.Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka 1 Din.
Št. 5.   Leto XIX. - Kranj, L februarja 1935.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmtjerjev trg Štev. 1. Telefon št. 73 .Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračttjo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjca": teloletno 40 Din, polletno i O Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Senatorske volitve in Gorenjska
Kakor beremo v naših časopisih in o čemer se je celo v Kranju vršihv posebna konferenca, bodo naši veljaki imeli dne 3. februarja izbirati med dvema kandidatnima listama. Ena izmed njih je bila postavljena v Beogradu po glavnem odboru JNS, druga pa je nevtralna lista g. Zebota. Na tej listi kandidirajo pred vsem slovenski javni delavci in župani. Zanimivo je, da samo na tej listi kandidira zastopnik Gorenjske. Pričakovali bi sicer po vseh pripravah
¿NS stranke, da bo ta vsaj enega izmed andidatov izbrala iz vrst gorenjskih požrtvovalnih nacionalnih delavce/. To bi pričakovali toliko bolj upravičeno, ker niti JNS, niti stranke, ki jo sestavljajo, doslej niso Gorenjske dovolj mogle zastopati.
Kakor je splošno znano, so prijavljali kandidature tudi gorenjski voditelji te stranke, pa se glavnemu vodstvu ni zdelo potrebno uvaževati gorenjskih kandidatov, čeprav so mnogi izmed njih priznani javni narodni delavci. Uva/.e-vali niso niti posameznih stanov, niti zaslužnih prosvetnih in kulturnih delavcev. Mi sicer ne moremo o tem odločati, hoteli pa smo samo pridobiti za Gorenjsko zmožnega zastopnika. Radi tega so gotovo slovenski župani postavili na drugo mesto kot kandidata znanega javnega delavca, ki ima za Gorenjsko priznane zaslugo, g. Štrcina, kateremu upamo, da bodo poverili posebno gorenjski župani in drugi upravičeni volivci svoje zaupanje pri glasovanju. To je toliko bolj važno, ker le na ta način bo mogoče, da dobi Gorenjska v senatu svojega zastopnika.
Še senat
..Pohod", glasilo nacionalistov, piše v članku ..Tudi mi smo veseli!" marsikaj o volitvah v senat. Ko obsoja kandidaturo g. Ivuna Puclja. ker In prišel na poslansko mesto njegov poslanski namestnik dr. Hans Arko. znani nemški nacionalist v Kočevju, pozdravlja haš radi tega nacionalnega momenta kandidaturo g. 2ebota.
Nadalje poroča ..Pohod":
..\eino in lahko ugotovimo, da je bil g. Pucelj pri sestavljanju sporazumne liste opozorjen, naj se umakne rajši med namestnike na sena-torski listi, pa se /.a to opozorilo ni /menil, čeprav so se ia prijateljska opozorila sklicevala bal na okolnost, da ho prihod dr. Iiansa Arka v Narodno skupščino izzval silno ogorčenje med vsemi nacionalnimi elementi, pa nuj pripadajo tej ali oni skupini in naj bodo predstavniki tega ali onega političnega naziranja. (¡. Pucelj se ni zmenil za ta opozorila! To si je treba zapomniti ne samo za 3. februar 193>, ko se bodo vršile senatorske volitve, marveč tudi za vso bodočnost, zlasti tudi za volitve v Narodno skupščino.
So gotove meje, preko katerih ne sme iti politik niti kot oseba niti kot predstavnik neke politične grtipacije. Te meje so začrtane s častjo in ponosom naroda, kateremu politik pripada in čegar interesu nuj bi služilo vse njegovo delovanje. Kakšen je položaj Slovencev v nesrečnem kočevskem otoku, o tem nam ni treba praviti. Vprašajte dobre Slovence tam doli, pa vam bodo vsi ne glede na svoje politično prepričanje odgovorili, da so postali Slovenci v svobodni Jugoslaviji narodna manjšina in da gospodarijo nad njimi kočevski Nemci. Nemci imajo večino v kočevskem občinskem odboru, čeprav ima Kočevje le eno tretjino nemških prebivalcev. Ob priliki komasucije so bile nove, koinasirane občine stvorjene tako, da se je ugodilo vsem željam kočevskih Nemcev. Ni čudu, če stiskajo Slovenci svoje pesti in komaj čakajo prilike, da bodo obračunali z nemškimi očeti in slovenskimi pokrovitelji te nacionalne blaznosti. — Obstojni je drug načrt, napravljen od nacionalnih Slovencev in odobren tudi od naših narodno-obrambnih faktorjev, toda propadel je, ker je moral propasti, da niso nekateri slovenski politiki zgubili upanja na krogli ice nemških Kočevarjev. O vsem bomo govorili še podrobno, pu ne v tisku, marveč nu javnih zborih, kajti tam doli v Kočevju je prišel trenutek, ko moramo reči: „Do tu in ne dalje!"
Gospod Pucelj, ali ni čudno, če moramo mi, jugoslovenski nacionalisti, javno izraziti željo, da ne pridete v senat Vi, marveč da nnj pride v senat mesto Vas g. Zebot? Smo toliko pošteni in odkriti, da javno podčrtamo to iskreno željo, kuj ti le na ta način bosta slovenski del našega narodu in slovensko Kočevje očuvana sramote, da bi jih zastopa! v Narodni skupščini kraljevine Jugosluvije dr. Iluns .Arko, kočevski Nemec in predsednik ivabskega Kulturbunda.
Družina
Ljudje, ki prisegajo na materialistične nauke, so prepričanja, da narodi, ko dosežejo višek svojega kulturnega udej-stvovanja in življenja, polagoma zopet padajo in končno izginejo iz svetovne zgodovine. Tako pravijo se je zgodilo z Egipčani, Asirci in Babilonci. isto se je zgodilo z nadarjenim grškim narodom, a najbolj drastičen primer so pa Rimljani. Ko je mogočni rimski narod dosegel višek svoje kulture, je naglo propadel in postal plen nomadskih narodov. Isti proces, tako sklepajo nadalje, bodo napravili evropski narodi, kakor hitro bodo dosegli višek kulture, iu ne pomaga nobeno sredstvo in nobeno zdravilo, ki bi jih rešilo gotovega propada. Torej po mnenju teh ljudi smo kot narodi zapisani gotovj smrti in je takorekoč škoda vsakega poskusa rešitve, ker moramo itak nujno propasti in iti z zaton. Torej bo le res, kar prerokujejo nekateri, da se Evropa bliža svojemu koncu in da bo na naše mesto stopila nova rasa, menda rumena.
Drugi so spet mnenja, da je moč in rast naroda odvisna zgolj od gospodarskega položaja. Če je narod gospodarsko trden in bogat, potem se bo ohranil, če je pa narod gospodarsko šibak, potem bo podlegel.
Dejstvo je, da je na teh trditvah nekaj resnice, vendar pa življenje posameznih narodom ne zavisi samo od gotove kulturne ali gospodarske trdnosti, marveč je življenje narodov odvisno od zdravja in trdnosti posameznih družin, ki so celice občestvenega življenja narodov in držav. Da so pa te celice zdrave in močne, pa ni odvisno od tega, ali so kulturno bolj čili manj na višku in gospodarsko trdne. Saj vidimo, da so ::. pr. one družine, ki so morda kulturno na višku in tudi gospodarsko trdne, vendar vse razdrapane in uničene, do-čim so pa družine, ki so v gospodarskem pogledu zelo na šibkih nogah, vendar zdrave in sveže, kulturno pa več ali manj visoko stoječe. Tuke družine dajejo človeški družbi lep kontingent izvrstnih ljudi, ki z vso vestnostjo služijo skupnosti.
Države hranijo v svojem osrčju dragocen vrelec, iz katerega se porajajo novi ljudje, novi verniki, novi državljani, novi branilci naroda in države. Če se ta zaklad, ta biser, sveti v svojem prvotnem sijaju in blesku, kakor mu ga je določil in namenil Bog, potem blagor narodu, blagor državi. Če države skrbno negujejo in varujejo ta zaklad, potem skrbijo same za sebe in dovajajo življenjski sok samim sebi. Če pa države in narodi pozabljajo na to družinsko ustanovo in jo morda celo oskrunjajo,
Eotem gorje državam in narodom. Bogu odi potoženo, kako je sveta ustanova družine mnogokje oskrunjena in zma-ličenu. Pravi obraz družine je zastrt, da celo naravnost oskrunjen. Kako globoko sta padla družina in družinsko življenje zaradi gospodarske stiske, priznamo, a še bolj pod vplivom nevere, liberalizma, socializma in komunizma ter se odmaknila od onega idealnega razmerja, ki ga ji je namenil Bog.
Če hočemo vedeti, kaj sta napravili človeška neumnost iz zloba iz svetega družinskega življenja, potem je dovolj, da pomislimo samo na Rusijo, kjer je pravo družinsko življenje popolnomu zmuličeno in oskrunjeno. Boljševizem ni preje miroval, dokler ni družinskega življenja razbil, ko je namesto zakona v krščanskem smislu uzakonil neke vrste zakonsko življenje, ki v svojem bistvu ni nič drugega, kakor navadna prostitucija. Le kam bo prišla družina, če
se bo splošno oklenila boljševiških nazorov o zakonu, družini in družinskem življenju sploh. Takšen eksperiment more pač prenesti le ruski narod, ki ima v sebi še toliko zdravja in moči, da
ga ni mogel uničiti niti boljševizem. Če i se morebiti delali na kakšnem dru-g :m narodu taki poskusi, bi bil že narod uničen. Če bi že zaradi nobenega drugega razloga ne bili proti komunizmu, moramo biti že zato, ker je uničil, kjer je prišel na vlado, zakon, družino in družinsko življenje sploh.
Še hujše kakor zunanje nevarnosti za
Eropad družine so notranje nevarnosti. >ružine bodo le tedaj zdrave in bo po njih zdrav in močan tudi narod in država, dokler bodo postavljene na trden temelj. Ta temelj pa je zdrava vera, ki človeka vsega prevzame in preoblikuje v njegovem mišljenju in delu. Nevera ie grobokop družinskega življenja. Vsako novo oblikovanje, vsaka reforma skupnega življenja se mora začeti pri družini, ker je družina celica države. Reforma družine pa se mora izvršiti na krščanskih temeljih, kajti na nobenem drugem temelju se ni posrečilo ozdraviti družine in jo tudi v uodoče ne bo mogoče. Zakon in družinsko življenje nista morda iznajdba človeka, marveč je božja iznajdba in ustanova, ki jo človek
DELAVSTVO
ne sme in ne more spreminjati. Zakon, ki je temelj družine, je od Boga ustanovljen in nihče ne sme na njem kaj rušiti, ne na edinosti, ne na razvezlji-vosti in ne na kakem drugem bistvenem delu zakona.
Pravijo, da je človeška družba propadla, da propadajo narodi. Če vidi hišni gospodar, da je njegova hiša omajana do temeljev, da so leseni deli pri stavbi že vsi trohneli in zidovi razpokam, potem ne bo šel hiše slikati od zunaj in znotraj. Tako delo bi bilo nespametno in otročje. Istotako ni mogoče bolne družine zdraviti z zunanjimi reformami, ampak jo je treba zdraviti z notranjimi sredstvi in to so krščanski nazori o družini.
Pred približno 20 leti je Wiess v svoji apologiji krščanstva zapisal naslednje besede: Če se ne posreči ljudi prepričati, da je treba človeško družbo zdraviti pri korenini, to je pri družini, potem je sploh odveč govoriti o socialnem vprašanju. Ozdravljenje in posve-čenje družin sta dva pojma, ki se jim mora dati meso in kri in potem je socialno vprašanje po veliki večini rešeno.
Kranjsko delavstvo sodi
Zadnji teden so se delavske vrste v kranjskih iovarnah zganile. V Jugobru-ni in Jugočeski so se vršile volitve obratnih zaupnikov, ki so dvignile mnogo hrupa in razčistile marsikaj.
JUGOBRUNA
Volitve obratnih zaupnikov so se vršile v soboto 26. januarja in sicer po skra šanem voli vnem postopku. Ob 13 so vlagali kandidatne liste. Vložile so jih vse tri organizacije. Volivni odbor s predsednikom Delavske zbornice 1 ■ 1 T r- Kopačem je rdečo in plavo listo potrdil, dočim je belo ovrgel in dal 20 minut časa za popravek. Ker pa je predstavnik liste JSZ določeni rok za nekaj minut zamudil, so se volitve kljub protestu vršile brez liste JSZ.
Ko je delavstvo, ki je pričelo voliti ob pol 14, zvedelo, da je lista JSZ ovr-žena, je nastalo med njim silno razburjenje. Na volišču so se odigravali burni prizori, ko je razburjeno delavstvo dajalo duška svoji ne vol j i nad volivnim odborom.
Večina zavednega delavstva, ki bi oddalo svoje zaupanje Jugoslovanski strokovni zvezi, sploh ni šla volit, dočim so drugi spet trgali obe, rdečo in plavo glasovnico in jih dajali v kuverte, nekateri pa mesto njih celo letake JSZ.
Tako moremo razumeti izid volitev, ki je bil sledeč: Izmed 1008 volivnih upravičencev v tovarni je glasovalo le 655 volivcev, in sicer za rdeče 404, za plave 100, neveljavnih glasov pa je bilo 151! Na podlagi tega izida so dobili rdeči 13 zaupnikov, plavi pa 3.
Večina delavstva ie ostala na ta način brez zaupnikov, ki jih je hotela dobiti z listo JhZ. Med člani JSZ, ki jih je v tovarni nad 250, je nastalo veliko razburjenje in vsi zahtevajo ponovne volitve. Zaradi tega je JSZ vložila priziv na Inšpekcijo dela. naj razpiše zaradi mnogih nepravilnosti ponovne volitve.
JUGOČESKA
\ tovarni Jugočeski so se vršile volitve v nedeljo 27. januarja dopoldne. Vložene so bile liste vseh treh organizacij. Zaradi neprimernega časa in slabega vremenu se volitev mnogo delavstva ni udeležilo, izid volitev je bil sledeč: rdeči 140 glasov, beli 138, plavi 70, neveljavnih glasov je bilo 27, med temi večinoma glusovi za JSZ. Na podlagi tega rezultata so dobili rdeči 6 zaupnikov, beli 6 in plavi 3 zaupnike. Letošnji izid je torej ves drugačen, kakor lanski, ko so dobili rdeči vseh 15 zaup-
nikov, dočim so zdaj padli na 6. Delavstvu se odpirajo oči... Volitvam je prisostvoval tudi predsedni Del. zbornice Kopač. Med njim in plavimi je prišlo do prav burnih prizorov. Preslišati ie moral mnogo očitkov, med njimi tudi, ker se je kot delavski voditelj pripeljal med kranjsko delavstvo z luksuznim avtom (gotovo na račun Del. zbornice, ki jo delavstvo s stradanjem in garanjem vzdržuje z lastnimi prispevki).
TEKSTILINDUS
Na Gašteju se volitve še niso vršile zaradi zavlačevanja soodločujočih ljudi. Ko ie JSZ predložila podjetniku volivni odbor v podpis, je ta med delavstvom izvedel glasovanje, ali je za volitve obratnih zaupnikov. Delavstvo je v veliki večini glasovalo za volitve in s tem dokazalo delavsko zavednost. Kljub temu pa je predsednik Delav. zbornice <\. Kopač pod roko uredil to za-
devo s podjetjem in določil za vsako organizacijo po dva zaupnika, ki naj bi bili postavljeni brez volitev. Delavstvo seveda takega diktata s strani marksistov, ki jih je v tovarni le peščica, ne priznava in se bo tudi pritožilo na In-specijo dela proti taki kršitvi delavskih zakonov. Gotovo pa bo volivni izid v Tekstilindusu povsem drugačen, kakor si ga žele in predstavljajo rdeči generali.
INTEX
V tovarni Intex ne bo volitev obratnih zaupnikov. Kranjskemu delavstvu v informacijo samo tole: JSZ je bila pripravljena postaviti z rdečimi skupno listo. Toda vodilni ljudje pri rdečin so to odklonili. Zdaj vidimo, kdo krši delavsko enotno fronto, o kateri rdeči toliko govore.
OSTALA PODJETJA
JSZ je vpeljala volivni postopek tudi v tovarni Zabret v Britofu in v Tiskovnem društvu v Kranju.
ZAKLJUČEK
Delavstvu se odpirajo oči. Začelo je postajati zavedno, naveličalo se je lepih krilatic in bojevitih besed in hoče resnega strokovnega dela. V JSZ vidi rešitev in med delavstvom gre glas, da če ga bo sploh katera organizacija rešila, bo to bela. V tem se delavstvo ne moti. Treba pa je, da se organizira in se z združenimi močmi ramo ob rami začne boriti za svoje pravice. Zato ie, delavci, naša največja dolžnost in nalo-
Ea: V organizacijo in po organizaciji v »pšo bodočnost!
Občni zbor JSZ
Strokovna skupina delavstva in name-ščestva JSZ v Kranju vabi vse člane na občni zbor, ki se bo vršil V nedeljo tO. januarja ob 9 dopoldne v Ljudskem domu v Kranju.
Dnevni red: Poročila t. predsednika, 2. tajnika. 3. blagajnika, 4. gospodarja, 5. revizorjev, 6. zastopnika centrale, 7. volitev novega odbora. 8. slučajnosti.
Člani JSZ Kranj bodo v teku prihodnjega tedna prejeli tiskano poročilo svoje skupine za zadnje leto delovanja, in sicer pregled strokovnega in prosvetnega dela organizacije in blagaj. poročilo. Izročili jih bomo zaupnikom, ki naj jih razdele'članom svojega področja. — Posebna skrb članov pa naj bo, da se občnega zbora kljub vsem zaprekam udeleže! Odbor JSZ Kranj.
ŠKOFJA LOKA
Jugoslovanska strokovna zveza je imela preteklo nedeljo redni občni zbor. Ugotovili so, da kljub raznim zakonom ne bo prišlo delovno ljudstvo do svojih najskromnejših pravic drugače kot le v trdni organizaciji. Pri volitvah je dobil stari odbor polno zaupanje in je bil soglusno za nadalje izvoljen. Delavci in delavke, vsi v organizacijo!
TRŽIČ
Volitve obr. zaupnikov. Dne 25. januarju so se vršile v predilnici volitve obratnih zaupnikov. Marksistični sodrugi in sodružice tO se tudi to pot poslužili zvijač, laži, intrig itd. Vsako sredstvo jim pride prav v agitaciji proti svojemu nasprotniku. *. ...^.c
Imeli so pa svojo listo tudi narodni soci-jalisti.
Zanimiva seja
Vodovodnega odbora
£)ne 28. januarja 1935 popoldne se je vršila redna seja vodovodnega odbora. Konstituirati je bilo predvsem nov odbor. V smislu vodovodnega statuta je predsednik odbora vsakokratni kranjski župan. Izvoliti je bilo treba še blagajnika. Predsednik odbora C i ril Pire ie bil mnenja, naj se izvoli za blagajnika ing. O. Cros. Župan Lmnik Anton iz Šenčurja pa je nato predlagal izvolitev dr. F. Šemrova, ki je bil nato tudi izvoljen. Z izvolitvijo dr. Šemrova za blagajnika jo bilo konstituiranje končano.
Proračun za I. 1935-36 izkazuje dohodkov Din 70.330, izdatkov 1) 115.640,
tako da se pokaže primanjkljaj 43.310 Din, ki se ima kriti po posebnem ključu med občine Kranj, Šenčur, Preddvor in Trboje.
Pri razpravljanju o proračunu se je razvila obširna debata o plači in dohodkih vodovodnega mojstra, ki je seji prisostvoval. Njegova mesečna plača znaša 3000 Din, poleg tega pa ima še 3000 Din novoletne nagrade in nekaj odstotkov od vodovodnega materijala, ki ga strankam dobavlja pri instalacijskih delih vodovodnega odbora. Glede te zadnje postavke se je razvila obširna debata o instalacijah in delih, katere izvršuje vodovodni mojster. Po izjav« predsednika C. Pirca so se sedaj izvrševala instalacijska dela vodovodnega odbora na ta način, da je dobavljal ma-lerijal vodovodni mojster sam. Sedaj se je pa na predlog dr. Šemrova sklenilo, da je strankam na prosto dano, da izvr-še vodovodno instalacijsko delo na svoj lasten račun, da si nabavijo instalacijski materijal, kjerkoli hočejo in po komurkoli in da tudi instalacije izvršijo po poljubnem instalaterju ali pa da iz-vrše instalacijska dela tudi po vodovodnem odboru. V slučaju, da delo izvrši vodovodni odbor, nima več nabaviti materijala vodovodni mojster sam na svoj račun, ampak izključno le na račun vodovodnegii odbora. V slučaju, da izvrši vodovodne instalacije privatni koncesijonirani vodovodni instalater, mora vodovodni odbor izvršeno napravo po svojem organu pregledati in odobriti.
V fond za obnovo in razširjenje vodovoda so dosedčij prispevale zaintere-sirane občine letno 10.000 Din. Član odbora direktor v. p. I. Košnik pa je predlagal, naj se ta fond letos zviša kar na 30.000 Din za vsako občino. Temu nasproti je župan A. Umnik opozarjal, da v teh težkih časih gospodarske krize ni mogoče davkoplačevalcem nalagati brez Viujne potrebe še novih bremen, ko že sedaj pod težo davkov omagujejo. Zato tudi nadzorne oblasti, finančno ministrstvo in banska uprava naravnost prepovedujejo vsako zvišanje bremen. Opozarjal je zlasti, da ne kaže nabirati denar v tako težkih časih za namene, za katere še ni nikakih načrtov in se zato niti ne ve. zakaj se bo denar porabil. Slednjič je predlagal, naj se mesto zvišanja prispevka na 30.000 Din. rajši ta prispevek zniža na 5000 Din. Razvila se je daljša debata, v kateri je z vnemo zagovarjal I. Košnik svoj predlog in pri katerem je prišlo do malega incidenta, o katerem bomo mogoče še poročali. Nato je bil njegov predlog zavrnjen, pač pa sprejet predlog A. Um-nika in bo tedaj letošnji prispevek znašal le 5000 Din. Slednjič se je še sprejel
predlog dr. šemrova, da se bo v bodoče pobiralo za ta fond od zgradb, ki se bodo zidale v vodovodnem okolišu, taksa v višini pol odstotka od zneska vredno-
sti do 100.000 Din, preko tega pa 1 odst, od vrednosti stavbnega proračuna, vendar pa mora znašati najmanjša pristojbina 100 Din.
Tedenske nooice
IZ UPRAVE. Vsem, ki so preteklo leto prejemali list, a ga še nosi plačali, smo poslali opomine. Prepričani smo. da nam zaostanek čim prej nakažejo. Mnogi nam nakažejo več, kakor pa znaša naročnina: vsem tem se njlepše za-hvuljujemo in želimo, da hi imeli čim več posnemovalcev.
KRANJ
Kulturna prireditev v Črni mlaki na odru. V
Ljudskem domu bodo uprizorili to velezanimi-vo Golijevo igro naši /nuni igruvci, ki jih imenuje tudi poseben lepak. Igra se vrši v petek 1. febr. ob 8 zvečer ter se ponovi v soboto in nedeljo, obakrat ob 4 popoldne.
Sestanek absolventov kmetijskih šol kranjskega okraja se vrši v nedeljo 3. februarja ob <> dopoldne v Kranju v hotelu Stara pošta. Na dnevnem redu bo glavna točka razprava o stanovskih vprašanjih. Udeležba za absolvente obvezna.
Sestanek delegatov ..Boja" za kranjski, radovljiški in škofjeloški srez se vrši v Kranju dne 10. februarja ob 9 dopoldne v dvorani hotela Stara pošta. O položaju poročajo tovariši OIO Boja \/. Ljubljane. Vse skupine Boja naj pošljejo čim več delegatov, ker se bo razpravljalo o zelo važnih zadevah.
Občni zbor Boja. Članstvo krajevne skupine bojevnikov Združenja borcev Jugoslavije Boj v Kranju vabimo na redni občni zbor, ki se vrši 9. februarja ob 8 zvečer v dvorani hotela Stara pošta. Poleg običajnega dnevnega reda je na vrsti tudi sprememba pravil. Udeležba je obvezna. Odbor.
Tiskovno društvo v Kranju
ima  še na  zalogi dve knjigi in sicer:
Plebanus Joann.es
Spisal  Ivan Pregelj. Broširano.
Hči Brezmadežne
Molltvenik. Spisal Pr. Bleivveis, Vezana z rdečo obrezo. Cena   zelo znižana.
Tat v ¿11 pni cerkvi. Zadnjič smo poročali, du je nekdo ukradel kar cel železni nabiralnik pri kipu Male Terezije v župni cerkvi. Kranjska žaudarmerija  je  takoj osumila  nekega funta.
ki ga je po dolgem iskanju dobila na Klancu, kjer se je skrival in potikal. Kmalu je priznal, da je on odnesel cerkveni nabiralnik. Najprej je lagal orožnikom, da je nabirulnik vrgel v Kokro. Tam je nato žandarmerija zaman iskala. Pretekli teden pa so ljudje našli nabiralnik na Hujah za vrtnarjevo ograjo: bil je na eni strani presekan, du je zločinec mogel pobrati denar ven. Aretirani se piše Ambrož Rok, isti. ki je bil v preiskovalnem zaporu radi vloma v rožen vensko cerkev.
Varčna gospodinja pere vedno le i. Zlatoro-govim milom, ker si zaradi njegove izdatnosti prihrani denar in ker je radi njegove velike čistilne moči kljub manjšim stroškom njeno perilo vedno lepo in čisto. Gospodinja, ki zna obračati denar, trdi: „Le Zlatorog milo da belo perilo!" In to je tudi res. Samo enkrat preizkusite Zlatorog-ovo milo in nikdar več ne boste prali drugače kakor le z Zlatorogom. Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo!
SLOVENSKI FANTJE!
Pokažite, da ste še zdrav rod. s tem. da se z veseljem udeležujete fatovskih sestankov v Ljudskem domu v Kranju. Zadnji dve sredi je sestanek zaradi važnih vzrokov žal odpadel, 6. februarja pa se bo sestanek brezpogojno vršil. — Pridite vsi, ki ste dobrih misli, in pripeljite svoje znance. Dostop imajo vsi' fantje od 16. leta naprej iz vse kranjske okolice.  Pričetek ob 8 zvečer.
Semanji dan v Kranju je ob ponedeljkih. Ta ponedeljek, ko je zapadlo dovolj snega, pu ni bil običajni semanji dan, kot smo jih mi navajeni. _....... , ^ _
PRIMSKOVO
Nočemo godrnjačev. Nekaterim ne/,ulovolj ne/em ni nič všeč. Razni dobri nasveti jim nične pomagajo. Vso oblast v vasi bi radi prevzeli sami. Seveda se jim to danes ne more več posrečiti, ker pil,a njim zoprn veter in ne morejo na delo. Svetujemo jim ponovno, da bo bolje za nje. ako puste godrnjanje in se poprime jo pofitenega dela, ki bo koristno za vso vas.
Rekordno število. Se nikdar ni bilo toliko naših mož pri spraševanju, kot jih je bilo v nedeljo. Imeli so mnogo važnih vprašanj, da so jih skupno rešili. Vprašanje pokopališča vašča-ne zelo skrbi, ker ne bi radi mnogo plačevali. Stvar se bo gotovo pravilno rešila.
Naše domače delavke so lahko ponosne, zakaj zadnji članek o današnji morali je name-
I. delavsko konzumno društvo je najsolidnejši, najcenejši nabavna vir za vsakega konzumenta 5
Ali si clara te zadruge ?   —  Ali kupuješ vse pri zadrugi?
Lavližar Josip:
Junaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem v dobi turških vpadov.
Nadaljevanje
„Saj imajo vile, kose, sekire", je našteval Mali.
„S takim orožjem ne bodo dosti opravili", je rekel župan. „Vprašam te tudi to: Kdo bo kmeta vodil v boju?"
Zdaj je bil Mali na koncu s svojimi odgovori. Dostavil pa je:
„Saj kar nas je kmetov iz tega kraja, ne bomo sovražno nastopali zoper gra-ščaka na Cutenbergu. Nimamo povoda za to. On nam prizanaša, kjerkoli more."
„Da", je pritrdil Grašič. ,.Ne smemo tudi pozabiti, kako blago srce ima grofica Agneza. Povsod rada pomaga, kjer vidi kakšno potrebo. Zato prezirajmo tiste, ki govorijo zoper našo gospodo. Vem, da si tudi ti mojih misli.'
..Gotovo in brezdvomno", je dejal Mali odločno.
IV.
PROCESIJA V CRNGROB
Mož z ženo, brat s sestro skup na božjo pot gredo.
Župnija v Križali pri Tržiču je imela staro obljubo, da bo šla vsuko leto na binkoštni ponedeljek s procesijo v Crn-grob. Iz zapisnikov ni znano, kdaj in zakaj so ljudje naredili to obljubo. Znano pa je, da so jo vestno držali. In tako je bilo tudi leta 1471. V nenavadno velikem številu so se zbrali omenjeni ponedeljek zgodaj zjutraj v cerkvi. Menda jih je prišlo zato tako veliko, ker so Turki spet silili na Kranjsko. Dobro, da
božjepotniki niso vedeli, kje so že bili Turki binkoštno nedeljo in binkoštni ponedeljek.
Po opravljeni zgodnji božji službi so se župljani uvrstili v procesijo ter šli v spremstvu domačega duhovnika m petjem in molitvijo tja do znamenja pri cesti. Od tu je potoval v Crngrob vsak, kakor je hotel, peš ali z vozom, sam ali v tovarišiji. Določeno je bilo samo to, da bo skupni vhod v crngrobsko cerkev oh desetih dopoldne, ko se začne glavna božja služba. Ker so računali iz Križev v Crngrob pet ur pešhoje. je lahko vsak v tem času dospel do cerkve.
Navada je bila. da je šel iz vsake hiše vsaj eden na to božjo pot. Ni treba omenjati, da je bil med ronuirji tudi kriški župan Janez Grašič. Lepo je osnažil konja, mu dal najboljšo opravo ter ga vpregel v voz, ki ga je rabil le v redkih ("iisih. Ko je povabil še gospoda vikarja, da je prisedel. sta se odpeljala v Kranj in dalje proti Crngrobu. Tudi Lenca bi se bila lahko peljala z njima, pa je šla rajši peš s tovarišicami svojih let.
Ta brezskrbni mladi svet! Koliko veselja in nad, žalostnih skušenj pa nobenih! Le vreme se je držalo tako kislo. Družba je šla v Kranju čez leseni sav-ski most ter obiskala poleg mostu stoječo župnijsko cerkev sv. Martina. Malokdo ve dandanes, da je zdaj na tistem kraju, kjer je stala stara šmartinska cerkev, kranjski kolodvor.
Veliko vzrokov je vplivalo, da so jo podrli. Bila je že tako zastarela, da je niso hoteli več popravljati. Postala je tudi premajhna zaradi mnogoštevilnega ljudstva. Vrh tega je bila zgrajena tako blizu Save. da so ob času povodnji pljuskali valovi proti cerkvenemu zidov ju. Takratni šmartinski župnik Urban Kavalir je začel leta 1720 resno mi-
sliti na zidanje nove cerkve. Ljubljansko škofijstvo je sporočilo župniku, da nima nič zopet- zidavo, ako se vsaj polovica župljanov pismeno zaveže, da dobijo lep prostor za cerkev, župnišče, kaplani jo in niežnarjevo stanovanje. To se je zgodilo. Izbrali so ugoden svet blizu Stražišča in obljubili, da bodo prevzeli stroške za zidanje. Župnik Kavalir se je trudil celih osem let z zgradbo nove hiše božje, njenega posvečenja pa ni učako.1. ker ga je bil Bog poklical po plačilo leta 1"4. Tri leta po njegovi smrti pa je knezoškof Feliks grof Schro-tenbach posvetil novi dom sv. Martina.
Naši romarji so potovali skozi Stra-žišče, Bitnje in Zabnico v Crngrob. Toda hudo jim je nagajal dež po znanem starem pravilu, du rado dežuje binko-štne praznike. Ker v tistih časih še niso poznali dežnikov, so nosili moški klobuke s širokimi krajci ter plašče iz pletenega bičevja. Ženske so se varovale dežja z nepremočl j ivinii rjuhami, razpetimi čez glavo. Ob desetih je dospela naša procesija skozi glavna vrata v Marijino svetišče. Toda gneča! Vsa prostorna cerkev je bila natlačena z romarji. Veliko pa jih je moralo ostali zunaj cerkve.
Romarji so občudovali mogočno zi-dovje hiše božje. In še posebej zvonik, kakšen velikan! Njegova vnanja širja-vu pri tleh 10 metrov, debelina zidu pa 3 metre ni nobena malenkost. Človek bi mislil, da so to trdnjavo postavili stari Rimljani. Toda sezidali so jo kristjani. Dobro jim je služila kot zavetje ob hudih turških napadih. Notranje cerkvene stene so bile okrašene s slikami iz svetega pisma in iz življenja svetnikov. Močni težki slopovi pričajo še dandanes, da je bila prvotna cerkev zgrajena v zgodnji dobi gotskega sloga.
Pred glavni oltar je stopil častitljivi gospod Pankracij Lcker. župnik patri-jarhalne cerkve v Stari loki. Med mašo se je razlegalo navdušeno skupno petje romarjev .Po dovršeni božji službi je bil slavnostni govor pod milim nebom, ker je dež prenehal. Vse ljudstvo je vrelo iz cerkve in vsak je hotel biti v govornikov! bližini. Ljudje so namreč zvedeli, da bo pridigoval glasoviti ljubljanski minorit pater Ambrož iz reda sv. Frančiška Serafinskega. Patra Ambroža so klicali v razne kraje za govornika, ker sta bila njegova apostolska gorečnost in njegov mogočni glas znana tudi izven mej kranjske dežele. \ selej je začenjal z mirno besedo, jo stopnjeval v vedno krepkejših izrazih ter prešel naposled v tako navdušenost, da je omečil najbolj trda srca. Dostikrat je izvabil s svojimi izvirnimi primerami tudi smeh iz ust poslušuvcev. Toda prav to mu je bila prilika, da je smehu sledila resnoba, ko je pater z gromovito besedo šiba I slabo življenje ter povzročil glasen jok med ljudstvom. Ko je šel z govorniškega odra, ga je je množica obsipala z vseh strani, mu dajala blagoslavljati rožne vence ter mu iz hvaležnosti poljubovala roko. Marsikdo je dejal: Patra Ambroža bi šel poslušat več ur daleč.
Najštevilnejšo procesijo je pripeljul Lrbanček iz Vodic. Ta je stopil po pa-trovi pridigi na cerkveni prag ter začel romarjem govoriti. Ljudje so ga dobro poznali, ker jim je že na drugih božjih potih kaj spodbudnega povedal. Peljal jih je že večkrat v Velcsovo. na otok blejskega jezera in enkrat na Sv. Višar-je. Zalo so mu obče rekli „vojvoda". Imel je prirojen dar govora in živahno ponašo. da so ga vsi radi poslušali.
•GORENJEC-
Str «a 3
njen delavkam iz sosedne vasi. Opomin je že nekaj zalegel.
V domu bodo v nedeljo gostovali Britofljani 7. narodno igro ..Krivoprisežnik". Začetek ob > popoldne.
BRITOF
Nekateri neprizadeti že zelo težko čakajo, da bi naša vas dobila kur najhitreje novo ime. Toda Britofljani smo vsi brez najmanjše izjeme od prvega do zadnjega za to, da naša vas Bri-tof ostane tudi za naprej Britof. Prepričani smo namreč, da ta uboga besedica čisto nič ne more
škodovati i .. _ . ....., _
..... . . Zato
prav čisto nič ne dvomimo, da bodo oblasti upoštevale želje vsega prizadetega ljudstva in nas pustile tudi za naprej mirno prebivati v Britofu.
Novo življenje. Naša vas je postala šele zadnje čase točka, na katero so uprte oči sosednih vasi, ker so povsod radovedni, kako se bo imenovala njih soseda v bodoče. Da vas ponovno zaživi, je poskrbel tudi dramatični odsek prostovoljne gasilske čete. Na svečnico ob 3 pop. bodo v domu uprizorili narodno igro Krivoprisežnik. Dramatičnemu odseku želimo mnogo uspeha, naj svoje misli usmeri po krščanskih načelih. Naj jim bo misel „Z Bogom za narod" vedno živa. — Igro bodo ponovili v nedeljo oi> 3 popoldne tudi  na Primskovem.
TRŽIČ
Smrt kosi. Ivana Babic, stara 21 let, je dobila tako hud prehlad, da je morala nenadoma v bolnico. Operacijo je srečno prestala v petek. Pritegnile so pa komplikacije in v soboto zjutraj 26. januarja jo je ugrabila neizprosna smrt. V nedeljo dopoldne so jo pripeljali domov. Popoldne ob 5 je bil pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo ljudi s sočutjem do njenih Bvojcev, katere je zadela s smrtjo pok. Ivane tako težka izguba.  Naj počiva \ miru.
Za SPD. Na občnem zboru društva delovodij se je pojavil predlog, da se 10 deležev zadruge Planinski dom odstopi podružnici SPD v Tržiču. Navzoči podpredsednik podružnice SPD je izjavil pomislek in predlagal, naj se s tem sklepom počaka do prihodnjega občnega zbora SPD. češ, ne ve se še, v kakšne roke bo prišia podružnica, ali bo ostala še v gospodarskih rokah ali ne. Navzoči člani pa so ugotovili, da gospodarski položaj v rajonu tržiškega planinstva ni prav rožnat in naj se deleži po-dare podružnici SPD, da se tako stvar za društvo delovodij enkrat likvidira, ker drugače zna društvo še kaj doplačati.
Igra. Jugoslovanska strokovna zveza v Tržiču priredi nu svečnico ob 8 /večer v našem domu  veseloigro Sluga dveh gospodov.
Predavanji-. \ ponedeljek 28. januarja ob 8 zvečer je imel zanimivo predavanje g. prof. Janko Mlakar o potovanju po Sredozemskem morju in slovitih obmorskih pristaniščih po raznih državah ob Sredozemskem morju. Kako je predavatelj priljubljen, je pokazala udeležba. Dvorana je bila nabito polna. Predavatelj je kak; r vedno tudi to pot poskrbel, da je bilo smeha dovolj.
ŠENČUR
Na Visokem je predzadnjo nedeljo zavrela kri sicer tako mirnim in treznim fantom. Sovražna iskra je užgala prepir, iz katerega se je razvil tepež, ki je besnel tako dolgo, dokler nista obležala na tleh dva ranjenca, od katerih so enega takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico.   Ali je tegu trebil!
Šolska mladina pripravlja pod spretnim vodstvom gdč. Milene Pirčeve za cvetno nedeljo bajeslovno mladinsko igro „Kralj Matjaž".
Žalostna obletnica. 2'). januarja se je vršil v cerkvi žalni pomen po tragično preminulem Janezu Moharju, o čemer je izčrpno poročal Gorenjec v 1. številki lanskega letnika.
G. svetnik Blaž Grča obhaja jutri svoj 80. godovni dan. Četrtič že goduje kot bisernik, tako da mu sedaj manjka le še pičli dve leti do železnegu jubileja. Vsa fara željno pričakuje tega veselega slavja. Ne motimo se, če trdimo, da ga šenčurska cerkev, odkar stoji, še ni videla in ga tudi poslej ne bo zlahka doživela, samo če se izpolni naše veselo upanje. Gospod konz. svetnik Grča je še vedno čil po telesu in po duhu. Redno mašuje, spoveduje, tolaži bolnike in posveča vso pažnjo javnim kulturnim prireditvam. - Velikemu narodnemu delavcu, zaslužnemu borcu za Jugoslavijo in našemu dobremu duhovniku želimo še mnogo srečnih let do skrajnih mej človeškega življenja.
VODICE
Du ne bo očitkov, da v Vodicah ni nič novega, da vse spi, radi tega se danes spet oglašamo.
Občni zbori. Nedelju 27. januarja je bila dan občnih zborov in iger. Gasilska četa Vodice je imela svojo letno skupščino. Lani se je že govorilo, da bodo nabavili motorko, zdaj pa je vse utihnilo. Gotovo so preložili. — Gasilska če-tu Sinkov turn je priredila igro .Sin", ki je bila dobro obiskana. Igravei so dobro igrali, za kar so želi priznanje. — I.etne skupščine pa menda ne bodo imeli preje, da se razvozlja vozel, ki so ga nekateri zavozlali. Eni gu nočejo, drugi ga ne morejo, tako da se zadeva samo zavlačuje.
Za neveste
vsa kuhinjska posoda, jedilno orodje, vse za gospodinjstvo
Hleb
Kranj
1
Velik popust
slike, okvirji, ogledala, steklenina, porcelan
S kmetijsko nadaljevalno šolo so fantje prav zadovoljni, le žal, da nimamo še več takih tečajev, da bi bila vsem kmečkim fantom omogočena udeležba. V kmetijske šolo bi jih iz naše občine moralo več iti; kljub temu, da imamo že lepo število absolventov kmetijske in zadružne šole. je to vendar še premalo.
Občinski proračun je sestavljen; vseeno je še precej visok, čeprav se je odbor mnogo prizadeval, da bi bil zaradi težkih gospodarskih razmer čim nižji.
O kmečkih težavah pa tudi ni kaj novega povedati, kvečjemu to, da kljub obupavanju še nismo obupali. Da nam pa ni z. rožcami postlano, pa bi itak morali vsi odločujoči krogi vedeti in to tudi upoštevati.
BREG PRI STRAŽIščU
Naši igravei. Gasilska četa na Bregu je postala zelo delavna. Preteklo jesen je postavila velik lep gasilski dom. Tudi zdaj v zimskem času ne drži rok križem. Pred dobrim mesecem je gostovala v Šinartinskem domu z znano narodno igro Izpod Golice s ptav povoljnim uspehom. Zdaj pa se pripravlja na novo igro Carski sel, ki je gotovo vsem znana iz Mohorjevih knjig. Gotovo jo vsi težko pričakujejo, zato jo bodo gasilci v kratkem uprizorili v Šmartin-skem domu. Vloge so v dobrih rokah, zato bo igra gotovo lepo uspela. Kdaj se bo vršila, bomo še objavili.
PODBREZJE
Igra. Gasilski oder v Podbrezjah uprizori na svečnico 2. februarja ob pol 4 popoldne zanimivo igro s petjem v 7 slikah ..Izpod Golice". Ker za to lepo narodno igro vlada med občinstvom veliko zanimanje, se v nedeljo 3. febr. ob isiem času ponovi. Ker je vstopnina zelo nizka, si bodo igro ogledali vsi prijatelji lepili iger.
Nesreča. Pri smučanju se je ponesrečil 22. januarja 10 letni Pavel A/man iz Podbrezij. Zadel je tako nesrečno v drevo, da si je zlomil nogo. Na tleh ležečega je dobil tukajšnji orož-uiški narednik g. Jan. nakar so ga odpeljali v ljubljansko bolnico.
PREDOSIJE
Naš pripravljalni odbor za evbaristični kongres se je temeljito lotil svojega dela. Svoje pozornosti za enkrat še ne obrača na zunanje priprave, kakor bi morda mogel kdo povprečno sklepati iz dopisa v zadnjem Gorenjcu, ampak se trud: za notranjo poglobitev evharistič-nega življenja. Iz okrožnice razvidimo. da n. pr. hoče pri sv. uri "t. junuarja zvečer — svete ure so pri nas skozi par let zelo priljubljena pobožnost — kar največjo udeležbo. Nadalje vzpodbuja in organizira večjo udeležbo pri dc-lavniški SV, maši itd. Bog daj, da bi to plemenito delo obrodilo kar največ sadov!
SV. JOšT
Sneg. Na veliko veselje smučarjev in kmetov je vendar zapadel težko zaželjeni sneg; zapadlo ga je 80 sni. Tako bodo lahko prišli na svoj račun vozniki in smučarji. Prav je. da sedaj zapade sneg, ker zmrzuje in bo jesenska setev zavarovana pred pozebljenjem pod snežno odejo.
Pobalinstvo. V jeseni si je nekaj nezrelih fantičev, pravih ponočnih junakov, privoščilo nam prav neljubo zabavo, ko se je v nekdaj tako mirni vasici Pševo in Zg. Zabukovje razpasla kaj čudna navada, da se v poznih nočnih urah postavljajo lestve k oknom resnih vasca-nov ni se surovo nagaja mirnim služkinjam — seveda s spremijevanjein junaške tuje klet-vine. Za zabavo si privoščijo vozove, koše, lomijo sadje, za spremembo snamejo kako kolo in ga neznano kam zavlečejo. Svetovali bi takim junakom noči, naj si rajši privoščijo spanja ali pa knjige v poznih urah, kar jim bo veliko več koristilo v življenju, kukor pa surovo nagajanje, ker to ni zabava in ne fantov-stvo. Za junake se zanima orožništvo; želimo, da bi prejeli plačilo za njihovo nekulturno delo.
Ženini in neveste!
PRSTANE in razna darila dobite po naj ugodne iši ceni le pri znani tvrdki
B. RANGUS, zlatar, Kranj
ŠKOFJA LOKA
..Dve nevesti". Na svečnico bo v društvenem domu zvečer ob 8 burka v treh dejanjih „Dve nevesti". Nastopajo osebe našega kraja, kot Melhar, Močeradnik, Rožnik, sploh ima vsa igra značaj, da se godi v okolici Sore in po Osov-niku. Ker bodo vloge v dobrih rokah, se boste gotovo vsi od srca nasmejali. Naj povemo, da nastopijo Trdihček, Lovro, Viko itd. V nedeljo popoldne ob 4 pa se igra ponovi za okoličane. Vsi. ki ste radi dobre volje in želite smeha, pridite!
Vincencijeva konferenca se prav živahno udejstvuje in pomaga, kjer more. Prav te dni spet v večji meri razdeljujejo izkaznice za nakup življenjskih potrebščin revnim v občini. Posebno delavnost kažejo naše mestne članice, katere prav vneto podpirajo zastopnice iz vasi, ker se zavedajo, da je dolžnost nas vseh, podpirati one, ki jih je najbolj prizadel tok časa.
S. K. „Sora" v Škofji Loki se prav vneto pripravlja na klubsko smuško tekmo. Ker ni bilo snega, so sklenili pohod z dilcami na Ratito-vec, ker smo pa te dni dobili dovolj snega, je delo za tekmo živahno. Smuk!
Občinski proračun je bil pretekli teden "vsem občanom v pregled. Več o njem prinesemo prihodnjič.
Umrl je oče našega organista in tajnika Ljudske posojilnice g. Mateka. Naše iskreno soža-Ije!
Blagajniško funkcijo pri gasilski četi v škofji Loki je odložil g. Deisinger Zoran. Vzrok je baje preoddaljenost novega gasilskega doma.
NAKLO
Sprememba posesti. Prostov. gasilsko društvo ima namen na svojem zemljišču, na katerem stoji ogrodje za novo stavbo, ki zaenkrat še samo ščiti razpadajočo pritlično bajto, v boljših časih postaviti zgradbo \ obče koristne namene. V ta namen je prikupilo še del sosedne stavbne parcele od posestnika Ivana Cankarju. Daj Bog, da bi se kmalu ublažila kriza, da bi enkrat le prišli do lastnega hrama za kulturne in gospodarsko-socialne ustanove. Stara šola ne ustreza več našim namenom radi premajhne dvorane in odra in še o tem govorijo, da se bo morala uporabiti za učiteljsko stanovanje. Tako smo primorani misliti na nekaj novega. Včasih je bilo denarja za silo in bi se ta načrt lahko izpeljal, pa ni bilo korajže in uvidevnosti, zdaj pa dobre volje dovolj, pa samo s to gotovo nič ne opravimo.
Dvakratna predstava igre ..Kadar mačke ni doma" se je dobro obnesla, čeprav je bilo v reme tako neugodno. Pa tudi drugače: niti ene vloge, ki bi kaj »packala". Poznalo pa se je igravcem, da so pri večerni predstavi utrujeni. Zato svetujemo, naj bi se odslej vršila samo ena predstavil, kar bo /a vse bolje. Pohvalimo tudi mir in red med občinstvom, ki je tako z razumevanjem spremljajo življenje na odru. Preti začetkom posta pričakujemo še kaj, kaj novega, kaj posebnega, ker ste nas že ra/va-dili.
Ženini in neveste !
Opozarjamo Vas, da si nabavlate vse potrebno le v trgovinah, ki oglašujejo v našem listu.
Sprejemajo se popravila Kupujem staro zlato in srebro!
Gospodarstvo
Gospodarski program za dravsko banovino
Naše kmetijske zadrnge
Naše zadruge so se kot steber osamosvojitve slovenskega kmeta porajale v najtežavnejših razmerah. Saj vemo, da so mogotci, ki niso bili niti narodno, niti socialno zavedni, kot nekaki nasledniki valpetov in graščakov stiskali naše ljudstvo in ga tako spravljali v svojo odvisnost. Narod pa je bilo treba dvigniti iz revščine in ga uvrstiti v krog zares naprednih narodov na severu in zapadu Evrope, sicer bi zginil s površja, ker bi ga udušila sila tujega ali potuj-čenega kapitala.
To delo ni bilo lahko. Kapitalisti Slovenci v tistih časih nismo bili in še danes se ne more trditi, da bi imeli zavedni Slovenci pravega ku-pitalista v svojih vrstah. Saj so končno skoraj vsi, tudi premožni Soivenci, tudi tisti, ki so de-nacionalizirani po duhu, izšli iz kmetov, kjer pa vlada revščina. V kolikor pa se more danes govoriti o bogastvu posameznih zavednih Slovencev, so do malega vsi prišli do premoženja s pomočjo kreditov v naših slovenskih denarnih zavodih, kamor je naš človek vlagal goldinar ali krono ali dinar za dinarjem. Le red ke so bile izjeme, da bi si mogel opomoči zaveden Slovenec z neslovenskim izposojenim denarjem. Vsi ti premožnejši sloji so se tedaj mogli dvigniti na pod I nuj narodnega kapital«, deloma lastnih sredstev. p> 'nanju in pridnosti.
Tako je vse do zadnjih časov naš denar opla-jal naše gospodarstvo v celoti. Vsemu temu razgibanemu gospodarskemu življenju, ki je dvignilo narod moralno in kulturno, zlasti pa tudi nacionalno, je bilo naše kreditno zadružništvo pravi temelj.
Zadnje čase pa so nastopile v Sloveniji stru-je kapitala, katerim tako delovanje in tak vpliv ljudskega denarja ni bil po volji, ker je preveč osamosvojil široke ljudske sloje izpod vpliva neslovensko orientiranega kapitala, kateremu žal služi tudi nekaj Slovencev. Zlasti so jim bile na poti baš kreditne centrale, ki so jih poskušali z vsemi sredstvi uničiti, oziroma vzeti v svoje roke. Ker pa je bil to le pretrd oreh in se jim ni posrečilo zavojevati central, so se spravili nad manjše edinice in ustvarili zlasti s tem — nezaupanje. Pa tudi dejansko so poskušali razbiti krajevno zadružništvo in znani so primeri, ko se je v protislovju z zakonom o pospeševanju kmetijstva, živinoreje in zadružnim zakonom pospeševalo živinorejska društva. j . ^ *k
Iz teh vzrokov je razumljivo, da tudi ljudski kapital, zbran po njegovih zavodih, ni mogel oplajati gospodarstva, najmanj še v tej smeri, da bi zadruge mogle ta kapital nalagati v produktivne »vrhe lastnega zadružništva. Če pa hočemo dejansko cel narod gospodarsko osamosvojiti, ne bo kazalo ubrati prav nobene druge poti, kot je to zarisana z narodno obrambnim geslom: »Svoji k svojim!" ali tudi: „Na! denar v naša podjetja!', ljudski denar v ljudska podjetja, pa če je to kakemu sedanjemu
všeč ali ne! S tem se ne bodo sčasoma opomogle le naše vasi, ampak tudi mesta: domač kapital, ki bo ustvarjal nove dobrine, pa bo nudil obstoj tudi številnim nezaposlenim, omogočal ustanavljanje novih družin in s tem krepil narodno moč ter dvigal in oplajal sploh vse gospodarstvo. Kdor pa ruši zadružništvo, tu ruši državo, pa čeprav se trka na prsa.
Gorenjsko mlekarstvo
Kdor pozna gospodarske razmere v državi, bo uvidel. tla imamo Slovenci, posebno še Gorenjci, jako malo izbire glede gospodarskih pa-nog, ki smo jih v stanu v kmetijstvu uspešno gojiti in hi ne imeli tekme po ostalih predelih naše države: nekatere dosedanje kmetijske panoge pa sploh ne bodo mogle dalj časa vzdržati, ker je naša proizvodnja predraga.
Kriza našega gospodarstva je neverjetno huda. Morda se navidezno ne kaže tako, kot v resnici je, ker naše javno življenje še zmeraj črpa iz preteklosti neko povprečnost, ki zabra-njuje vpogled v težko resničnost slabega stanja našega i meta. Vemo pa, da se ravno v težkih časih ustvarjajo podlage za boljše čase; zalo moramo skrbno paziti, da ne zaostanemo. temveč stojimo v ospredju v borbi za boljše čase. ker se bo tudi sedaj pokazalo, da kdor prej pride, tudi prej melje.
ker imamo Gorenjci jako malo izbire v kmetijskih panogah, je pa tiste, ki imajo pogoje za uspešen razmah, treba tako spopolniti, da nam bodo omogočile primerno življenje.
Prav bi sicer bilo. da bi doma pridelali vse. kar rabim«. S tem bi se pa danes še ne dalo živeti. Ker nam torej ne zadostuje samo to, kar potrebujemo za hrano, ker bi tudi pridelovanja obleke (platna) ne bilo mogoče, je torej nujno, da gojimo take pridelke, ki pri nas res uspevajo in s pomočjo katerih pri prodaji vtr-žimo denar za nabavo potrebščin, ki se jih pri nas ne izplača pridelovati, in za kritje drugih potrebščin.
Najvažnejša kmetijska stroka je gotovo v zvezi z živinorejo mlekarstvo. Vedeti pa moramo, da nimamo mi sami pogojev za razvoj mlekarstva, temveč so za to panogo tudi mnogi drugi deli naše države zelo ugodni. Prav to nam mora biti jasen kažipot, da se mi v same sebe in v naše dosedanje delo ne zaljubimo in tako pozabimo, da nas drugi morejo dohiteti in celo nadkriliti. Naš življenjski način je zaradi preteklega dela nekoliko višji, kot marsikje v državi, zato so naše potrebe tudi večje ter tako dražje in zato moramo za vsak naš pridelek zahtevati primerno višje cene ali pa več pridelati. S tem pa si sami ustvarjamo tekmo takib krajev, kjer se to more po nižjih cenah dobiti, oziroma ni pridelovalec za pridobitev pridelka vložil toliko žrtev kot mi. Ne kaže torej nič drugega, da na drug način prekosimo tekmece.
Za izpopolnitev našega mlekarstva je treba delati z vso vnemo in modrostjo baš v naših prilikah, ko še ni drugod mlekarstvo organizirano ali je to mlekarstvo v rokah posameznikov (Hrvatska), ko si posamezna podjetja nasprotujejo in tako slabijo svojo moč. Ce bi m čakali z organizacijo mlekarstva, je velika nevarnost, da se med tem pričnejo organizirati ostali deli za mlekarstvo ugodnih krajev, ki bodo nas kmalu dohiteli na izkušnjah, ki smo jih mi morali s težavo preboleti, ali če bi se zasebna podjetja, oziroma kmetovalci združili ▼
Stran 4
»GORENJEC«
Stev 5
velike zadruge, ki bi tako mogle na trg z velikimi množinami enotnega in prvovrstnega blaga. Posledice si lahko predstavljamo, saj že danes čutimo deloma to nevarnost, ker prihaja mlekarsko blago od drugod po nižjih cenah in v prvovrstni izdelavi na naš trg.
če si prav odkrito brez vsakih predsodkov to predočimo, potem bomo jako lahko zavzeli proti našemu mlekarstvu in njegovemu zadružništvu kot kmetje pravilno stališče. Storiti moramo vse, da naše mlekarsko zadružništvo ne bo nazadovalo, da ne bo obstalo na današnji višini, temveč bo zavzelo ono mero, posebno notranjo discipliniranost, ki je za razvoj mlekarskega zadružništva neobhodno potrebna.
Z vso resnostjo in kritično moramo presojati naš položaj in zato skrbeti, da bodo našo zadruge po posameznih krajih dosegale svoje namene. Priznavamo pa obenem napore naših zadružnikov in tem bo trdni nuditi vso oporo s svetom in dejanjem. J. O-k.
Ing. Jos. Skubic:
Urejanje nasadov
Kot smo na tem mestu že pisali, je le zračen nasad in zračno drevo temelj dobičkanosnega sadjarstva. Pri obravnavanju tega vprašanja smo poudarjali, da je za obnovo starih nasadov nujno potrebno redčenje nasadov in treb-Ijenje preostalih dreves. Razumljivo je, da je tako preurejen sadovnjak polpodrtega drevja, vrhov, vej, mahov in lišajev treba očistili. Vse to spravimo čimprej iz. sadovnjaka, da s tem pokončamo neštete škodljivce in si v sadovnjaku napravimo dovolj prostora za gibanje, zlasti za čiščenje vrtov na spomlad, ko bo že škopnel sneg.
\ tej dobi je prvo naše delo, da še enkrat pregledamo, če srno pozimi delo pravilno izvršili. Zlasti ne trpimo starih štorov, ki jih pokopljemo, večjih ran na drevju, ki jih z.una-žemo.
Če bomo čakali v tako urejenem starem sadovnjaku do pomladi, bomo videli, da bo razno ščavje in pleveli na pomlad še vedno prevladovalo. Da ga čim prej zatremo. temeljito prevlecimo z ostro brano ves sadovnjak, pograbimo zbrani plevel, mahove in vejice. Obenem storimo tudi prav dobro, če po tem čiščenju sadovnjak takoj, ko sneg skopni in smo sadovnjak očistili, vsaj deloma poapnenimo, kar bi bilo sicer boljše napraviti že jeseni. Na vsa mesta, kjer ie ruša trave preredka ali pa tam prevladujejo pleveli in ščavje. posejmo mešanico žlahtnih trav in detelj. Po apnenju ali po setvi mešanice semen še enkrat prebranajmo navzkriž ves sadovnjak. Vid 'i boste, kako lepo bo odgnala trava in tudi o» ie. Če imamo dovolj hlevskega gnoja, storimo p še ooije — seveda, če bo to čas dopuščal — da ves zimski čas. kadar je v sadovnjaku kopno in nam vejevje ne nagaja, kopljemo pod kapom dreves kolobarje, globoke 00 cm in široki' vsaj t m ter med prst pomešamo hlevski gnoj. To je toliko bolj potrebno, če drevje že dalj časa ni rodilo, je starikavo ali pa smo mu prizadejal: mnogo ran. Z dobro prehrano dobra rast in hitro celjenje ran! Rodovitnost in rast in zdravje si bodo podajale roke v naše veselje.
Kakor hitro pa začne drevje brsteti ali cve-teti, storimo prav dobro, če drevje in travišče zalijemo / gnojnico kar povprek (300 I na 100 kvadr. metrov). Deloma jo lahko razvažamo že prej. takoj ko skopni sneg. Seveda, če smo ap-nenili, tega ne storimo prej. dokler ni apno dobro zavlečeno in ga ni že zemlja sama razkrojila. V tem slučaju počakamo z razvažanjem gnojnice vsaj 14 dni ali rajši še dalj časa. Tedaj bo prišla Se bolj do veljave. Glede morebitne uporabe umetnih gnojil pa bomo ie posebej spregovorili.
TRG V KRANJU
Živinski trg v Kranju. Zadnji ponedeljek je bilo na živinskem sejmu mrtvo. Za daljne kraje je bil dogon skoruj nemogoč radi slabega vremena. Mnogi pa, ki čakajo za nakup prašičev, so imeli visoki datum v mesecu in jim je bile kupčija onemogočena. Za ponedeljek pričakujejo bolj  živahen dan.   Cene so stalne.
Trg za živila ni bil dovolj založen, razen z jajci. Cena teh je znašala za t par Din 1.75, Pri tej ceni pa se opaža, da je glede na zimski čas mogoče le radi prehude konkurence kmetic samih ter seveda tudi prekupčev alk. Dokler ne bo prodaja organizirana, bo to stanje trajalo dalje.
Žitni trg. \ pšenici so od strani producentov malenkostne ponudbe, tako da se še vedno lahko računa z /višanjem cen. Tudi moka je dražja in stane dobra znamka danes I >in Jso /u 100 kg frauko Kranj. Nepričakovano se je podražila tudi koruza, to pa le radi tega, kei se velike množine fižola izvažajo.
Fižol. Francija je dovolila Jugoslaviji kontingent v višini 24 vagonov, poleg tega pa še izjemni kontingent v višini 37 vagonov. Jugoslavija je dobila za prvo tromesečje kontingent ■kupa i za 61 vagonov fižola.
Izjemni kontingent smo dosegli na intervencijo naših oblasti v Parizu in to na vzpodbudo tukajšnje Kmetijske okrajne zadruge.
Krompir. Zaradi hudega mraza v južnih krajih naše države še vedno ni mogoče sklenili nobenih kupčij.
ca C -j
F C H
Velika izbira klobukov
Cene konkurenčne! V Vašem interesu je, da si ogledate zalogo klobukov pri
Albinu Jazbecu v Kranru
največja trgovina z izgotovljenimi oblekami na Gorenjskem.
mHLI OGLASI
Za \s.iko hesedo " malih oglasih se plača 0 50 D Naimaniš' znesek \e 6 D.
Otoniane, divnne, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Star baker, medenino in cink ter pločevino kupuje ..Kovina", Kranj.
Kupim stroj za šivanje čevljev ..Spanks Brants'". Naslov v upravi lista.
Lepo solnčno stanovanje enosobno z vsem konfortom se takoj odda mirni stranki. Najprikladnej.se za upokojenca. Naslov v upravi.
Samo Din 143*
Št. 995. Elegantna KROM zapestnri ura s finim pravim švicarsk m Anker kolesjem, v kamnih tekoča
Din 143 —
Št. 996. Ista s svetlečim kazalnikom in kazalci Din 154*—
Št. 912. Žepna ura Anker Rem« ntoir. pravi švicarski stroj, leno ohišje, zelo dobra Din 35*—
Št. 913.*Ista z r dium svetlobam kazalnikom in kazalci       Din 45 —
Triletno p:smeno jamstvo. N.kak riziko.
Zamenjava dovoljena, tudi se vrne denar.
Onik zastonj in poštnine prosto.
H. Suttner, Ljubljana 9
Lastna protokolirana tovarni ur v Švici.
Usnjarska in čevljarska zadruga
J{und
v Jr^iču
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. OblšCite nas I
II
registrovana zadruga z omajano zavezo
Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem
Kupuje od svojih članov krompir, fižol  in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko,   motorje   in  vse speeerijsko blago po najnižjih cenah.
Kmetovalci. bodUe CUat te zadruge I
in
Predno se odločite za nakup bale, pridite v našo trgovino in se prepričajte o najboljšem blagu in najnižjih cenah na Gorenjskem. Sprejmemo v račun tudi hranilne knjižice !
LOGAR & KALAN manufakturna zaloga
lastnik SREČKO VIDMAR, Kranj.
SVEČE
za novi oltar v župni cerkvi
kakor tudi drugih vrst dobite v  bogati izbiri
svečami
Po konkurenčni ceni
dobite močno in lepo izdelane smučarje, gojzarje, vse športne čevlje kakor tudi najfinejše čevlje za ples le pri znani domači tvrdki
FR. SINK - KRANJ jRndf. CcillileC
nasproti župne cerkve. — Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizki ceni!
KRANJ — KOKRIŠKO PREDM. ŠT. 40
Vse čevlje napravim tudi po meri. Sprejemam vsa popravila. — Pridite in se prepričajte!
Ves svet je pod Vašo streho
s Philip aparatom
katerega Vam dobavlja na mesečne obroke
Typo 961 A po Din U5' „    940 A  „    „ 165'-856 A  „    ,. 265'
B. ŠINKOVEC KRANJ, Glav. trg
philips ^
RADIO
Največja radio industrija sveta.
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po   dogovoru in se izplačujejo  vsak čas brez napovedi
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik Prance Uhernik.