oče u bogih, rednik svete čednosti. Zato je pa tudi
ii.
Sv. post od Jezusa in svetnikov posvečen. Korenina hudobije je poželenje prepovedanega. To korenino iz-ruti je dal človeku neskončno dobri Bog sveti post ali pritrganje v dopuščenih rečeh. Prva zapoved bila ie postna postava. Mojzes je zapoved posta od svojih prednikov prejel, se je sam postil in je post Izraelcem sporočil. (III. Mojz. 30.) Postili so se stari očaki in preroki. Ostro se je postil 'sv. Ivan Krstnik, tudi Jezus nam v vzgled, ter je apostolom post priporočil, kadar bo ženin od njih vzet. Po stili so se vsi svetniki in svetnice, pravični se greha ovarovati, krivični se vredno spokoriti, zakaj pa ne mi?
Sveti možje in žene so se s postom pokorili, ali mi grešniki pokore ne potrebujemo? V trdem postu so oni svoje pregrešno poželenje krotili, ali imamo mi drugo šolo svete čednosti? Po strmem potu zatajevanja so oni v nebesa prišli; kaj mislimo mi po široki cesti razuzdanja v nebesa priti? "Pojdite skozi ozka vrata noter", veli Jezus (Luk. 13, 24). Zato je: III.
Sv. post od sv. matere katoliške cerkve vsem vernim trdno zapovedan. Kar je bilo že prvim starišeni ostro ukazano: se prepovedanega sadu zdržati, po Mojzesu Izraelcem zapoveda-dano ,po Jezusu apostolom in vsem vernim naročeno, to je tudi sv. mati katoliška cerkev zapovedala, se v posebnih časih postiti, rekoč: "Posti se." Postna zapoved je tako stara, ko sv. cerkev. Sv. Bazilij priča, da ni bilo otoka, ne suhe zemlje, nobenega mesta, ne ljudstva, ne kota sveta, v kojem bi ta zapoved neznana bila; zapoved, koji se vojščaki, popotniki, mornarji, kupci še tako daleč od doma, verni vseh držav, vsakega stana, vsake starosti povsodi veselo podvržejo. Pre-lomljenje posta mu je bilo znamenje, da je kdo svete vere bandero zapustil.
sem jaz, ki sem mu žita, vina in olja dal. pa zlata in srebra veliko, katero so Balu(maliku tega sveta) darovali", govori gospod Bog po preroku Ozeju, zato ga hočem povabiti, v puščavo peljati in k njegovemu srcu govoriti", da se k meni obrne z jokom, postom in 7. molitvijo." Kavno tako nas vabi sv. katoliška cerkev v tem svetem času pomisliti in spoznati, kar k našemu zveličanju služi.
2. Pokaže nam v današnjem sv. evangeliju Jezusa, kako se v puščavi s sv. postom pripravlja, nas zveličati.
Kar je sv. cerkev v svoji mladosti zapovedala, zapoveduje po vsem znanem svetu razširjena in kaznuje one, ki to zapoved zaničujejo. Je svoje dni kdo dubovškega stanu sv. post prelomil, bil je ob službo dejan; je bil posvetnega stanu, so ga iz občine svete cerkve dejali. (Ap. kan. 68.) Kar sv. cerkev ne stori, hoče Bog izpolniti. Dobra in vsem usmiljena mati prizanaša starosti, slabosti in bolehnosti ter potrebnim post preloži; toliko ostreje pa zdravim in močnim post zapoveduje in take za svojo deco ne spozna, koji
na čakamo; čakajmo ga s svetim po stom, da mimo nas ne pojde, in kadar pride, nas pripravljene najde.
Postimo 'se v duhu in po nauku ka toliške cerkve, ne le doma, ampak tudi v gostilnicah spoznajmo, da smo ka toličani. Tako se tudi naš nebeški že nin nas sramoval ne bo in veselo njim pojdemo na nebeško gostijo Amen.
STRATEGIJA MRAVELJ.
Po vzgledu Jezusovem nas vabi, se pripravljati za zveličanje svoje.
3. Sveto in ostro so se svoje dni kristjani postili. ("Življenje svetnikov" I., 2<).) Slabo se večjidel sedanji kri-stijani poste — veliko jih post malo obrajta, dosti celo zaničuje. Oh takp ni prav, ni po krščansko, ni zveličansko, marveč zelo pregrešno in pogub-ljivo, zakaj:
l. Sv. post je oče telesnega in fiuš-fiega 'ravja.
I!	Tezusa in svetnikov posve-
čen.
III. Od svete katoliške cerkve vsem vernim trdno zapovedan.	•
1 \ . Svetega posta prelomljenje je vzroic časne in večne nesreče. Bog bodi z nami!
I.
I Vir vsega zla za dušo in telo je pregrešno poželenje mesa, je požrešnost. Požrešnost želodec oslabi, kri skali, zdravje popači, življenje prikrajša. Tost n a ni zdravje varuje, življenje podaljša. Puščavniki so z ostrim postom visoke starosti učakali, n. pr. sv. Anton, sv. Pavel puščavnik itd. Tudi modri zdravniki post naročajo. Kako modro torej sv. mati katoliška cerkev skrbi, ki po tolstem pustovanju svojim vernim post naroča; le enkrat na dan najesti se, zvečer pa kaj malega zavžiti in tako popraviti v postu, kar se je pokvarilo v pustu.
Tudi mesojeje 'se včasih zdržati, je zdravo in zveličansko. Modri zdravi-telji svedočijo, da so močnata jedila in zelenjave za močne ljudi bolj zdrava, kakor meso. Skušnja uči, da so mesojedni ljudje veliko hudobneji in strasti podvrženi—sočivojedni pa bolj pohlevni, mirni in lepšega zadržanja. Naj si je ravno sedanje človeštvo od
se ne postijo in o prepovedanih časih meso jedo. Si bolehen, poprosi in jo-kaje uživaj. Ako pa predrzno ješ, se ti hoče goditi, kakor malopridnim o-trokom, ki očeta in matere ne poslušajo, temveč store, kar jim dopade. Prav je dejal pobožni, stari kardinal Stani-slaj Hozij onim, ki so ga silili, post opustiti. "Pisano je: spoštuj očeta in mater; in ker Bog hoče, da se postim, cerkev pa veli, kdaj in kako naj se postim, slušam njuna povelja, zaupaje v plačilo svoje pokorščine, da bom dolgo in zdrav živel."
IV.
Kdo zaničuje sv. post? Ne pravični, sveti možje, marveč neverniki, krivo-verci, prevzetni bahači, mlačni kristija-ni in mehkužni posvetneži, kojih Bog je trebuh, konec pa pogubljenje. Kdor s takimi potegne, bo tudi ž njimi plačilo prejel.
Kaj izvira iz zaničevanja cerkvenega posta? Nepokorščina do svete matere katoliške cerkve, nepokorščina do Boga. "Kdor vas zaničuje" itd.
Kdor nevesto Jezusovo zaničuje, tudi ženina. Brezvestno prelomljenje lomljenje drugih cerkvenih in božjih zapovedij, kakor nas skušnja uči. Pohujšanje bližnjega, otrok in družine. Odtod pridejo nepokorni otroci, nevesta družina. Le pohujšajte se, vidite v petkih meso jesti, v postnih dneh za-jutrkovati. Vsi taki so le po imenu kristjani, po dejanju pa neverniki, od kojih Kristus pravi: "Kdor cerkve ne posluša itd. Po bogatinovo žive, z bogatinom bodo tudi svoj del imeli" (Luk. 16, 14). "Kdor v mesu seje, bo tudi od mesa pogubljenje žel" (Gal. 6, 8). Poglejte zaničevanja svetega posta žalostni konec!
Konec. Ljube duše! Svojega ženi-
Splošno znana je smotrena uredba državnega in socialnega življenja med mravljami, ki zasluži vse naše občudo vanje. Tudi bojevitost mravelj je zna na; da se pa izborno razumejo tudi na strategijo, priča naslednji doživljaj pr vega kuharja nekega velikega hotela v Rimu :
Kuhar je opetovano zapazil, da si neki nepovabljeni gosti privoščijo njegove paštete, katere je imel spravljene v jedilni shrambi. Končno je dognal da so tatovi — mravlje, ki pridejo redno po dvakrat na dan na rop, in sicer ob 7. zjutraj in ob 4. popoldne. Vsakokrat so prišle v dolgih, sklenjenih vrstah, a spravile so se le na nekatere vrste paštet, katere so jim očividno prav posebno ugajale.
Kuharja je začela stvar zanimali Nekega dne je krog pastetnega pod stavka napravil klejev krog, po klejto je pa polil nekoliko sirupa. Potem je stopil v kot in čakal na mravlje. Deset minut pred 4. uro je iz nekega kota prikorakala dobro urejena kolona. Na čelu je korakala večja mravlja kakor general. Ko so dospele do nepričakovane ovire, so se ustavile, nakar se je očividno vršilo nekako vojno posvetovanje. Štirinajst mravelj je na različnih točkah stopilo iz vrste in se zbralo krog voditelja; to je bil menda generalni štab. Po kratkem posvetovanju je vsaka izmed štirinajstih mravelj odkorakala na neko gotovo točko klejevega kroga, ki so si ga bile očividno razdelile v štirinajst oddelkov ali sektorjev.
Vsaka izmed štirinajstih mravelj je dobila nakazan po en oddelek v natančnejše poizvedovanje, a nobena ni .mislila nato, da bi samo okusila sirup. Vsaka je v svojem oddelku dognala točko, kjer je bilo najmanj kleja, in ondi obstala. Nato je prišel general sam in inspiciral krog in krog obroča, katera točka trdnjavskega pasu bi bila najslabša, to je najožja. Ko je to dognal, se je obrnil k čakajočim četam in ji mdal svoja povelja. Nemudoma se je cela kolona v popolnem redu o-brnila kodhodu; štirinajsteri general-štabni častniki so se podali vsak pred svoj oddelek, nakar je kolona krenila na pot. Šle so do neke točke na steni, kjer je bil nekoč zabit žrebelj, sedaj je pa bila vdolbina prazna in krog nje nje se je krušil omet. Na to mesto so hitele mravlje druga za drugo in vsaka je zgrabila drobec ometa. ' S temi kosci so potem hitele nazaj h kle-jevemu obroču, in sicer na tisto točko, ki jo je bil prej določil general kot najožjo. Tu so prve mravlje položile svoje kosce prav ob robu kleja; druge so že zlezle na te kosce kakor na-oder in spustile svoje drobce tik prviTi ter tako prehod podaljšale. Naslednje mravlje so nesle svoje breme do konca že napravljenega pomola in zopet dogradile košček. Tako je šlo delo naprej, dokler ni segal most od enega roba klejevega jarka do drugega in je bila pot do paštete gotova. Sedaj so se mravlje zopet uvrstile v kolono in brez zadržka korakale čez oviro.
Štiri ure je trajalo trdo delo. Sedaj se je pridnim delavcem obetalo tudi obilo plačilo. Vrgle so se na paštete in žrle z največjim tekom. Kuhar, ki je bil ves čas z zanimanjem in vedno večjim začudenjem opazoval male živalice, ni imel srca — tako pripoveduje sam — da bi bil intelligentnim roparjem pokvaril njihovo veselje. Toda odslej je seveda varneje spravljal svoje paštete.
napak. Šele po drugi naši ofenzivi v Ruski Poljski, sta se začeli obe organizaciji zbliževati. Iz N. K. N. so izstopili zastopniki podoljskega plemstva in narodnih demokratov, ki so zahtevali omenjeno protislovno izjavo. Zato so pa v glavni odbor vstopili trije zastopniki P. O. N. S tem je N. K. N. svoje delovanje tudi formalno raztegnil na Rusko Poljsko. Ta zadeva je torej častno in složno rešena.
V onem delu Ruske Poljske, ki je še zasedena od Rusov se seveda ne morejo ustanavljati organizacije kakršna je N. K. N. in se o tem tudi ne sme javno pisati. Nasprotno se pa pospešuje ustanavljanje Rusiji prijaznih organizacij. Doslej sta se napravila dva taka poskusa ,a lahko se reče, da sta se oba ponesrečila.
Dne 25. novembra 1914 se je v Varšavi organiziral "Poljski narodni odbor" (Polski Komitet Narodowy), ki je izjavil, da se hočejo Poljaki za svojo politično individualnost boriti v zvezi s trojnim sporazumom. To so torej poljski 'rusofili". V tem varšavskem narodnem odboru so zastopani narodni demokrati in takoimenovani realisti; vmes je nekoliko odličnih ple mičev. Kljub težavnim razmeram se je proti tej organizaciji pojavilo toliko protestov, da se lahko reče, da varšavski "Narodni odbor" zastopa le neznatno manjšino. A še ta neznatna manjšina nikakor ni v resnici rusofil-ska, ampak se samo poslužuje navidez rusofilske taktike.
Še bolj se je ponesrečila organizacija poljskih legij, ki naj bi se v zvezi z ruskimi četami borile proti avstrijski in nemški armadi. Z veliko agitacijo in s podporo ruskih vladnih organov je neki sicer popolnoma neznani Gor czynski zbral 500 legionistov. A 300 jih je pod pritiskom javnega mnenja takoj odstopilo .ostalih 200 so pa uvrstili v redno rusko armado.
Tem bolj se pa širijo tajne proti ruske organizacije, brošure in časopisi. Glos Narodu" (Krakov 17. t. m.) našteva dolgo vrsto takih organizacij, ki izdajajo protiruske oklice, in več taj nih protiruskih časopisov, ki so med vojsko začeli izhajati v Varšavi. Med poljskim ljudstvom se iz Varšave širijo tisoči protiruskih letakov in brošur. Najbolj bojevita varšavska tajna organizacija je "Konfederacija Polska", ki poživlja k oboroženi vstaji.
Protirusko razpoloženje se ne skriva samo v tajnih organizacijah in časopisih. Varšavski časopisi tudi javno pišejo proti' Rusiji, kolikor je to pod nadzorstvom stroge cenzure mogoče. Veliko pozornost je zbudil članek znanega publicista Grzymala Siedleckega varšavskem "Tygodniku Ilustrova-nem". Članek poudarja, da je Avstrija dala svojim Poljakom popolno narodno svobodo in možnost neoviranega kulturnega razvoja. Nasprotno pa se Poljaki bojijo, da se bo sedanja ruska prijaznost po vojski izprevrgla nasprotno skrajnost in da bo med Rusi zopet zmagala protipoljska stru-ja. Članek se končuje z besedami: 'Bojimo se ruskih slovanskih teorij; bojinuj se, da se bodo napačno razlagali naši pojmi o narodnosti. Naj cveto in se proslavljajo vsi slovanski narodi, a naj cvete in naj bo srečna tudi Poljska." — "Slovenec".
POLJAKI IN RUSIJA.
Ob začetku svetovne vojske so mnogi pričakovali, da se bo v Ruski Poljski dvignila vstaja proti Rusiji. Ker ni bilo vstaje, se je pa začelo širili mnenje, da so se Poljaki v Rusiji zadnja leta sprijaznili z Rusijo in da so postali rusofilski. To mnenje je v Rusiji širil časnikar George Cleinow (v tedniku "Grenzbote"), ki sicer dobro pozna poljske razmere. Tudi angleško in francosko časopisje je pisalo v tent zmislu. Koliko resnice je torej v tem?
Da v Rusko Poljski ni nastala splošna vstaja, to nam dokazuje samo toliko, da so Poljaki j^o bridkih izkušnjah leta 1831. in 1863. postali treznej-ši in previdnejši." Nikakor se pa ne more sklepati, da so Poljaki postali rusofilski. Res pa je, da se nahaja v Ruski Poljski majhna poljska stranka, ki je za spravo z Rusijo. Ta stranka je dosegla, da je glavni poljski narodni
Zveza Katoliških Slovencev
i
V AMERIKI
U
(Slovenian Catholic League)
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, M- |
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Ave.. Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HI
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
Vojna uči moliti in spoštovati ženo.
Neki vojak piše svoji sorodnici, u-miljeni sestri, med drugim to-le: Ča-tita sestra! Ne morete si predstavljati strahot, ki jih preživljamo vojaki na bojnem polju. Kako krog nas lete nate in šrapneli, kako nam prihajajo na uho klici in ječanje ranjencev, kako nas obdaja rjovenje in tuljenje, kakor bi bil sodni dan... Osem tednov smo že na prostem in kolikokrat dneve in dneve ne morejo s hrano do nas. V imenu Jezusovem Vas prosim, molite za uboge vojake na bojnem polju darujte zanje vsa sv. obhajila, saj prelivajo kri in trpe za domovino. — Naznanjam Vam, da smo opravili sv. poved, predno smo šli v ogenj in zdaj imamo tudi večkrat sveto mašo. Moja žena me je morala prej vedno opominjati, da sem šel v cerkev in tudi pred odhodom v vojno me je sama peljala v cerkev m mi vse preskrbela, da enec. O, kako zbrano in goreče sem tal pred sovražnikom, me ni bilo treba več opominjati k molitvi... V eni roki sem držal puško, v drugi pa rožni venec. O, kako zbrano in goreče sem molil, pa tudi moji tovariši! Sedaj ležim tako težko ranjen, da si niti ne upam naznaniti svoji ženi, ki ve samo to, da sem bil ranjen. O, ko bi še enkrat domov prišel, kako drugačen bom! Moja žena je pobožna in je doslej nisem bil vreden. Sedaj me ne bo več poznala, tako hočem izpremeniti svoje življenje. Rad bi pokleknil prednjo in jo prosil odpuščanja. Prosim Vas, častita sestra, pišite ji Vi in jo prosite, naj mi odpusti! Če ozdravim, obečam, da postanem drug človek. Pri-
odbor (Naczelny Komitet Narodowy —N., K. N.) syoje delovanje načelno omejil na Galicijo in izjavil, da se ne bo vmešaval v zadeve Ruske Poljske, da pa more stopiti v zvezo s podobno organizacijo v Ruski Poljski. I.e pod tem pogojem so se N. K. N. pridružili narodni demokrati in podoljsko plemstvo. Kakor je znano, je N. K. N. organiziral poljske legije, ki se borijo za osvoboditev Ruske Poljske; torej je omenjena kompromisna izjava v nasprotju z delovanjem in nameni N. K. N.
V Ruski PoljsUi se je ustanovila poljska narodna organizacija (P. O. N.). V začetku je delala brez zveze z N. K. N. ter napravila več taktičnih
poročam se Vam v molitev kakor tudi moji ranjeni tovariši. Z Bogom!
Iz pisem se vidi zlato srce naših ljudi.
Matovž Hiti, kovaški mojster iz Grahovega pri Cerknici, sedaj pri pijonir-jJili v Galiciji (ob Dunajcu), je pisal r,voji ženi obširno pismo z dnfe 30. decembra 1914, v katerem ji opisuje junaške borbe in napore naših čet, zlasti pa pijonirjev. Iz pisma odsevajo vse lepe lastnosti naših ljudi: vernost, po-gumnost, zvestoba do cesarja in .>-ntovine, šegavost in pa ljubezen do doma in družine. Iz pisma priobčujemo naslednje odstavke:
Ljuba ženka! Najprej Te prisrčno
pozdravim in oba otroka! Ravnokar sem prejel zabojček, ki si mi ga poslala. Ravno sem pisal dopisnico, ko je prišel naš narednik in mi rekel: "Hiti, tisti zavoj imaš na pošti, o katerem se ti je sinoči sanjalo!" Brž zaključim dopisnico in jo po blatu uberem na našo vojno pošto. Tam strumno saluti-ram in takoj dobim zabojček. Vesel ga nesem, v zabojčku pa cinglja, cing-lja. Ko odprem, najdem vse: brinje-vec, jopico, žlico, sveče in — komis za uši. Lonček je majhen, a menda jih bo nemalo udušil. Hvala Bogu in Tebi za vse, kar si mi poslala; vse sem v redu dobil. — Sedaj taborimo v neki vasi; Slovenci stanujemo skupaj v eni hiši. Je prav prijazno, zvečer molimo tudi za naše tovariše, ki so padli. — Ali si dobila dopisnice od sv. večera, na katerih so bili pozdravi mojih tovarišev in vojaške slike? Jaz imam še vse dopisnice, ki sem jih prejel na bojišču, pa mislim, da tudi Ti moje hraniš. Le hrani jih, bova imela lep spomin; ko pridem domov, bova vse pregledala, Ti bom vse razkladal, kako sem jih pisal. Veš, komaj ča- J kam, da Ti pišem, sem kar dobre volje takrat, ker si mislim, da boš brala. Zame se nič ne boj; če Bog da, se bomo še zdravi in veseli videli. Rusa mora veselje za vojno kmalu preiti, ker ima strašne izgube; ne moreš si misliti, kaliko Rusov je že padlo. Zmaga mora biti kmalu naša in potem bo svet zavriskal in zapel: Al' zdaj gremo --. Ko sem šel od doma proti
Rakeku, sem z drugimi pel, srce je bilo pa žalostno, ko bom pa domov šel, bo pa kakor bi šel v nebesa. Oh, že pet mesecev je, kar sem se na vojsko podal, doma mi je pa Bog otročička'dal. Bog mi daj kmalu priti domov. Sprejmi pozdrav iz ljubečega srca. Z Bogom!
i- Za najnižje dnevne cene denarja in druge podrobnosti o pošiljanju denarja v staro domovino, čitajte oglas "A. S." na 5. strani.
E. Wunderlich Granite Go.
Glasovi o novem ruskem načrta
Vojni poročevalci ruskih listov s' marljivo bavijo z velikanskim novim načrtom ruskega vojnega vodstva, k' da bo presenetil ves svet. "Armeebo-te" piše, da so na Ruskem opustili sistem strelskih jarkov in se bodo op1' rali na strategijo skupnega delovanji silnih .sovražnika prevladujočih čet. "Rječ" poroča: Nove namene ruskega generalnega štaba so tako "gigantske . da bi morali skoro dvomiti, da se P°* srečijo, vendar je pa dajalo pogum sijajno stanje ruske kavalerije.
Listi opozarjajo, da bo novi ruski načrt, ki v svojem jedru pomeni neza-držljivo ofenzivo, trajal najmanj šest mesecev. V bližnjem času bo prido-bilo vzhodnoprusko bojišče velik P0' men. S tem bo izginila važnost položaja okoli Varšave.
"Nowojer Vremje" piše: Na Poljskem je nastopila nova doba boje* Gre le zato, da se prenese neugodno vreme, pod katerim tudi Rusi, izvzeffl" ši Sibirci ,hudo trpe. Nato se bo P^>* kazalo, kako velikanskega pomena J« nepredorna utrjena'veriga Rusov Varšavo— Nowogeorgiewskom in rokalvarijo.
4
804-806-808 N. HICKORY STRKCT JOLIET, ILL
Velika zaloga spomenikov,
Naic podružnice ao: Bethania in Reaaar«*-tion Cemetery bfin Summit, Cook C*, ki Naperville, I1L
Chicago Phone N. W. Phone
fTa banka plača
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & _ Savings Bank
Barber Building, Joliet, 111.
Glavnica $100,000.00 Jamstva fnufi $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kaair.	.
THOS. F DONOVAN, Po*'* TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVO*
t
- Društvo sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY)
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
Ustanovljeno 29. nov. 1914 ::::: Sedež: Joliet, III « —————
-	......ODBOR:
ilftriflWMlHl Predsednik........'......George Stonioh, 813 N. Chicago St.
Podpredsednik............Stephen Kukar, 1210 N. Broadway
Tajnik.......................losip Klepec, 1006 N. Chicago St.
Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr., 1000 N. Chicago St.
Blagajnik....................... John Petric, 209 Indiana St.
Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St.
NADZORNIKI:
Anton Sraj, Jr...............................1109 N. Broadway
Nicholas J. Vranichar.......................1215Summit Sv.
Jos. M.Grill.................................1208 N. Broadway
Glasilo: Amerikanski Slovenec.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod."
Ta organizacija sprejema v svojo sredo može, žene, dekleta in mladeniče iz vseh krajev v Zdr. državah, itd., ki so slovanske narodnosti in kat. prepričanja od 16. do 55. leta. Izplačuje smrtno zavarovalnino in bolniško pod-Poro izplačujejo Podružnice po najmanj $1 (en dolar) za vsak delavni dan. s»ka slovanska katoliška družina se naj vpiše v Društvo sv. Družine, ker nasa pesem peva: "Kjer so sv. Jožef, Jezus in Marija, tam bodi tudi naša Kompanija." Vsaka taka družina naj bi bila mala Podružnica D. S. D., katere predsednik in blagajnik naj bi bil hišni oče ali mati.
^si dopisi, pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika.
KRASEN STENSKI KOLEDAR DRUŠTVA SV. DRUŽINE .
kah^l"10 Vsakemu r°jaku in rojakinji, če nam pošlje 5c (pet centov) v znam-' ar Pokrije poštnino itd. Pišite ponj na tajnika: Jos. Klepec, Joliet, 111.
Pozabljenemu.
Spisal Iv. Baloh.
Lani je bila izredno mila zima. Kon-
P^Th krba«hŠe " bi'° Snega' in "a
bonf , J h so se ze rumene tro-
sem t' mno kazale iz zemlJ'e- StaI
bentice CTkVen,em zidu tr*al snnm	m ob zv°niku je bil vzidan
Sot! V„Cerkveni -d ^ nanj so mi r pad'e oči. Spomenik je bil
svoiTv nekdaj Zlate črke so izgubile PoslJL komaj 80 ^ mogle čitati SumfpZnKe,beSede- Na PHP'-ostem kalni- t	zaPisano z velikimi črka-
duhovni P°C1Va g°SPOd N" N- Pet let pastir v .... farj spodaj je
napravil „,> • " " larl' aP°QaJ Je besed, 6Znani Pesnik nekaj vezanih le ', '1Zmed katerih sem mogel bra-gu na6- e: Z zv°nkim glasom si Bo-Prii=,Jl,^aSt PrePeval, v družbi ž njim
bilo m r.azveseUeval--- naprej ni
naj vTg°-Ce ČitatL Ko so cerkev zu-W°r.PObelili' je omet Padel na
ri>Czne črke11 n J'C razjedl° P°Sa"
l'omoRla "; Dezin sneg sta tudi pri-> da !e bl1 napis nečitljiv. Le
je knm,-jJ e Je se poznala. Bilo
L pj? °dkar * bil kame»
grob ,, ', , d sPomenikom je bil Ijo D''r "ekohko še vzvišen nad zem-b°vih so?n^ravo- Na drugih gro-tukaj ni K ? se. poznali ostanki sveč, rastlauL "1Cesar; trava je bujno nih "a brazdab zapuščenih soln-
-S,em ob tem spomeniku in v Ijenje mimo IMne sledpče živ-JVi
ja 'prišla0"06"1 Vr°Čega meseca juni" Vest, d-. ^ a 'Z mesta v domačo vas kom Iapr'de V četrtek zvečer z vla-t0 *vK°n n?vomašnik. Ko se je
je Ostalo LrJ6gOVi rodni vasi> tedaj T na Posamezna110 VeSe'je" Pozabili
b°J' le eno . nasProtstVa med se-d°stojno Sn-!?_ teh' da domača vas
—tujno snrein,«, —
v°mašnika Fw K°Sptjda. Prvega no-ayolok	,e so po-*--5« ■—
ok s Pomenljivim
favolokT n'antJe,.so Postavili krasen l6ta 30 napletla6 v "	dc"
6 samo da hfnCev' ddale s° ce"
s . . Ui Di se	___
"»S:
'as 'n da hi . • "•' Se Postavila rodna Vas> videli U,i.UJC1'. k' bodo šli skozi
iJUUSIVU
. bra'i so najlepšega
videli t-i, ' 1 Doao sh skozi r°jaka° sP.°štuje ljudstvo
^S'biV"!!^"^ otroka ceieva
9<
Načina I n Cami v roki pozdravil
f bl'žala devet JCPO Ccli vasi' k° se ^to uZl NeStrpn° *
1 so hoteli vidotf m °Stal doma: Zde na nebu J "°Vomaš»ika. Zve-Je v'adal povsorH i ; ^»'stveni mir
!°toka so hiteH VaWi domače*a Vas naprej. T' (k . komaJ slišno skozi rop°t vozov 12 ®e nenadoma zasliši
nemir se lou' ^°njskih kopit-
Sed slavolokom ' Zbra"C8a 'j^stva. l,ke8a in take!?, 1 obstoje. To-Pričakoval P Prc,ema novomašnik svoje rojake N"!""' Vstopi f i^egov obrt Neka resnost je šla
•eboj nedolžneJn' K° je viJel pred ,c'iu ljudstvnaega otroka, ki ga e v
kttv tic71ravljal
fetf° i'1 komai'i daj-mu je srce »tre-
tic v trajen spomin, da nove maše zopet ne bo morda dolgo, dolgo let.— Težko je čakal poziva na svojo prvo' službo. In prišel je. Kraj, kamor je bil poklican, mu je bil popolnoma neznan. Vesel je pa bil, da bo vendar enkrat samostojen in. da bo vzel seboj svojo mater, ki bo brezskrbno živela poleg svojega sina na stara leta. Imela je po svojem možu, ki je živel v cesarski službi, malo pokojnino in vedela je, da bo odslej naprej preskrbljena. Z velikim veseljem lotil se je gospod du-hovnopastirskega dela. Ljudstvu se je takoj prikupil in vse ga je ljubilo zavoljo izredne njegove prijaznosti in skromnosti. Njegova mati ni imela še nikoli tako prijetnega življenja, kakor sedaj. Hitro so pretekla tri leta. Tedaj se je pripetilo, da je nagloma umrl njegov predstojnik. To mu je pripravilo veliko sitnosti in skrbi. Toda upal je z božjo pomočjo, da bo vse srečno premagal. Mesto dolgo ni bilo zasedeno. Ves ta čas je opravljal trojno božjo službo vsak Gospodov dan in na njegovih ramah je slonelo se delo. To je močno vplivalo na njegovo zdravje. Toda kar je veliko bolj zagrenilo njegovo življenje, je bilo to, da je imel v tem kraju, ki se mu je izpočetka tako priljubil, naenkrat toliko nasprotnikov. Ljudje, katerim je toliko dobrot izkazal, so mu naenkrat začeli kljubovati in mu greniti življenje. Kar je storil, vse je bilo po mnenju mogočnežev v domači fari napačno. Zato si je želel proč, drugam od tega nehvaležnega ljudstva — tako
Proti jutru, ko se je delal dan, zakliče bolnik nenadoma s slabotnim glasom: mati, mati, — nagne glavo v blazino in izdihne.. .
Žalostno so zapeli zjutraj zvonovi. Ljudstvo je na glas zaplakalo. Vršil se je pogreb. Ko je govornik na leči omenjal njegove roke, ki več ne bodo dobrot delile, njegovih nog, ki več ne bodo bolnikov obiskovale, tedaj ni bilo v cerkvi nobeno oko suho...
Škoda gospoda, tako so ljudje splošno rekli, tako še mlad, pristavili so drugi. Mati bo težko živela, so bili v skrbeh eni, o saj je veliko zapustil, so jih tolažili drugi. Predobrega srca so bili, so rekle pobožne duše. In res, zvedelo se je, da je v testamentu tudi sto kron za občinske reveže. Oznanjeno je bilo, naj pridejo prihodnji ponedeljek. In prišli so, ne samo iz domače, ampak tudi iz sosednje občine ter hvalili gospoda.
Med tem časom je oskrboval župnijo sosednji gospod. Ljudje so se kmalu privadili. Mati ranjkega gospoda se je preselila k neki svoji prijateljici ter živela ob skromni svoji pokojnini. Srce ji je trgala žalost, ko so prodajali na drobno gospodovo opravo. Postavila je svojemu sinu skromen spomenil, vsak dan je šla v cerkev in hodila molit na njegov grob.
Čas je hitro potekal. Prišel je drug gospod in ljudje so kmalu pozabili poprejšnjega.
Niso pretekla tri leta, pa je šla za njim še mati gospodova v večnost. Želela je bila pokopana biti poleg svojega sina, pa ni ji bilo mogoče ustreči. Odslej naprej je bil grob gospodov pozabljen, zapuščen. —
Ko so oznanili vsako leto obletnico po ranjkem gospodu, ni bilo več ljudij v cerkvi, kakor druge dni. in tudi tistih revežev ni bilo ,ki so prišli ob osmini.
Njegov grob je bil pozabljen in le ob nedeljah in praznikih si je ob robu groba obrisala svoje čevlje kaka stara ženica na travi, ki je bujno rastla na njem...
Tako je šlo v duhu mimo mene njegovo življenje in zdelo se mi je, da bo temu življenju še marsikako drugo enako....
DVA SKOPUHA.
Catulle Mendes.
Dva skopuha sta stanovala v zadnjih hišnih vrstah malega mesta. Pri sebi nista imela niti sluge niti deklice. Obe pusti, sivi, napol podrti hišici, v katerih sta živela, stavstali tesno druga poleg druge in sta bili popolnoma enaki. Za-prašeha okna obeh so bila vedno zaprta in le redko so se odprla mrežasta vrata, ki so tvorila vhod v obe stanovanji. Soseda se med seboj nista ob iskovala; nikdar nista sprejela k sebi tujca- in nikdar nista šla med druge ljudi. Cestne klepetulje so vedele, da . stanujeta tam dva moža, toda to več iz je dejal sam pri sebi. priložnost je pripovedovanja drugih, kot pa iz last-
prišla kmalu. Njegov novi predstoj nik je prišel — in zdaj je prosil za drug kraj. Uslišan je bil. Ko se je izvedelo, da odide, tedaj je na eni strani zavladala žalost, na drugi tiha zado-voljnost. Velika večina dobro mislečega ljudstva je vendar obžalovala njegov odhod. Ko se je poslavljal od njih, ni o tem na leči omenil skoro besede. Le ko je dejal, da stoji danes zadnji
ne skušnje; kajti nikdar ni bilo videti niti enega niti drugega pri oknu, svoje nakupovanje pa sta oskrbela prav zgodaj zjutraj, ko ni bilo videti na ulicah še nikogar.
Babice so se le nejasno spominjale, da sta se oba prijatelja nedolgo po ne ki meščanski vojni, ko so bila polja opustošena, posestva razdejana in gra-
krat na tem svetem prostoru, je nasta-! d°,vi Podgani, naselila v tem kraja
se Tam
v • Pa je &f>u~jn0 zahvalil.
VSa presenečena aKJCg?a ",ati ~ <"
Prišla je n h r ^ mokrc oči--t Zv°n je nje« PoIn°doneči far-
I^Picmi	zjutrai -budil
»- ST d"evu
njegovega življe
lo tiho ihtenje po cerkvi. Šel je na tihem, ne da bi ljudje vedeli kedaj, ker ni hotel razburjati sebe in poslušati neodkritosrčnih besedij.
Prišel je v drug, lep kraj. Kmalu za njim pa njegova mati. Bil je popolnoma samostojen. Kraj je bil prijaznejši, ljudstvo dobro, in ker ljudje že dolgo let niso imeli mlade, delavne moči, so se oklenili novega gospoda z-vseini žarom svoje verne duše. Na poprejšnje mesto je kmalu pozabil, pozabil tudi na bridke ure, pa tudi ovidotno ljudstvo ga je pozabilo.
Hitro je poteklo pet let. Marsikaj lepega, novega je napravil. Ljudstvo mu je bilo udano, ker je videlo, kako se lepša domača cerkev, zato je za njeno lepoto radp žrtvovalo.
Prišla je pomlad. Vlažno vreme dolge zime, velikega snega posledica — je slabo vplivalo na ljudsko zdravje in pojavila se je pri ljudeh pljučnica v nenavadno velikem šte\ilu. Bolniki so ga klicali dan za dnem, podnevi in ponoči. Mati je bila v skrbeh zanj, in ni bilo zastonj. Ko' se je povrnil nekega jutra iz daljnje podružnice, je tožil, da ga mraz trese, pa upal je, da mu gorak čaj mrzlico prežene — in šel je v šolo. To pa ni dobro vplivalo na njegovo rahlo zdravje. Hodil, bolje rečeno plazil se je okoli še dva dni, potem se je moral vleči. Poklicali so zdravnika iz mesta. Prepovedal je vsako delo, določil hrano, zapovedal. postelj, da ne pritisne še vročinska —
tihoto slab, hreščeč šum. Šipa v oknu se je premikala in slednjič odločila. Počasi se je prikazala v sobo glava, za njo rama in ves gornji život. Bil ]t Jean, ki je oprezno vstopil. S pritajenim korakom in razprostrtimi rokami, ker se je bal, da ne bi zadel ob kak predmet in povzročil ropota, je tipal proti omari, na katero je padala utripajoča svetloba in obsevala bleščeče zlato in pa na slečenega spečega An-zelma. Ne da bi se zbudil, se je isti obrnil. Ležal je na hrbtu in smrčal.
Jean je privlekel iz žepa dolg, koničast nož, ki se je svetil kot zrcalo. Trav lahno in previdno je pokleknil, kot mati, ki hoče čuvati zibelko. Trudno je prijel za ročaj orožja, ga dvignil a ga pridržal 'obotavljaje se. Iz oči mu je sijalo nekaj sočutju podobnega. Brezdvomno so vezale oba moža, izmed katerih hoče sedaj prvi umorjti. drugega, vezi, katerih bi tudi čas ne mogel popolnoma uničiti. Spomini na skupno prestane nevarnosti so se vz-Sudili v morilcu; mislil je na to, kako sta trpela za zločine, ki sta jih izvršila skupno. Obšli so ga občutki lastne sokrivde. Pri utripanju svetilke so imeli zlati blesk, kot žareče oglje, ki ga oživi veter. Sedaj se Jean ni več obotavljal. Z gotovim sunkom je pognal nož v telo, ravno v srce, s tako močjo, da je nožnica predrla telo in zadela ob spodaj ležeče zlato.
Brez vsake kretnje, brez vzdiha je Anzelm umrl. Slišalo se je samo grgranje krvi. Jean je dvignil truplo in je položil na posteljo. Nato je poklek nil pred omaro in poželjivo grabil zlato, srebro in baker ter polnil z njim veliko vrečo, ki jo je prinesel seboj. Ko je zapustil hišo, se mu je pod o-gromno težo upogibal hrbet in slišal je za seboj prasketanje plamenov, ki so se vspenjali ob stenah, oprijemali se tapet, valili se liki volovom po odejah in užgali brado in lase mrliča.
Ker Jeana v temni noči ni nihče videl, kako se je plazil k sosedu in se vrnil z zlatom napolnjeno vrečo, ni mogel nihče trditi, da je bil on tisti, ki je zakrivil dvojni zločin: umoril človeka in zažgal njegovo hišo. Sodnijska preiskava je dognala, da se je tu zgo-d,ila nesreoa. Brezdvomno je Anzelm zaspal, ne da bi preje ugasnil svetilko, ki je padla s police in užgala posteljno odejo 'ali pa lesene stene. Okostje Starega skopuha so z velikim trudom našli med tramovjem in pepelom. Pokopali so ga na pokopališču, ki je ležalo izven mesta ob vznožju gore. Cel dogodek je bil hitro pozabljen. Jean pa je bil na vrhuncu veselja. Čutil se je varnega pred vsako kaznijo in je pomnožil svbj zaklad, ki ga je skrival v luknji v zidu, z denarjem, ki ga je ugrabil Anzelmu,
NAZNANILO,
SLUŽBENIM potom se na tem mestu naznanja, da je odbor D. S.
D. danes sprejel novoustanovljeno Podružnico v La Salle, IiL, katera bodi znana pod imenom:
Društvo sv. Družine, štev. 3, D. S. D.
(Holy Family Society, Branch No. 3, H. F. S.)
LA SALLE, ILLINOIS
Podružnico štev. 3, D. S. D., najiskrenejše pozdravljamo in ji želimo obilo sreče, bratske sloge in ljubezni, zadovoljstva in božjega blagoslova, ter kličemo: Živi, rasti, cveti in se množi Slavno Dru-itvo sv. Družine, št. 3, D. SDv LaSalle, Illinois po našem geslu^ "Vse za vero, dom in narod."
DRUŠTVO SV. DRUŽINE, v Zjed. državah Sev. Amerike. Joliet, lil. /6, feb. 1915_JOS. KLEPEC, tajnik._
sel svojo poželjivost. Zaljubljen, pijan je opazoval bogati, zveneči, blišče-či kup in ga poljuboval. Oh! Oh! Nikdar ni moglo biti lepše! Med tem, ko je ležal Anzelm mrzel, brez mesa, samo okostje, pod marmorno ploščo na pokopališču, se je Jean vdal zlatu v osrečujoči ljubkosti in se opijanil nad zlatom.
Nekega večera, ko se je Jean zopet nagnil nad votlino, v katerej je ležal njegov zaklad, je strašno zakričal! Bil je okraden, oropan! Tam, kjer. je še včeraj ležal njegov zaklad kot velikansko mravljišče, tam se je videla temna, prazna luknja. Odpiral je na široko oči, se grizel v ustnice in ril z rokami po laseh, njegovo dolgo, hreščeče vpitje pa se je razlegalo kot tuljenje ranjenega psa. To' rjovenje je bilo tako strašno, da je predrlo skozi zidovje, lesene stene, železno omrežje in mrežasta vrata ter odmevalo po cestah. Prestrašeni so skočili meščani s svojih ležišč in si drgnili oči. Vsi so hiteli tja, od koder se je razlegalo vpitje. Bili so napol oblečeni možje, ženske in o-troci.
"Kaj je! Kaj se je zgodilo? Kdo je
umorjen?"
Ko se je vpitje vedno dalje razlegalo skozi mrak, je množica vdrla skozi vra ta in videla skopuha, ki je bled, s krvavimi očmi, peno na ustih obupan tulil (nad prazno, temno luknjo. Iz vpitja so donele besede: "Vse so mi ukradli! Oh! Oh! Vse so mi vzeli! Da, res je in vendar ni mogoče! Tat ^u sem ni mogel vdreti, ker so okna zamrežena z železnimi drogovi in ključe do trdno zaprtih vrat nosim v žepu. Vidite, tu so! In vendar je res, okradli so me. Kdo? Kdaj? Kako?
Ali se dobe ljudje, ki morejo zlezti skozi zidovje in se splaziti skozi kiju-
Ugrabili so mi mojo ljubezen, moje veselje, mojo kri, moje življenje?"
Med temi besedami je ječal tako strašno kot žival, ki je postala plen krvoločne zveri. Naenkrat pa je utihnil, pridržal sapo, postal bled, bolj bel kot lanena rjuha, postajal je vedno bolj bled. Strašno je bilo gledati, kako je obraz upadal in kako so se sivi lasje ježili od strahu. Brezdvomno se je domislil česa strašnega.
Po dolgem molku, med katerim ga je opazovala množica z začudenimi očmi, je odprla usta, kot bi hotel povedati svojo misel. Jecljal je: "Ko bi bilo...? Ko bi bilo...?" Toda stavka ni končal, groza je pretresla celo njegovo telo in mrtev se je zgrudil na tla. Z glavo je udaril ob rob prazne votline.
V zadnjih letih — dolgo po tej grozni dogodbi — so izkopavali mrliče malega pokopališča, ker so napeljavali čez ravnino pod goro železnico. Kopači so se z vso močjo upirali na drogove, da bi dvignili mramorno ploščo; končno se je posrečilo — pod njo je počival Anzelm — in začudeni, plahi so \odskočili delavci in orodje j-im je padlo iz rok. Iz odprtega groba, odprte krste se jim je lesketalo nasproti cel kup zlata, srebra in bakra, koščice rok okostja pa so objemale luidorje in pijastre.
čavnice? — Moje srebro! Moje zlato! Sedaj je bil on ti-1 Moji pijastri, moji dolarji, moji goldi-sti, ki je vsak večer nad zakladom pa- Inarji, kje so, kdo mi jih je ukradel?
POZOR ROJAKI! ŽELIM KUPITI čevljarsko obrt, ali mali shoe store. Ako bi kdo rad prodal al viedel kateri za tako priliko, naj se javi s pismom, za kar bodi že naprej lepa hvala. Frank Strnad, Box 15, Is-saquah, Wash.	2t
ŽITO IN DRUGO PIČO ZA KO-koši, gosi, race in Svinje dobite pri nas ,tudi žagovino, seno, slamo, oves in moko. Fogerty Big Feed Store, 609 N. Collins St., Joliet, 111. Chicago telefon 1223.	24
Pošiljamo denar v staro domovino
n!k'. ^ itak znan"' nov°mažniški praž- to so bile njegove zadnje besede. Za ?mieno njecovr,0 U dvakrat je bilo ' prihodnjo nedeljo je moral priti že na-
smi
Su0pk°m v rok č, Ko ^ stopal s
kat^eKa je ' "' eerkveni prag, čez ra,)hen otrok ' K1' pr'skakljal kot
dvaj i" Zad-e i doUSk:bni ""adoSti' ed„o ganlii' d°l1 s kora večnolepi
. o n°votnašniJi Rihar*ve pe-
mu je na
*n so,za- in jJ ^ tucni šopek padla
fa !°rnik' da bi bilaJes,na 'cci oine"jal ni 1 Veselje še n flovesnost še več-o£	če bi bil
vec-
Sa na"njegov zT'aj ^ Pa padle' še
SU1° je vS l1 mašniški plaSč,-
so se pole 'ci> kjer soT Le v Podružni
0stal0 še nekaj 8uhi>hP0'dan lita"ije'
J 'n papirnatih cve-
mestnik iz samostana. Bolezen je postala hujša. Ko je ljudstvo izvedelo, tedaj je bilo v skrbeh za gospoda. Molilo se je veliko zanj, posebno iz src nedolžne šolske mladine. Nič ni bilo boljše. Njegova mati je čula pri njem noč in dan in s solzami v očeh prebirala jagode na molku. Poklicali so še enkrat zdravnika in soseda duhovnika-sobrata. Da bo preskrbljen in pripravljen, je prejel sv. zakramente. Zdravnik je dejal, da se bo odločilo nocojšnjo noč. In odločilo se ie. Zvečer se je zbralo več oseb, ki so o^odaj molile za njegovo zdravje, mati pa, ker je bila že vsa utrujena vsled prebdenih nočij, je šla za kratek čas k počitku. Pri bolniku je bila le ena postrežnica.
s^bi sta vzela neko skoro blazno bera-čico, da jima je stregla, prinašala vodo in pripravljala obede, ki sta jih uživala skupno. Strežnica' je pa kmalu umrla in o svojih gospodarjih ni vedela drugega, kot da sta se imenovala Anzelm in Jean. Druge služkinje nista najela. Vendar pa sta še nekaj let uživala kosilo pri Anzelmu, večerjo pa pri Jeanu. Za časa obedov sta zahajala drug k drugemu in zvečer je prihajala skozi okna hišice medla svetloba. Polagoma sta obiske med seboj popolnoma opustila. Vsak izmed njiju je ostal sam, popolnoma ločen od življenja. Nema, pusta bivališča so dala nekaj časa radovednežem precej opravila .,a konečno je tudi to zanimanje popolnoma opešalo.
Nekega večera je sedel Anzelm v postelji in svetloba male svetilke, ki je stala na polici ob steni, je obsevala veliko odprto omaro. Lesketali in svetili, so se v njej bakreni, srebrni, posebno pa zUti novci. Bili pa so francoski luidorjt. -nški novci po dvajset mark zglai.	Friderika, angleški in
španski denav, goldinarji, danski državni dolarji, španski zlatniki, pijastri, cekini, f'nineje, šilingi in denar vseh mogočih vrst. Na njih je bilo videti slike vseh vladarjev, napise v vseh jezikih in najrazličnejše letnice. Zaklad je bil podoben tovoru ladje morskega razbojnika, ki je prepotoval ves svet in je tu izkrcal svoje bogastvo. Med evropske novce so bili pomešani japonski in kitajski, dolarjev je bilo c^Je kupe, kratko, tu so bili združeni vsi zlatniki sveta in bil je to bogat, bleščeč in zveneč kup! Anzelm pa, pijan in zaljubljen v svoj denar, ga je prešteval in poljuboval. Končno je vrgel raz sebe obleko in planil v omaro, ki je bila tako velika kot kaka kopalna banja. Vlegel se je vanjo, kolikor globoko je mogel, se valjal in premetaval sem in tje ter dobil všled udarcev' ob stene modrikaste madeže in rane. Bil je zelo srečen, če je dobil rane, v katere so se pogrezali zlatniki kot v krvaveče hranilne puščice. Od veselja je končno tako onemogel, da se je z lahnim smehljajem na ustnicah — onesvestil. Toda za zaprtimi trepalnicami je videl še blesk zlata ter je ves srečen zaspal na zlatu.
Naenkrat se je razlegel skozi nočno
Ker se je promet zboljšal, da je zopet mogoče pošiljati denar v staro domovino, zato smo zopet začeli pošiljati denar v staro domovino, da nam bo mogoče ustreči vsem, ki žele našega posredovanja.
Ako bi se slučajno promet poslabšal, da bi se denarja ne moglo izplačati, bomo istega vrnili pošiljatelju.
V sedanjih burnih razmerah ni mogoče obljubiti, da bo denar prišel v roke naslovnika v tako kratkem času kot v mirnih časih, zato pride denar tam v 20. do 30. dneh.
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in Ogrsko ter vse druge kraje na syetu popolnoma zanesljivo, katerega izplačuje c. in kr. pošta v stari domovini.
Denar tiam pošljite po "Domestic Postal Motley Order" ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima denar izplačati.
DNEVNE DENARNE CENE:
		......$ 1.10	70
10	" .....	....... 2.10	75
15	f<	....... 3.10	80
20	M	....... 4.10	85
25	U	....... 5.10	90
30	M	....... 6.10	95
35	H	....... 7.10	100
40	«	....... 8.10	110
45	M	....... 9.10	120
50	M	....... 9.95	130
55	M	....... 10.95	140
60	M	....... 11.95	150
65	U	....... 12.95	160
13.95 14.90 15.90 16.85 17.80 18.75 19.70 21.70 23.70 25.65 27.65 29.60 31.60
" ..............................33.55
" ..............................35.50
" ..............................39.45 *
." ..............................49.35
" ..............................59.30
" ............................69.25
" ............:..	79.20
" ..............................'89.15
« ..............................99.00
" ..............................119.00
" .............................138.50
" ..............................158.25
" ............... 178.00
" ............... 197.00
JAMSTVO.

Za vestnost, točnost in sigurnost vseh denarnih pošiljatev jamčj z vsem svojim premoženjem:
SLOVENSKO-AMER. TISKOVNA DRUŽBA v lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, Illinois po svojih uradnikih:
ANTON NEMANICH, predsednik in predsednik raznih drugih družb, ter veleposestnik v Jolietu;
VILJEM GRAHEK, tajnik in pomožni City Engineer in posestnik v Jolietu;
JOHN GRAHEK, blagajnik in blagajnik raznih drugih uglednih družb in veleposestnik v Jolietu;
JOSIP KLEPEC, dolgoletni poslovodja pri "A. S.", posestnik in član Sl.-Am. Tiskovne Družbe v Jolietu.
Reference:
Dunn & Bradstreets ,New York City. First National Bank, Joliet, 111., Joliet National Bank, Joliet, 111., Commercial Trust & Savings Bank. Will County National Bank, Joliet, 111., Joliet Trust & Savings Bank.
Pisma in pošiljatve naslovite na:
Amerikanski Slovenec
JOLIET, ILLINOIS
Odprto zvečer do 8. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.

Skozi pustinje in puščavo
ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard
(Dalje.)
Mladi suženj je hitro doložil suhih rej na ogenj.
''Gospod," zašepetal je, "vzeti puško, vzeti j)UŠko!"
Stanko je vzel puško in stopil pred ogenj, da bi bolje videl v mračno globino soteske. Renčanje Sabe se je spremenilo v pretrgano lajanje. Nekaj časa ni bilo 'slišati ničesar, potem je pa prišel na ušesa Kalija in Stanka iz daljave zamolkel šum, kakor da bi velike živali hitro tekle proti ognju. Ta šum se je odbijal v nočni tišini z odmevom ob skalne stene in je postajal vedno izrazitejši.
Stanko je spoznal, da se bliža smrtna nevarnost. Toda kaj bi moglo biti? Morda bivoli, morda dvojica no-sorožcev, ki išče izhoda iz soteske? V takem slučaju je karavana izgubljena brezpogojno, ako morda grom strela ne preplaši živali in jih ne požene nazaj, kajti te živali niso manj zlobne in nevarne, kakor pa roparske zverine, ne boje se ognja — in vse pomandrajo na poti...
Kaj pa če bi bil kak oddelek Smai-na, ki je našel v soteski trupla in sedaj išče morilce? Sam Stanko ni vedel, kaj bi bilo bolje, nagla smrt ali nova eužnost? Pri tem mu je pa prišlo v glavo, da, ako se nahaja sam Smain pri oddelku, ju bo morda pustil pri življenju, ako ga pa ni, ju bodo derviši ali takoj pomorili, ali pa, kar bi bilo še huje, mučili pred smrtjo na strašne načine.
"Ah," vzdihnil je, "Bog daj, da bi kile to zverine, ne pa ljudje!
Med tem je šum naraščal in se spremenil v peketanje kopit, dokler se niso slednjič iz teme prikazale bliščeče ©či, razpenjeni gobci in od bega raz-vilirane gfive.
"Konja!" zaklical je Kali.
Res sta bila to konja Gebhra in Hamisa. Pritekla5 sta v divjem diru, očividno ju je gnal strah. Ko sta priletela v okrožje luči in zagledala svoje zvezane tovariše, sta se vzpela na zadnji nogi, potem pa začela prskati in se zarila s kopiti v zemljo ter stala tako nekaj trenotkov nepremakljivo.
Toda Stanko ni odmaknil puške od •braza. Prepričan je bil, da se mora za konjem vsak trenotek prikazati kodrasta glava leva ali pa ploščata črepi-uja pantra. Toda čakal je zaman. Konja sta se polagoma pomirila, a še več, tudi Saba je čez nekaj časa nehal vohati, zasukal se je nekajkrat na svojem prostoru, kot je navada psov, se vlegel, zvil v kolobar in zaprl oči. Ako je kakšna divja zver preganjala konja, s.e je brez dvoma umaknila, ko je začutila dim ali zagledala odsev ognja na skalah.
"Moralo ju je nekaj grozno prestrašiti," rekel je Stanko Kaliju, "da se ni-»ta bala bežati poleg človeških trupel in leva."
kako so hropeli in se zvijali v kalužah svoje krvi. Da! Nelkino srce je brez dvoma polno strahu, obenem pa tudi gnusa, ki bo v njem ostal za vedno "Bala se me bo," pomislil je Stanko; "toda v globini svojega srca vendar ne bo mogla biti za to huda, in njena hvaležnost bo moje plačilo za vse, kar sem zanjo storil."
Pri tej misli se je velika grenkoba polastila njegovega srca, kajti zavedla se je dobro, da, ako bi ne bilo Nelke: bi bil tudi on že davno ubit, ali pa bi bil zbežal. Zanjo je torej pretrpel vse, kar je pretrpel — vse te muke in pomanjkanja so mu pa prinesla samo, da stoji sedaj pred njim preplašena, kakor da bi ne bila več njegova prej šnja mala sestričica, in ne dviga več k njemu oči s prejšnjo zaupljivostjo, am pak z začudenja polnim strahom. Stanko je naenkrat občutil, da je jako ne srečen. Prvič v življenju je spoznal, kaj je razočaranje. Nehote so mu sol ze silile v oči in, ako bi se ne bil spomnil, da se "groznemu vojevniku" ni kakor ne spodobi plakati, bil bi se razjokal.
Premagal se je torej, ter se obrnil k deklici z vprašanjem:
"Ali se bpjiš, Nelka?..."
Deklica pk je odgovorila tiho:
"Tako... nekako strašno!"
Nato je velel Stanko Kaliju, naj prinese plahte izpod sedel in pokrije z eno kamen, kjer je on poprej sedel, drugo pa položi na zemljo, ter je rekel:
"Sedi k meni poleg ognja... Kaj ne, da je noč hladna? Ako te spanec premaga, nasloni glavo name in zaspi." Nelka je pa ponovila: "Kakp je strašno!..."
Stanko jo je skrbno zavil s pledom in nekaj časa sta sedela molče, opiraje se drug na drugega, razsvetljena od rožnega bleska, ki se je zvijal po skalah, se iskril in ipogljal na ploščicah kovinske rude, s katerimi so bili okrašeni kamneni prelomi.
Za zeribo je bilo 'slišati prskanje konj in drobenje trave v njihovih zobeh.
"Poslušaj, Nelka," spregovoril je Stanko, "moral sem tako narediti... Gebhr je zagrozil, da nas vse pokolje, ako se lev ne zadovolji s Kalijem in nas bo preganjal dalje. Ali si slišala? .. . Pomisli, da ni zagrozil samo meni, ampak tudi tebi. In 011 bi to storil! Povem ti odkritosrčno, da, ako bi ne bilo te grožnje, bi jaz ne bil nknje streljal, dasiravno sem že dolgo časa imel take misli. Zdi se mi, da bi ne mogel... Toda on je prekoračil vsako mero. Ali si videla, kako strašno jc poprej mučil Kalija? A Hamis? kako podlo ljaju je izdal! Pomisli tudi, kaj bi se zgodilo, ako bi r\e našli Smaina? Gebhr bi začel ravno tako mučiti naju... tudi tebe. Strašno misliti, kako bi te tepel s korobačem, naju oba bi
"Gospod," odvrnil je deček, "Kali misliti, kar se je zgodilo. Mnogo, mnogo hijen in šakalov priti v sotesko in jesti trupla. Konji pred njimi bežati, tqda hijene jih ne goniti, ker one jesti Gebhra in onih drugih..."
'Morebiti; toda ti pojdi sedaj, raz-iedljaj konje, vzemi posode in vreče, ter jih prineši sem. Nikar se ne boj, ker puška te obrani."
"Kali se ne bati," odvrnil je deček.
I11 potegnil je poleg skale trnje nekoliko na --tran, ter stopil iz zeribc,
mučil do smrti, po najini -smrti bi se pa vrnil v Fašodo in povedal, da sva pomrla na mrzlici... Tega nisem storil iz okrutnosti, ampak misliti sem moral, kako bi te rešil... Šlo se mi je samo za tebe.. ."
ln iz njegovega glasu je jasno odmevalo užaljenje, ki mu je napolnjevalo srce. Nelka je to očividno razumela, kajti pritisnila se je tesneje k njemu, on je pa premagal svoje trenot-110 ginjenje in govijril dalje: "Jaz se ne spremenim in ostanem
v istem trenotku je pap Nelka prišla iz šotora.
Saba je takoj vstal in jo sunil z 110-som, ter jo 11a ta način spomnil na navadna laskanja. Ona je že iztegnila roko, potem jo pa takoj spet umaknila kakor prestrašena.
"Stanko, kaj se je zgodilo," vprašala
je.
"Nič. Pritekla sta ostala dva konja. Ali te je zbudilo njuno peketanje?"
' "Zbudila sem se že poprej in sem : hotela celo iti iz šotora, toda..."
"Toda kaj?"
•"Mislila sera, da si morebiti hud." !
"Jaz? na tebe?"
I11 Nelka je dvignila oči, ter pričela' gledati nanj z nekim posebnim pogle-1 dom, kakor-da bi ga ne bila videla še | nikdar poprej. Stankovo obličje je spreletelo veliko začudenje, kajti v njenih besedah in pogledu je čital izraz strahu.
"Boji se me!" pomislil je.
In v prvem trenotku je začutil, kakor žar zadovoljenja. Všeč mu je bila misel, da ga vsled činov, katere jc izvršil, smatra tudi Nelka ne samo za človeka popolnoma dorastlega, ampak celo za silnega vojevnika, ki širi grozo okrog sebe. Toda to ni trajalo dolgo, kajti nesreča je razvila v njem sposobnost in dar opazovanja, vsled česar je zapazil, da odseva iz vznemirljivih oči deklice poleg strahu tudi gnus pred rečmi, ki so se zgodile, pred prelito krvjo in grozovitostmi, katere je danes videla, — spomnil se je, kako je ravnokar umaknila roko in ni hotela po-gladiti Sabe, ki je zadavil enega izmed beduincev. Da! — Saj jc tudi Stanko sam čutil neko težo 11a prsih. Nekaj drugega je, ako jo čital ■ Port-Saidu o amerikanskih pusto cih, ki na daljnem zahodu na ducente pobijajo rde-čekožne Indijance, nekaj drugega pa, ako je to izvršil v lastni osebi in videl pred sabo, pred nekaj trenotki, ljudi,
kot sem bil, ter tc bom varoval 111 ti stregel kakor doslej. Dokler so ti ljudje živeli, ni bilo misliti na rešitev. Sedaj zbeživa lahko v Abesinijo. >Abe-sinci so črne kože in divjaki, toda so kristijani in sovražniki dervišev. Samo če boš zdrava, se nam to posreči, ker v Abesinijo ni več daleč. Ako se nam pa tudi ne posreči, če pridemo Smainu v roke, nikar ne misli; da se bo nad nama maščeval. Nikdar v življenju ni videl niti Gebhra niti beduincev; povila! je samo Hamisa, toda kaj mu H ami s mar! Tudi ni treba Smainu povedati, da je bil Hamis z nami. Če 'a posreči priti v Abesinijo, bo-i.	. ako pa ne, nama tudi ne bo
hi.j .upak bolje, — kajti takih okrut-iježev, kakor ti, menda ni več 11a svetu... Nikar se me ne boj, Nelka!..."
;n da bi zbudil njeno zaupanje, obeli .1 ji pa tudi vlil poguma, jo je pri-0 gladiti po plavi glavici. Deklica ga je poslušala in boječe dvigala k njemu oči. Videti je bilo, da hoče nekaj povedati, toda se vedno obotavlja in boji. Slednjič je nagnila glavico, da so ji lasje popolnoma pokrili obraz in vprašala je še bolj tiho kot poprej '"n z nekoliko trepetajočim glasom:
"Stanko!"
"Kaj pa je?"
"Ali ne pridejo sem?"
"Kdo?" vprašal je Stanko začudeno.
"Tisti--ubiti?"
"Kaj še, Nelka!"
"Jaz se bojim! Bojim se!"
I11 pobledeli ustnici sta se ji pričeli tresti.
Zavlichl je molk. Stanko ni verjel, da bi inrhči mogli priti nazaj, toda ker je bila noč in t pla niso ležala daleč, mu j,e bilo vendar nekako tesno pri srcu. Mraz ga je spreletaval po hrbtu.
"Kaj še, Nelka," ponovil je. "Menda si se od Dinah naučila bati se duhov... mrliči np..."
In ni mogel končati, kai<-; v tem
trenotku se je zgodilo nekaj strašnega V nočni tišini se je razlegel v globinah soteske, tam kjer so ležala trupla, nek strašen, nečloveški smeh, v katerem se je izražal obup in radost, okrutnost in bolest, jok in zaničevanje; pretresljiv krčevit smeh norcev ali obsojencev.
Nelka je zakričala in z vsemi silami prijela Stanka za rameni. A tudi njemu so ustali lasje pokonci. Saba je skočil na noge in pričel renčati.
Kali pa, ki je sedel v bližini, je mirno dvignil glavo in rekel z veselim glasom:
"Hijene se smejati z Gebhra in z leva..."
XXII.
Veliki dogodki poprejšnjega dne in vtisi noči so tako izmučili Stanka in Nelko, da sta, ko ju je slednjič premagal spanec, oba zaspala kot kamna in se je deklica šele okrog poldne prikazala pred šotorom. Stanko se je dvignil nekoliko poprej na plahti, razgrnjeni poleg ognjišča ter je, pričako-vaje tovarišico, velel Kaliju, naj pripravi zajutrek, ki je z ozirom na pozni čas imel biti obenem tudi za obed.
Jasna dnevna luč je pregnala nočne strahove; oba sta se zbudila odpočita telesno in pokrepčana na duhu. Nelka je izgledala bolje in se je čutila močnejšo, ker sta pa oba hptela, kar najhitreje odpotovati z mesta, kjer so ležali ustreljeni Sudanci, so takoj po okrepčilu zasedli konje in odrinili naprej.
Ob tem letnem času se vsi popotniki v Afriki ustavijo opoldne in odpočiva-jo, in celo karavane, obstoječe iz zamorcev, se ustavijo pod sencami velikih dreVes,, kajti to so takozvane bele ure — ure pekočine in molčanja, ko žge solnce brez usmiljenja in gleda svoje višine, kakor da bi iskalo, koga bi umorilo. Vse živali se ob tem času skrivajo v največje goščave,-preneha petje ptičev, preneha brenčanje žuželk in cela priroda se pogrezne v tišino, skriva 'se, kakor da bi hotela ubežati očesu hudega božanstva. Naši potniki so pa jahali po soteski, kjer je ena stena metala globoko senco, da so zamogli potovati dalje, ne da bi bili preveč izpostavljeni pekočini. Stanko ni hotel opustiti soteske, pnvič radi tega, ker bi jih zgoraj lahko že od daleč zapazili Smainovi oddelki, dalje pa tudi, ker je v njenih skalnih razpokli-nah bili lažje najti vode ,ki je zunaj na odprtem prostoru pronikala v zemljo ali pa se pod vplivom solnčnih žarkov spreminjala v par.
Pot je peljala neprestano, dasi polagoma, kvišku. Na skalnih stenah so bile videti tuintam plasti žvepla. Tudi oda v razpoklinah je bila prepojena s tem duhom, kar je oba otroka na neprijeten način spominjalo na Omdur-man in Mahdijce, ki so si mazali glave tolščo, namešano z žveplenim prahom. Na drugih krajih je bilo občutiti duh pižmove mačke, kjer 'so se pa visokostrlečih skal spuščale na dno soteske prekrasne kaskade lijanov, širil se je opojni vonj vanilije. Mali popotniki so se radi zadrževali v senci teh preprog, pretkanih s škrlatnim in vijoličastnim cvetjem, ki je obenem z listjem sltižilo za hrano konj.
Živali ni bilo videti, sa-mo tuintam so sedele na robih skal opice, kakor da bi se dotikale neba, podobne onim fantastičnim poganskim malikom, ki v Indiji krase vrhove poganskih svetišč. Veliki grivasti samci so kazali Sabi zobe ali pa zvijali gobce kakor trobente, v znamenje začudenja in jeze ter obenem skakali, mežikali z očmi iii se praskali po bokih. Toda Saba je bil že navajen nanje in se ni veliko brigal za njihove grožnje.
Jahali 'so hitro. Radost nad zopet pridobljeno svobodo je pregnala raz Stankovih prsi skrb, ki ga je morila ponoči. Sedaj je samo mislil, kako postopati dalje, kako izpeljati Nelko in sebe iz okolice, kjer jim je grozilo novo jetništvo pri derviših, kaj storiti, da bi v času dolgega potovapja skozi pustinjo ne pomrli lakote in žeje in proti kateri strani se obrniti. Vedel je še od Hatima, da iz Fašode v prosti črti do abesinske meje ni več kot pet dni pota in preračunal je, da znaša to okrog sto angleških milj. Od njihovega odhoda iz Fašode sta pa pretekla že skoraj dva tedna, jasno je torej bilo, da niso šli po tej najkrajši poti, ampak da so iskajc Smaina morali zaviti znatno bolj proti jugu. Spomnil se je, da so šesti dan potovanja prekoračili neko reko, različno od Nila. potem pa, preden se je kraj začel dvigati, so jahali okrog nekih velikih močvirij. V šoli v Port-Saidu so se učili zemljepisja Afrike jako natančno in Stanku je ostalo v spominu ime Bailor, kakor se imenujejo razlivi malo znane reke Sobat, ki se izliva v Nil. Sicer ni bil popolnoma gotov, če so šli ravno mimo teh močvirij, toda mislil je, da je bilo tako. Prišlo mu je na misel, da, ako je hotel Smain naloviti jetnikov, jih ni mogel iskati naravnost na zahodu od Fašode, ker je bil ta kraj že popolnoma opustošen od dervišev in bolezni na kozah, ampak je moral iskati dalje na jugu, v krajih, kamor doslej še niso segali pohodi der višev. Tz tega je sklepal Stanko, da gredo za Smainom — in ta misel ga je v prvem trenotku prestrašila.
Začel je torej premišljevati, če bi ne kazalo opustiti soteske, ki se je obračala vedno bolj proti jugu, in iti naravnost proti zahodu. Toda čez nekaj časa je opustil ta načrt. Zdelo se mu je celo najbolj varno iti v odleglo-sti dveh ali treh dni za Smainovo ban-do, ker je bilo popolnoma izključeno, da bi =;e Smain vračal s svojimi člove-(Nadaljevaifje na 7. strani.)
The Will County National Bank
of Joliet, Ulinoia.
Prejema raznovrstne denarne nlog> ter pošilja denar na vse dele svetn.
Kapital in preostanek $300,OOG.On
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
N. W. Phone 8».
MIHAEL KOCHEVAR
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet. KI
Frank Lopartz
400 Ohio Street -^

Zavarovanje
proti požarn, mala in velika posojila pojdite k'
A. SGHOENSTEDT & CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRU2B, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
Sa
m
Oscar J. Stephen
ig. 1 8.
,£
Če boš kupoval od nas, ti bomo »* lej postregli z najnižjimi tržnimi nami. Mi imamo v zalogi vsakorfl* nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehU h trdi les, lath, cederne stebra, d««fc * šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na DespJ*i»«» blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, °«Ujj.|| pri nas in oglej si našo zalogol bomo zadovoljili in ti prihranili d**
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na ^ DES PLAINES IN CLINTON S*
80be «01 ln 208 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI rVOTAR
JOLIET
STARA
GOSTILNA
-9-
in
NAJBOLJŠA POSTREŽBA.
Frank Bambich
urar in zlatar,
914 N. Broadway, JOLIET, ILL.
^ Kupuje in prodaja zemljišča S gl v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro- || ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- X
ffi škodbi.
H Zavaruje tudi življenje proti §Š S nezgodam in boleznim. y; Izdeluje vsakovrstna v notar-Hj sko stroko spadajoča pisanja. Sj
Is	-- V
g; Govori nemško in angleiko. ^
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street
CHICAGO,
ILLINOIS
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
WWWWWW1
Chicago PKon* Kit
JOS. KUHAR
MESNICAiti GROCERIJA
SE PRIPOROČAM. 120 Moen Are. Rockdale, Illinois
Garnsey, Wood & Leimo»
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET, ILfc
Metropolitan Drug Stori
N. Chicago h Jackson Sts.
Slovanska lekarn«
+ JOHNSONOVI ♦ /
"BELLADONNA" OBLIZ*
tu ornih a vcLtzti foton 90 vjam <*.
REVHATIZMtf	SLABOSTIH »
HROMCSn	PLJUČNIH IN PR3®
BOLESTI » KOLKU MRAZENJU t BOLESTIH . ČLENKIH VNETJU OPRS® WW* fCVRALQJl PROTINU PREHLAJBilU CrrRRjOSTl KtiC	BOLESTIH . LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH » KRtitf HUDEM KA&JU
»i
IH |f>IS jgf
lEiiB
TRINER'5
Varčevanje.
Ml SiS^WiJiW^Sfi^a^S^Sfi^ifiSHi^ifi^Sfi tf®
njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najti ka-J Zdi
se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki preWj dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih ljudl' in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja tele58, | Varčujte ® svojim zdravjem bolj kot^. denarjem.
Onim, ki so zgubili trdno zdravje in je žele zopet dobiti, priporočamo
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
v
ELIXIR
bitter-wine '

H0RKE VIKO
nlrWIN*
Tm NE ROVO
"•"•f^Wd b/JOSEPH TRINER SAsMamd Ave. HICACO, ILL
To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdra/vilnih korenincj in zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot .dravilov slučajih
ZABASANOSTI,
OTRPLIH JETER, ZGUBI OKUSA,
NENADNA SLABOČA,
BOLEČINE DROBJA, KRČEV,
ŽELODČNEGA KATARA,
in v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro ijzčistenje telesa brez da se S® oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti isvoje delo j>r motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno de'l,J
V VSEH LEKARNAH
CENA $100.
JRKfi
Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše mazilo z® šice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebovali. L i 25c in SOc, po pošti 35 in 60c.
S W S Si !fi W S Si S « £ m 5K W m K »i S K s £ m * 9 *
JOSEPH TRINER,
^IZDELOVATEL.1 1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO,

BflflFf
i|B|
---- m
i Učite
svojo deco slovensko w
m ~~	~	g
l	moliti in citati	*
m ^
K « povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
jj KATEKIZEM jj
K	m
g KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. ^
* ---------K
K	—	-	g
J Stane s poštnino vred samo 25c jjj
S	ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.	u:
«	_ s
« ---- *
j.	Pišite ponj na:	S
■ Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois ■
Ifi iStfi WWWWWWWWWWWWWWWWWWW
* g %	Edini in dolgoletni slovenski in poltki
pogrebni zavod in konjušnica. Kočije jfgŠL in ambulanci pripravljeni ponoči in
/i^^^^^j^t^JM^Oi« podnevi. Najboljša postrežba za kr-fSrtfcl^^ jff ste, ženitve in pogrebe. Najlepše ko-faZPl^^i/vV čij*- Cene zmerne. — Ženske slučaje soproga, ki je izkušena v -"	tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
"W\ Wj^lkzowiak:
Pogrebni Zavod in Konjušnica. ** COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
♦S-♦
DOMAČA NARAVNA OHISKA VINA *akor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
___1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino:	Catawba belo vino;
6 ............$5.30	Sod, 6 gal.............$7.00
............ 8.00	Sod, 10 gal............ 11.00
25 Kal........... 16.30	Sod, 25 gal............24.00
od> 50 ........... 30.00	Sod, 50 gal...........42.50
belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. Sod 25 galonov, **>-00. Sod 50 galonov, $50.00.
r> vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-w n°ma naravna, kar jamčim. Naročil« je pridejati denar ali ^^oney Order.	_
S^T B	»
| Ljudska banka |
|	Vložite svoj de- |
|	nar na obresti v j
I Mill | lH največjo in naj- | |	J močnejšo banko |
Hf»0	Vlade Zd. Držav,
tratil tlica Poštne Hranilnice j H ^"iiiiivu in Države Illinois.
t H 12>°00 najboljših ljudi t Jolietn ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo.
! 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. I J Flrst National Bank j
ili^^ ^REMOŽENJK NAD $4,500,000.00 SL4VNOZNAN1
slovenski pop
Proti žeji - najbolje sredstvo. I
Clm vež ga pij eft tembolj so ti priljubi.
p —--------
le£ tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
^BILO PIYO
—-_
0 So naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
*ioJftt Slovenic Bottling Co. :
felefo U St'	Joliet, III
M W. 480, ob nedeljah N.W. 344 t
SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
škim blagom po ravno tej vijugasti poti, mesto da bi se obrnil naravnost proti Nilu. Vedel je tudi Stanko, da je mogoče priti v Abesinijo samo od južne strani, kjer meji ta dežela na divjo pustinjo, ne pa od vzhodne meje, katero so derviši skrbno zastražili.
Na podlagi takih premišljevanj je sklenil zaviti kolikor mogoče dalje pro ti jugu. Res, da bi tam zamogli zadeti na zamorce, bodisi begunce iznad bregov Belega Nila, bodisi na domačine. Toda izmed dvojnega zla je imel Stanko raje opravka z zamorci, kakor pa z Mahdijci. Računal je tudi na to, da mu bosta v slučaju, da zadene na zamorske begunce ali na domačine, Kali in Mea na pomoč prišla. Mlado zamorko je bilo treba samo pogledati, pa ei vedel, da spada k plemeni Dinka ali Šiluk. Imela je namreč jako dolge in tanke noge, ki označajo ta dva rodova, prebivajoča ob bregovih Nila kjer žive ljudje na prostranih vodnih razlivih, kakor žrjavi ali štorklje. Kali pa, dasiravno je pod Gebhrovo oblastjo postal skoraj podoben skeletu, je imel popolnoma drugačno postavo. Bil je širok in močan; rami je imel silni, stopinje pa v primeri z Meo jako majhne.
Ker ni govoril nič po arabsko in jako slabo v jeziku ki-svahili, s katerim1 se je mogoče razumeti skoraj po celi Afriki in katerega se je Stanko za silo naučil od Zanzibaritov, zaposlenih pri kanalu, je bilo očividno, da mora biti rojen v kakšnem oddaljenem kraju.
Stanko ga je sklenil vprašati, odkod da je.
"Kali, kako se imenuje tvoj narod?" vprašal je.
"Va-hima," odvrnil je mladi zamorec.
"Ali je to velik narod?"
"Velik, ki neprestano \ojuje s hudobnimi Samburu in jim jemlje živino."
"Kje leži pa tvoja vas?"
"Daleč, daleč!... Kali ne ve, kje."
"Ali v takem kraju kakor ta?"
• "Ne. Tam je veliko vode in gor."
"Imenujemo jo: Temna voda."
Stankq je pomislil, če ni deček morda kje od Albert Nyanze, ki je Ml takrat še v rokah Emina paše, torej je vprašal, da bi to dognal:
"Ali ne prebiva tam beli načelnik, ki ima črne, kadeče se ladje in vojake?"
"Ne. Stari ljudje govoriti pri nas, da videli bele ljudi (tu je Kali pokazal na prste) eden, dva, tri! — da. Bili so trije v dolgih belih suknjah. Iskali so slonove kosti... Kali jih ni videl, ker še ni bil na svetu, to_da Kalijev oče jih sprejeti in dati jim mnogo slonove kosti."
"Kaj pa je tvoj oče?"
"Kralj vseh Vahima."
Stanku je ugajalo, da ima kraljeviča za služabnika.
"Ali bi hotel videti očeta?"
"Kali rad videti mater."
"Kaj bi naredil, ako bi mi zadeli na Vahima in kaj bi oni naredili?"
"Vahima pasti na obraz pred Kalijem."	\
"Pelji nas torej k njim, v tem slučaju ostaneš ti lahko pri njih in boš vladal po očetu, mi pojdemo pa dalje do morja."
"Kali jih ne najti in ne ostati, kajti Kali ljubi Velikega gospoda in hčerko meseca."
Stanko se je obrnil z nasmehom k tovarišici in rekel:
"Nelka, postala si hčerka meseca."
Ko je pa pogledal nanjo, mu je naglo potemnel obraz, kajti prišlo mu je na misel, da izgleda revna deklica s svojim bledim, presojnim obrazom v resnici bolj podobna mesecu, kakor pa zemeljskemu bitju.
Mladi zamorec je trenotek umolknil, potem pa ponovil:
"Kali ljubiti Bvana kubva, ker Bva-na kubva ne ubiti Kalija, samo Geb-hra, a Kaliju dati mnogo jesti."
In pričel se je gladiti po prsih ter ponavljati z očividno dopadljivostjo:
"Mnogo mesa, mnogo mesa!"
Stanko je hotel še zvedeti, kako je prišel deček v sužnost dervišev, toda pokazalo se je, da je od časa, ko so ga neke noči vjeli pri jamah, izkopanih za cebre, tolikokrat šel iz rok v roko, da iz njegovih odgovorov nikakor ni bilo mogoče dognati, čez katere kraje in po kateri poti je prišel v Fašodo. Stanko se je zamislil samo nad tem, kar je govoril o "Temni vodi", kajti ako bi prišel iz okolic Albcrt-Nyanze, Albert-Edward-Nyanze ali Viktoria-Nyanze, kjer so se nahajale države Unioro in Uganda, bi bil moral brez dvoma kaj slišati o Eminu paši, o njegovih vojakih in o parnikih, ki so vzbujali občudovanje in strah med zamorci. Tanganjika je bilo preveč oddaljena, torej je bilo samo mogoče, da prebiva pleme Kalija kje bližje. Torej ni bilo popolnoma nemogoče, da bi kje zadeli na ljudi Vahima.
Čez nekaj ur se je pričelo solnce nižati. Vročina se je znatno zmanjšala. Zadeli so na široko dolino, v kateri je bila voda in je rastlo nekaj divjih fig. Torej so sc ustavili, da bi se konji odpočili in se pokrepčali. Ker so bile skalne stene na tem prostoru nekoliko nižje, je velel Stanko Kaliju, naj gre na vrh in pogleda, če ni videti v okolici kakšnega dima.
Kali je ubogal in v trenotku je bil na robu •skal. Ko je pogledal pazljivo na vse strani, se je spustil spet doli po dobclem steblu lijane ter je povedal, da ni nikjer dima, toda je "nyama". Jasno je bilo, da ne govori o jerebicah, ampak o kakšni večji živali; pokaza^
je namreč na Stankovo puško, nato pa položil prste h glavi, da je ta žival ro-gata.
Stanko je splezal nato gori in ko je pomolil previdno glavo čez rok, je začel gledati v daljavo. Nič mu ni zapiralo pogled v daljavo, ker je poprejšnja visoka trava bila požgana, nova pa, ki se je že spustila iz počrnele zemlje, je imela šele nekaj eol višine. Kakor daleč je segalo oko, je bilo videti samo tuintam kakšno veliko drevo z od ognja osmojenim deblom. V senci enega izmed njih se je pasla čreda antilop gnu, po postavi telesa podobnih konjem, po glavi p^t bivolom. Solnce, ki je prodiralo med listjem bao-babu, je metalo trepetajoče svetle lise na njihove rujave hrbte. Bilo jih je devet. Bile so oddalje komaj kakšnih sto korakov, toda veter je vlekel od živali proti soteski, torej so se pasle mirno in niso slutile nevarnosti. Da bi preskrbel karavano z mesom, je ustrelil Stanko najbližje stoječo žival, ki je padla na zemljo, kakor da bi jo zadel tresk. Ostala čreda je zbežala na vse strani, obenem ž njimi pa tudi velik bivol, katerega poprej niso opazili, ket je ležal skrit za kamenjem. Deček je, ne iz potrebe, ampak iz lovske strasti, strelil še na njega, izbravši si primeren trenotek, ko se je žival obrnila nekoliko na stran. Bivol se je po strelu silno stresel, potegnil zadnji del telesa, potem pa tekel dalje in preden je mogel Stanko spet nabiti, zginil je na neravnem svetu.
Komaj da se je dim razkadil, je že sedel Kali na antilopi in ji je paral trebuh z Gebhrovim nožem. Stanko je šel k njemu, da bi si bližje ogledal žival — in veliko je bilo njegovo začudenje, ko mu je čez nekaj trenotkov zamorec z okrvavljenima rokama ponudil še kadeči se drob antilope.
"Zakaj mi to daješ?" vprašal je.
"Msuri, msuri! Bvana kubva jesti takoj."
"Jej sam!" odvrnil je Stanko razžaljen vsled take ponudbe.
Kali •si ni pustil tega dvakrat ponoviti, ampak je pričel takoj z zobmi trgati drob in požirati poželjivo surove koščke, ko je<ipa videl, da gleda Stanko nanj z gnusom, je ponavljal neprenehoma, medtem ko je požiral: "Msuri, msuri!"
Tako je snedel skoraj polovico dro-bu, potem je pa začel razdevati antilopo. Delal je to jako hitro in spretno, tako da je bila koža naenkrat slečena in meče odrezane od hrbta. Se; daj je Stanko na svoje začudenje zapazil, da Sabe ni pri tem delu, žažviž-gal mu je, da bi ga povabil na obed sprednjih delov zverine.
Toda Saba se nikakor ni prikazal, namesto njega je pa nad antilopo sklonjeni Kali dvignil glavo in ekel:
"Veliki pes teči za bivolom."
"Ali si videl?" vprašal je Stanko.
"Kali videti."
To rekši je položil antilopifle ledvice na glavo, na vsako ramo pa kos mesa in odrinil je nazaj k soteski. Stan ko je zažvižgal še nekajkrat in čakal, ko je pa videl, da je zaman, je šel za njim. V soteski je Mea že sekala trnje za zeribo, Nelka je pa skubila s svojimi malimi prsti divjega ptiča ter vprašala:
"Ali si žvfžgal Sabi? Tekel je za vami."
"Tekel je za bivolom, katerega sem obstrelil in sem jako nemiren," odvrnil je Stanko. "Te živali so silno srdite in tako močne, da se jih še lev boji napadati. Sabi bo predla slaba, ako se spusti v boj s takim nasprotnikom."
Ko je Nelka to slišala, se je jako vznemirila in rekla, da ne pojde spat, dokler se Saba ne vrne. Ko je Stanko videl njeno skrb, se je jezil sam na sebe, da ji ni prikril te nevarnosti ter jo je pričel miriti:
"Šel bi sam za njim s puško," rekel je, "toda najbrže sta jako daleč in v kratkem bo nastopila noč in sledov ni mogoče več opaziti. Bivol je močno obstreljen in imam upanje, da pade. V vsakem slučaju izguba krvi ga oslabi in če se tudi vrže na Sabo, bo Saba zamogel zbežati... Da, vrne se morda ponoči, toda vrne se gotovo."
Ko ji je tako govoril, sam ni verjel v lastne besede, kajti spominjal se je, kar je bral o veliki maščevalnosti afri-kanskega bivola, ki" celo, kadar je težko ranjen, teče naokrog in čaka pri stezi, po kateri mora priti lovec, potem ga pa napade nepričakovano, vzame na roge in vrže kvišku. Tudi Sabi bi se zamoglo kaj tacega zgoditi, ne glede na razne druge nevarnosti, ki so mu grozile pri vrnitvi ponoči.
Kmalu je padla noč. Kali in Mea sta naredila zeribo, zakurila ogenj in pričela z večerjo. Saba se ni vrnil.
Nelka se je vznemirjala vedno bolj in slednjič je pričela jokati.
Stanko jo je komaj primoral, da se je vlegla, ter ji je obetal, da bo čakal na Sabo, ko se pa zdani, pojde ga sam iskat in ga bo pripeljal. Nelka je res šla pod šotor, toda vsak trenotek se je prikazala njena glavica izpod zasto-ra in povpraševala, če se pes še ni vr<-nil. Šele po polnoči jo je premagal spanec, ko je prišla Mea, da bi nadomestila Kalija, ki je čuval pri ognju.
"Zakaj jokati hčerka meseca?" vprašal je Stanka mladi zamorec, ko sta sc vlegla' spat na šabrakah. "Kali ne mara tega."
"Žaluje za Sabo, katerega je menda bivol ubil."
"Morda pa ni ubil," odvrnil je črni deček.
Nato sta umolknila in Stanko je trdo zaspal. Bilo je še temno, ko se je zbudil, ker ga je začelo mraziti. Ogenj je ugasnil. Mea, ki bi morala nanj
paziti, je zadremala in že nekaj časa ni dodala goriva na ogenj.
Plahta, na kateri je spal Kali, je bila prazna.
Stanko je dodal nekaj goriva, potem je pa sunil zamorko in jo vprašal: "Kje je Kali?"
Nekaj časa je gledala nanj nezavestno, potem se je pa iztreznila in odvrnila:
"Kali je vzel Gebhrov meč in šel iz zeribe. Mislila sem, da hoče narezati več grmovja, toda ni ga bilo nazaj." "Je že davno odšel?" "Davno."
Stanko je čakal nekaj časa, ko pa zamorca le ni bilo, mu je nehote prišlo vprašanje: "Ali je zbežal?"
(Dalje prih.)
Cenj. naročnikom.
Od c. in kr. konzula v Chicagi smo te dni prejeli obvestilo, da je našemu listu zopet dovoljeno v Avstrijo, kakor pred vojno.
Onim cenj. naročnikom, katerim še ni bila potekla naročnina, bomo list pošiljali v nadi, da isto kmalu ponove.
Priporočujoči se za zopetno naroč-bo, smo
spoštovanjem
Amerikanski Slovenec.
_i_
TT^ing^I
operen	Lesni
Clinton in Desvlaines Sta. Joliet |l * /
DENAR SE VLAGA NAJBOLJ! IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU. CROATIA. EUROPE.
in nje podružnice v: Belavaru, Brode na S. Crkvenici, Delnicama, Djakoru. Kraljeviči, Novem Vinodolu, Oaijekn, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, VeKlc Gorici, Virovitici, Zemunu i Senjm. Delniška glavnica
in pnHufi
K 16.250.000. Nasvete in navodila poiljemo zastonj
Geo. Svetlecich
SSSSSS»SSSKK«
K PRVI SALUN m ffi ONKRAJ MOSTA W WWWWWWWWWWWKM
Chicago Telephone 3861 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL
DOBRODOŠLI!
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webatcr Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, ■ K Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO. VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago Phone 225.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom »toje
Mesnica Tel. 101	Joliet. Ill
pnuuiuuuiuHiuiunHuiiiniinuniuiutHiuiuiiuiuuuuiiiiii
C hi. Phone: Office 65^. Ret. 3704
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—« p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 4*5.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
LUllllIllllHllftlHIItUMIIlUttllUIIIllilllllllllUllIIIIIIIIHlUlllllilll
**#»GERMAN»#»*
f Loan & Savings Bank*
MARTIN WESTPHAL	X
fill N. Bluff Strict	JOLIET. ILL.V
A O+t^p4*	flfc
i	Urada telefon Chicago 100	X
Stanovanja telefon Chicago 8247 Z
I JOSIP KLEPEC |
JAVNI NOTAB	9
^ 1»0»N. Chicago §t.	JOLIET, ILL.^Ž
Joliet Still Dye Mu
itffyil«»il C Wan en and Pjrom
•TRAKA ft CO. Office aad Works, 641-444 Case
Chicago Phone 4444, N. W. 488.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja xopM ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R
North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banko.
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence ia Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOSLII *
W. C. IVI OONEV
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg, Jottot,
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oslasite se pri meni
Farme v Wisconsin^
Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsakemu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče.
M. PIKLOR,
prodajalec farm,
1526 W. 21st St. Chicago, Illinoia.
Vsem Slovencem in Hrvatom pripo ročam mojo gostilno
"HOTEL FLAJNIK"
3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO.
VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE!
P. & A. Phone 351-W.
_
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trčim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premoa TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Pozor, rojaki!
Dobil tem iz Wa»hin- JE, ^Mfe tona za svoje zdravila JjK^U seriulno S U'vitko ktere^U^^ nO^K jamti. da so zdravila	nU^H
prava in koristna.
Po dolgem Času se	JH
mi je posrečilo iznajti V VStf^^^k pravo Aipen tinkture lil [n Fomado proti izpa-danju in za rast lai,
kakor&ne iedosedaj na	^B^^^H
svetu ni bilo, od katera njoikim in ženskim go-ln dolgi lasje resni-čuo popolnoma zraste- LM jo in ne bodo več izpa- ^H dali ter ne osiveli.	^H
moikim Vt. tednih krasni brki popolnoma. ^H Revmatizem v in in križicah v 8 dneh popolnoma ozdra-vim, kurja očesa, bra-davice, potne noge in ozebline se popolnoma odstranijo Da je to H rasnica jamčim s 1500. M
Pilite po ceuik katere-'a^BBHHH ga polljem zastonj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT *
V So. Chicago, 111«.: Soba 218 — 9206 Commercial At*. Telefon: South Chicago 579.
{HISammyJ
( 106 Loughran Bldg. J
j Cat« and Chicago SU. JOLIET 1
?. PcsQjnje denar na zemljišča. )
S	Insurance vaeh vrat	S
I	Surety Bonds.	/
)	Steam Ship Agent	)
(	Both Phonoa 300.	\
•v <y vesn^i-m
AMERIKANSKI SLOVENEC,
19. FEBRUARJA 1915.
SLIKE IZ VOJNE.
(Iz "Slovenca" z dne 19. dec. 1914.)
Kadar padajo granate...
Ondan je prinesel "Den" izvirni dopis vojnega kurata. Pismo se glasi: Hitim pisati mrtvaški zapisnik. Vojaški zdravnik izvršuje vizito maroder-jev. Dopoldne karxnaenkrat mine. Je ob 1. uri popoldne. Na kosilo ni ča'sa misliti, navadilo kosimo zvečer. Kar zabuči grozni zvok, podoben tulečemu vetru, stisnemo se nehote k tlom, pri-leteč pok nam udari na uho. Granata je padla pred našo barako. Granate padajo v večjem številu, udarjajo bližje in dalje. S prepadenimi obrazi stojimo skoraj tri ure, nihče ne črhne besedice. Skriti se nimamo nikamor, zakaj zakopati bi se morali dva metra globoko v zemljo, da bi bili deloma na varnem. Ob 3. uri smo zaslišali sikanje, ki ga ne bomo nikdar pozabili. Vržemo se na tla. Krogla je prodrla streho naše barake. Namah je bilo vse razbito. "Hiša" nam je stala v plamenu. Popademo svoje reči, pa bežimo, ne, drvimo k skali, oddaljeni kak šnih 300 metrov od barake. Še par-krat je padla granata na tla nekaj korakov proč od mene. Grozne so eksplozije granat. Stiskamo,- krčimo in krijemo se pod skalo. Naenkrat je vas v plamenu. Šrapneli pokajo, granate padajo in iz vaši je slišati krik in vik na pomaganje. Dve hiši je granata grozno razbila. Slučajno so si izbrale granate za žrtev naše obvezali-žče in barako, kjer so ležali ranjenci. V somraku so ostavili pečino, pa smo si poizkali drugo obvezališče na spodnji strani vasi. Ogenj je kaj hitro uničil moj fotografični aparat z mnogimi posnetki, ki so mi bili toli dragi. Med drugimi tudi grob padlega poročnika Pospišila iz Velikega Medrečja. Ali človek vse pozabi, da si le reši golo življenje. Tukajšnjih prebivalcev r.i skoraj na pregled. Kraj je peščen, kamenit, reven, kar se tiče skal, je podoben Moravskemu Krasu. Ta kraj je že precej daleč v Ruski Poljski. Naš 81. polk se drži naravnost junaško, zlasti če pomislimo tukajšnje okolšči-iie. Vse to se je zgodilo 27. novembra, na dan, ki ga ne bo nikoli pozabil nihče izmed nas. Živce ynam sicer kakor konopce, ali tedaj le ni bilo tnogoče zatisniti oči.
Kaj pišejo vojaku
"Češki Dennik" poroča: Mestni Stražnik Karol Strejc je bil pozvan pod orožje in je moral odriniti na severno bojišče. Dolgo časa ni bilo o «jem ne duha ne sluha. Ali nedavno tega je pisal pismo, da je v ruskem u-jetništvu. Iz lista smo pobrali to-le: Draga žena in otroci! Najprej vas srčno pozdravljam in poljubljam. Obe-iitm vam naznanjam, da so me Rusi ujeli in odvedli v Azijo skcvraj na kitajsko mejo. Ne mine mi dan, da se ne fci zmislil na vas s solzo v očeh. Oddaljen sem od vas 7000 kilometrov, bivam v kraju, ki ni daleč od Čergenta in Taškenta, kjer žive Kitajci in Kir-gizi. Naše popotovanje sem je trajalo 5 tednov, deloma peš, deloma po železnici in po ladji. Samo na ladji smo se vozili celih 6 dni. Dostikrat gledam zamišljen na orjaški žar bljuvajočega ognjenika, ki ga vidimo vkljub znatni daljavi. Gledam Kitajce v njih kožuhih, v katere so skoraj vsi skriti. Njih barake napol v zemlji so pravi pravcati brlogi. Narejene so domalega iz lesa in slame, zakaj kamna ali opeke ni mogoče dobiti tukaj. — Videl sem tudi Moskvo. To je krasno mesto, z mnogimi visokimi zvoniki in veličastnimi božjimi hrami: panorama, ki je ni mo. «oče popisati. Vse strehe so pokrite s pločevino. Bil sem tudi v ruski cerkvi. Tu so vsekako jako pobožni ljudje. — Reke so ponekod jako široke, namreč 500 metrov in več. Na mno-' gih je videti parnike. Tudi sem videl na tisoče divjih gosi, mnogo štorkelj in drugih ptic. Sadje je tukaj jako drago, ker je razmeroma malo sadnega drevja. Zato je pa meso bolj poceni. Funt govejega mesa stane 8 ko pejk (20 vinarjev), prašičevega pa, ki ga je tukaj malo, 20 kopejk.^Kunt kruha stane 4 vinarje. — Da bi vi videli te ruske koz<ike! To so vam jahači! Človeku se zdi, da so priraščeni na konjih. Veselim se vrnitve k vam — oh, da bi bilo to že kaj kmaliT— veselim se, da bomo spet skupaj živeli zdravi in ve-, seli. S tem končam svoje pismo in poljublja posebno tebe; ljuba žena in zlati otročički, tvoj Karol." Rusko gospodarjenje po Galiciji. — Oropani grad v Podhorcah.
"Novva Reforma" piše: Petrograd.ski dnevniki prinašajo iz Lvovu, da.so bile Številne in dragocene zbirke v Podhorcah oropane. Na podlagi informacij iz raznih galiških mest, zlasti iz Stryja, Drohobycza, Jaroslawa, kjer so gospodarili Rusi, smemo biti prepričani o tem, da so ruski vo/aki na povelje oblasti in višjih častnikov izvršili ta rop. Ko so kozaki grad oropali, so odpeljali opravo na več vozeh. Oskrbnik gradu je prosil poveljujočega častnika za intervencijo. Častnik je letel na grajsko dvorišče, klel in grozil svojim ljudem s samokresom. Komaj se je oddaljil, so kozaki še hitreje nadaljevali svoje delo. Čez par ur se je častnik vrnil,-ne vede, da ga oskrbnik na skrivnem opazuje. Častnik je prišel na dvorišče, pregledal polne voze, pokril jih skrbno s platnom in zmerjal vojake, ker niso dosti povezali.
Bronislav Krzczynski pravi v "Wie-denskem Kuryerju Polskem" o dragocenost itega gradu: "smelo povem: Imeli smo v Galiciji samo dva taka Panteona: Wawel v Krakovein in grad v Podhorcah."
"Proti tej čisto navadni tatvini naše narodne lastnine moramo najenergič-neje protestirati," piše pred drugim Kryczynski ob misli, strašni za Poljaka, da so prazne dvorane muzeja Os-solinskili in gradu v Podhorcah.
Cesar Viljem II. v hiši, kjer sta se sestala Bismarck in Napoleon III. "Piccolo" poroča iz Berolina: 10. oktobra se je cesar Viljem mudil v Doncheryju pri Sedanu in je ob tej priliki obiskal tudi znano hišo "de la premiere entrevue", kjer sta se 2. septembra 1870 zjutraj sešla Napoleon III. in Bismarck ter je francoski cesar zaman skušal doseči milejše pogoje za kapitulacijo. V hišici še vedno stanuje takratna gospodinja Fournaise Liban; tedaj je bila stara 27 let, danes jih ima 71. Liban je pripovedovala nekemu poročevalcu: "Tedaj sem dobro vedela, kdo sta bila moža, ki sta prišla v mojo hišo; topot pa, ko je prišel nemški cesar, prvi četrt ure nisem vedela, kdo je, ki je z mano tako prijazno kramljal. Govorila sem z njim svobodno kakor z vsakim drugim in on mi je savno pravil, da pošiljajo Francozi proti Nemcem celo Maročane, Senegalce in druge divjake, ko mi je opazka visokega častnika odprla oči, s kom govorim." CesaF^ Viljem je pustil ženi štiri cekine in svojo sliko. Na ■vizitko je pa cesar napisal svoje ime: "Guillaume I. R." Princ Valdemar se je podpisal na list papirja: "Waldemar, fils du Prince Henri de Prusie, grand admiral frere de A' Empereur." Tudi tajnik je pustil ženi cekin. Ko je Liban pripovedovala o visokem obisku, je menila: "Velik je in nima tako hudih oči kakor Birmarck."
— Za najnižje dnevne cene denarja in druge podrobnosti o pošiljanju denarja v staro domovino, čitajte oglas "A. S." na 5. strani.
SSišgiffižiJiSSi S £ S SH K S S3 iS Si
m	a;
CENIK MOLITVENIH £ £čš NABOŽNIH, PODUČNIH g IN ZABAVNIH KNJIG £i
m	' s
katere se dobe v^SHS^
^	!a
^ KNJIGARNI AMER. SLO- JJ S VENCA, JOLIET, ILLS. S
S K ffi
PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c
Angleščina brez učitelja..........40c
Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa...................20c
Babica ...........................50c
Beatin dnevnik ..................20c
Bahovi huzarji in Iliri............75c
Bajke in povesti .................75c
Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet-
stvo in blagoslov ..............25c
Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c
Bitka pri Visu 1. 1866..............25c
Bled sedaj in nekdaj .............20c
Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—Čudovita zmaga .............20c
Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c
Boj in zmaga. Povest.............25c
Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c
Božični darovi. Povesti...........20c
Burska vojska ...................25c
Cvetina Borograjska. Povest......40c
Cvetke zelenf in zvenele za mlade
in stare .......................25c
Čas je zlato .....................25c
Ciganova osveta .................25c
Črni bratje. Povest .............20c
Darovana. Povest ...............25c
Doma in na tujem ...............25c
Domači zdravnik ................60c
Emanek, lovčev sin. — Berač......20c
Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c
Evstahij. Povest .................25c
Feldmaršal grof Radecki .........20c
Ferdinand .......................25c
Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c
Friderik Baraga .................50c
General Lavdon, oče vojakov imenovan .........................20c
Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice... .20c
Gozdarjev sin. Povest............20c
Gozdovnik. Povest iz ameriškega
življenja, 2 zvezka po...........75c
Grizelda, kmetica in grofica.......20c
Hedvika banditova nevesta. Povest 20c
Hitri računar ....................40c
Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c
Izdajavec. Zgodovinska povest iz
turških časov ..................25c
Izgubljena sreča. Povest .........20c
Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c
Izza mladih let, pesmi ...........30c
Jagnje. — Starček z gore..........30c
Jaromil. češka narodna pravljica. .20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika .................25c
Jozafat, kraljevi sin Indije........25c
Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. —
Z nemščino gre naprej .........75c
2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .......v.. ..........50e
1. zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja.—IV. Vrban Smu-kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ............. 50c
4.	zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—LIL Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. .— IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........5Qc
5.	zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. —
III.	Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena .....................50c
6.	zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja... 50c
9.	zv.: I. Doktor Zober. Izviren ro-I man. — II. Med dvema stoloma.
Izviren roman. Cena............50c
Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50e
Krvna osveta. Povest ............20c
Lažnjivi Kljukec ................20c
Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c
| Lurški čudeži ..................$1.00
' Ludevit Hrastar.—Golobček......25c
Ludovik, mladi izseljenec.........25c
Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c
Marica. Povest .................40e
Mali vseznalec — Mali vedež.....25c
Malo življenje. Povest ...........45c
Marija hči polkova, zgod. povest..25t Marijina otroka. Povest s kavka-
Marjetica. Idila ................SOc
Maron, krščanski deček...........25t
Materina žrtev ...................20c
10.	zv.: I. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. Sest parov klobas.—
IV.	Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev iz nevoščljivosti. Cena.....SOc
Katekizem za kat. slov. šole v A-
meriki .........................25c
III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...SOc Kanarček, Kresnica. — Kapelica v
gozdu .........................2fk
Kirdžali, podonav. povest ........50«
Kmetijsko gospodarstvo*.........75<
Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ......:____2Ck
Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25< Krištof Kolumb in odkritjv. Amerike ...........................20.:
Koliščina in stepe. Povest........2ft:
Kraljica Draga, izvirna povest ix
srbskega kr. dvora........:....25t
Mati božja dobrega sveta, povest..50t Mati božja na blejskem jezeru... .25« Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža.
Gregelj Koščenina) ............20c
May, Eri. Povest ...............20«
Mirko Poštenjakovič. Povest...... .20c
Mlada mornarja. Povest	t,. .25c
Mladi samotar. Povest ...........20c
Mladim srcem ...................40c
Mlinarjev Janez. Slovenski junak\ ali uplemenitba Teharčanov..50c Medvedji lov. — Čukova gostijah. .40e
Močni baron Ravbar.............20c
Mož Simone...................,.50c
Mrtvi gostač ....................25c
Na Jutrovem ....................40t
Na preriji. Povest ..............20c
Na divjem zapadu.............,..50c
Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20t
Maseljenci. Povest ..............20c
Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c
Naš Dtim ....................,..20c
Nedolžnost, preganjana in poveli-
čana. Povest ..................25c
Nikolaj Zrinski ..................25c
Nekaj iz ruske zgodovine.........20c
Nesrečnica. Povest ..............20c
Nezgoda na Palavanu. Povest.....20c
Od Leona do Pija .............. ;20c
Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c
Pavlina ..........................25c
Pesmarica — Slovenska...........50c
Pesmi — Janko Žirovnik.;........30t
Pirhi. — Ivan, turški stižen. — Krščanska obitelj .................25c
Pisana mati ......................50c
Pisanice, pesmi za mladino........50c
Ponižani in razžaljeni............50c
Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c
Poslednji Mohikanec. Povest......20c
Postojnska jama .................20c
Potop .................;........$1.00
Potovanje v Liliput...............20c
Povodenj ........................25«
Pauk zaročencem in zakonskim.. .75c
Praški Judek ....................20c
Pred nevihto, novela ............25c
Preganjanje indijan. misijonarjev..25c
Pregovori, prilike in reki.........30c
Prešeren in Slovanstvo...........50«
Prešernove poezije ..............75«
Pri Vrbovčevem Grogi. Povest... .20c Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c
Prihajač. Povest .................50c
Princ Evgenij Savojski, slavni^u-nak in vojskovodja avstrijski.
Zgodovinska povest............20c
Pripovedke za mladino. T. in II. zv. 20e
Prisega huronskega glavarja......25c
Prvič med Indijanci. Povest.......25c
Prst božji .......................20c
Rdeča in bela vrtnica '.............25c
Ribičev sin. Pravljica ........;..20c
Ricmanje, cerkveno vprašanje.....25c
Samo pri tueni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravilu: 2:1 rast in proti spadan-lu ženskih in moških las, kakor tudi za rast mo-skihbrkin brade: za revmatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grranlirnni $500. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ
1092 E. 64th St.
Cleveland, Ohio.
E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.

JOtl ET. ILL.
PIVO 7 STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta. Both Telephones 26. JOLIET, ILLD*®®*
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrate na to tvrdko in prepričani bodite, <fa boste najbolje poitreženi, ker ta zarod je najboljši ter mnogo cenejši jcol drugi.
V slučaju potrebe rešilnega vozi (ambulance) pokličite nas po t«laio nu, ker smo vedno pripravljeni — p« dnevi in ponoči.
Vse delo jnmčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČA£
W. H. KEEOAN,
Telefona it 100 — vsak fes. C or. 2nd ud Joliet St. Ln SnOe, BL
POZOR, ROJAKINJBI
Mi veste, kje je dobiti najboljše so po najniiji ceni? G« t orel V
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveie in preka jene klobase in najokntnejie meso
Vse po najnižji ceni Pridite torej h poskusite naše meso.
Niake cene in dobra pestrotibn naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas t našej mesnici in greeeriji na voga-I« Broadway «nd Granite Streete.
Chic. Phone 2766. N. W. Phone 1113
— Med ranjenci .v Gorici se nahaja tudi rezervni poročnik Fran Cigoj, c. kr. sodnik v Voloskem. Gospod Cigoj je odlikovan s hrabrostno svetinjo.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................$10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... m
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................*6"\:
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... nn
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galbnov in
50 galonov, galon po.....'.......................................'
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Qraft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois'
Union Coal & Transfer Co.
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago tel. 4311	Northwester* ***


Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
\
::Piit@ "Ells: Brand." p>tv^
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah-
»HM>*<M040«04040*040404IM<M04(HIH04MMOO«(Hf
Chi. tel. 3J».
N. W. tol. 1237
Louis Wise
2M Jackson St JOLIBT, III
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMODKE:
Sobe v najem in Lunch Room.
JOHN
w Pbon«
348
■ SliE-ANiCfl
:.:Slovenska Gostiln^
vino domače in 'mPortirjkt' fino žganje in dišeče smo
915 N. Scott St., Joliet, 111
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imetiuje
KAGLE KXPOJgJ
^r^-sax^'iass?*'" 1 1 1 ----------LL.U.-----—-------------—■ -.easy ----------------
ter je najboljša pijača
E Porter Brewing Company
Ota Medna 405	S. Miff St., JolItU!