Požfnlna placana t gotoolnl, 1939. fullui 20. 8. fttimera. Mesečne versise novine Vu Imčni prčkmurske evang. šinjorfje reditel I vftdavnlk: f LISAR JANOŠ, Murska Sobota. Ček računa št. 13,586; imč »Duševni list" M. Sobota. Cejna na ee|lo lelo 20 EMn., v acvdnstvo 30 dln., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Izhaja edndk na mdsec. Napiejplačilo gorivzeme vsakl ev. duhovnik i vučitel. Boža žetva. Hari Lipdt ev. diihovnik. Tii je žčtva. Povsod ženjajo i v križe spravlajo zemle dragi sad, šteroga je Bog dao, — vsakdenčšnji krtih. Žčtva je veliko i svčto delo, dr je kriih vsdkomi človeki potreben. Brezi kriiha nega človečega živlenja. Ali človeči žitek je pa ne samo za kriiha volo, ar je žitek več, kak pa kriih. Bog to dobro zna, da mi ltidjč potrebiijemo vsakdenešnji kiiih i ravno zato jeste žetva. Sam Gospodni Bog je ščeo naj tak bode, ka dokeč zemla bode, sejatev i žetva ne mineta. Ali tisti kiiih, šteri iz td žeive pride na naš sto! edino samo naše zemelsko živlenje hrani i gori drži, štero v teli živemo. Tč kruh nas ne mentiije, ne cbarje od tiste druge žetve, v šteroj ttidi nas kak zrelo silje ednok doli pokosijo. V vsakoga pšeničnoga križa senci se nam eden leseni križ sveti i pokaže. Čudno je to, da tisti kriih, šteri goridrži i hrani naše človeče telo, nazddnje nemore obdržati našega živienja. Zaman je dosta kriiha, tudi med vnožino zldta i kriiha ednok vsaki človek more mreti. Na etom sveti je človeča žetva tudi obenem smrti sejatev. Človek zato more vandrati proti smrti, ar je ostavo svojega Stvoritela, ar je brezi Boga" bodoče živlenje — grešno živlenje. Bog je pa po svojoj nezgovornoj milošči ne pusto človeka v grehi i v smrti, nego je odposlao Jezuša Kristuša, da bi človeka oslobodo. Zato ga je odposlao, naj On bode na človeka smrtnom poli n6voga žitka sejač, krlih vekivečnoga žitka za nas. Od tistoga časa naprej, kak je On prišo, jeste na etoj zemii Boža žetva. Samo tam leko ženjarno, gde smo prle sejali, pred vsakov žetvov more biti sejatev. Bože žčtve sejač je edino Jezuš Kristuš. Njegovo ponizno živlenje i smrt je tisto dobro semen, štero stokrat telko rodi. Da naj iz semena sejanje, žitekdava-joči sad, kruh bode, je potrebno, naj prle v zemlo pride i spadne, sebč goridldiiva-joči merjž, sprne. Tiidi tak je mro za nas Kristuš, da naj žitka kruh postane za nas, kruh iz šteroga bomo živeli i samo po šterom bomo edino leko živeli. Kiiih šteri ne hrani to premenlivo telo, nego cbdrži celoga človeka na vekivečen žitek. Ki Nje-govo telo je, on naveke živč. Od Njegovoga gorialdtivanja za nds, z šterim je nam žitek spravo, govori, pred-ganje evangelioma, bože reči. Predganje evangelioma, bože reči je materecerkvi se-jatev. Sejatvi bože reči edini i vekivečni fundament je sam Jezuš Kristuš, v šteroj sejatvi je On samoga sebe posejao za se-men žitka, Z tL sejatve živemo mi liidjč, žitka to semen sejamo mi, štero je sam Jezuš Kristuš, ki je žitka reč postao za nas. Ka bi mi leko dali od sebe i iz sčbe, če bi On znova i znova ne napuno naše prazne rokč, On ki je spuno i zvršo to edino vekivečno sejatev I on je pa nds vse poslao za de!ayce v svojo žetvo. Stržn 86. DOŠEVNI LIST juliuš 20, Zato imentije JčzuŠ materecerkvi pred-gajoČo sejatev za žčtvo. T6 prvo i pravo seja"tev je On zvršo, od toga bod6če pred-ganje bože reči je pa U žetva. Vkupspra'v-lanje tistoga sada, šteroga je Kristušov žitek rodio. Žetva je pa ttidi vsigdar sod. Sod obri zčmie v štero je semen biio po-sejano, sod obri sada", šteri je z dobroga semena zra"so. Materčcerkvi predganje bože reČi je Uidi žčtva, sod obri tisti, ki poslu-šajo, notrivzemejo ali pa neposltisajo božo reč. Ki jo notrivzemejo oni dober sad ro~ dijo na vekivečno živlenje, ki pa ne, oni se osodijo na skvarjenje, Pšenica i kokol ešče vkuprastejo, ali njihov šorš je že za~ pečateni, Bog oba dva dobro pozna, Tu i od toga je odvisen človeči šorš, jeli božo rLč notrivzeme, da naj njegov vsakdenešnji kiiih postane, zveličanja hrana na žitek, ali pa pred njov zapre svoje srcč i tak spra"vi sebi skvarjenjč i strogo kaštigo. Vi mogoče to pravite, da je ta žetva ešče daleč, čas mamo ešče da se povrnč-mo i pobogšamo. Jezuš pa nači gleda na to celo delo. On to pravi, da je vremen žetve že tti: ovo velirri vam, prizdignite oči vaše i gl^dajte držčle, ar so že bele k žčtvi. Gde se boža reč glasi, Čiije, po-sliiša, tatn so držčie povsod bele k žčtvi, tam se je že povsod začnola žčtva i sod. Td žetva — boža žetva trpi nepre-stanoma, od tistoga časa mao, kak je Jezuš Kristuš dokončao s^ojo sejatev. Konec toj žčtvi samo te bode, gda pride Gospod i notrispr^vi požeto silje v nebesko giimlo, kokol pa v ogen vrže. Evangeličanski brat i sestra, ka bodeš tl v tistom hipi: čista pšenica bodeš v bo-žem giimli, ali pa kčkol v šatanovoj žčtvi ? Misli na to, da si ne samo ti sejao, nego tudi B6g seja, da si ne samo ti delo, ne-go iiidi Bog dela, da ne samo ti ščeš žeti, nego zeAl šče tudi Bog. Nega samo eti na zemli ž^tve, nego bode ttidi tam gori. Bog vse včini, naj človek žeti more, jeli tiidi človek vse včini, naj ednok tiidi Bog morc žetl. Ženjajoče krščansko evangeličansko liistvo, ob priliki zemelske žetve se ne spo-zabi fiidi z Bože žčtve! V vsakšo evangeličansko htšo ,,Diiševni List!a Tre deklin hištoria. Pisala Gyarmathy Žigmondova. — Poslovenčo Flisar Janoš, vp. vučitel. (NadaljLvanje.) T6 je že rektorco tudi interesser«lo; šr ]e fabula, dr&ga duša, od fsega !epiat skoron je tak lepa, kak klinci, Leo se |e tudi Meresserao, tak se je vidlo; doii si je seo k Irme nogam i gori jo je glčdao v-očf, dabi tč šteo praviti: jas tfidi posluhšsm fabulo. Rože so paz-sladkim dišotn pokazaie vo k-fabuli žcinost — Biie sta, gde sta ne bile, ednok davno, davno dve m&iivl dcklini, zlaii vžasi, trož obraza ts cdna 16ia, Čarna, ta drfiga. — Ta druga, cl je grda bila je tudi Isgoja bi!a, jeli bar rjčni ? — Ne guči zmes Irmika! — je zbruaibrala rektorc^, ar je že koniaj čakala nadaljžvanje. — Bogme, raala drusica, ta čarna dekiina bi lehko bogla bila tudi . . . ar3 ka vald tajiti, ednok je, alt znabidti večkiat tiidi hfido želela svojoj vuSitelici i . , . no de začnimo samo od napre raao . . , Napre je začnola i posčdala je, gda jc z* čipkovoga grrnd poikrabana, cotava, ta zosaga-na čarna deklina od doma odskočii« i obrambo je naišla prl ednoj blajženoj starešoj ženski, štc-ra je ednoga t&kšega sica meia, kakicga je več ne bilo na velkom sveti . . . Fabule povoden, kak se }e valila vu dilnoj, toploj hiži je zibala deklino: a&\e erd^če vfisli ce 80 se nje odprle, na bliič^če čarne oli, kak so se njL mignjenice vkiip zdprle, žaruatne ozi-mice $o tenjo vrgle na nj^ erdčči obrši; pihajo-če goslo odiihš?anje je postrahšilo Irmo: k -rck-torci se je obrnola i med stiskšvaDjcm je jo pi tala, jeli je ne vu nevarnosti to dete? — Tak misllm, ka \o je (e oster mraz po-cecao i zito je tak vroče. I juliuš 20. DOSEVNI LIST Stran 87 Benke Jožef • 50 letitik. 3 julijuša so spuniii naš od vsej ver-nikov spoštiivani i liibleni senioratni inšpek-tor petdeseto leto svojega življenja. To je čas, v šterom Človek po poti svojega živlenja že pride do višlne, s štere se more sam nazajzglčdnoti na prehodjeno pot i s štere ttidi driigi nazajgledajo na njego-vo deio, iskajoči sade postoletnoga živlenja, I naš sen. inšpektor so nej sami i nej samo v krogi svoje držine i svoji pri-jdtelov svetfli oni den, Vsa Sobota, vsa krajina, vsa društva i organizacije so se popaščile k njim, ki so na teliki mestaj javnoga delovanja postdvlali svoje od Bogd doblene odlične zmožnosti v sliižbo člove-čanstva, naj se njim zahvalijo za ves trud, za vse sade njihovoga nesebičnoga i bla-goslovapunoga dela i naj prosijo blago-slov Gospodna na njihovo nadaljno delo v službi občinstva. Njihov svetek pa je v prvom rčdi tiidi svčtek naše evang. cčrkve, štere sin i svet-ski voditel so. Že leta 1923 je odčbro našprekmur-ski seniorat g. Benka za svojega inšpek-tora i njim je od onoga časa po vsakši šesti sliižbeni letaj znova zavupo službo i čest sen. inšpektora. Kak so se vsa driiga društva i orga-nizacije Iehko z zahvalnostjov spomenole z dela g. Benka — kak župana, poslanca, gasilskoga štarešine i odličnoga i vodilno-ga člana teliki kulturni i gospodarski or-ganizdcij — tak lehko tiidi mi evangeli-Čanci z zahvainostjov proti Bogi postdne-mo na mejniki njihovi 50 let i se z za-hvalnostjov spomenčmo z vsega, ka so naš inšpektor doprinesli našoj cerkvi na hasek i našemi Bogi na diko. Kak predsednik seniorata g. Benko vsigddr samo eden cil majo pred očmi: poglablanje verskoga živlenja svoje cerkve. V vsem svojem činenji i hotenji se od etoga cfla ddjo ravnati i vse ka etomi zvišenomi cili služi, vsikdar nLjde njihovo pomoč i podporo. Tak so med prvimi bili, ki so spoznali potrebo evang. dijaškoga doma v Soboti, znajoči ka naša cerkev potrebuje v evang, dfihi osnovlene voditele. Ves čas so stalni podpornik dijaškoga ddma i njegovi gojencov — ttidi te, gda tej že zapustijo Soboto i se na višiši šolaj priprdvlajo na svoje pozvanje. Njihovo razmevanje potreb naše cerk-ve i njihovo velikodušno radodarnost bo-gdto skažujejo vsem gmajnam i poedinim, ki se samo k njim obračajo po tandče i podpore. Odlično mesto zavzemejo g. Benko tudi v škofiji, pri šteroj so nej samo stdlen i odločni zagovornik inferesov našega seni-ordta, nego so tiidi član njenoga finanč-noga odbora i šestčlanskoga tanača — najvišiše cerkvene oblasti. Tak se cerkve-no delo našega g. sen. inšpektora lazpre-stera prek granic seniorata i s svojimi vnogimi talenti slobodno vnogo doprinašajo na hasek naše cele ev. cerkve. Naš g. senior Kovatš Štefan so v drfištvi podseniora Darvaš Aladara, križev-skoga diihovnika i zastopnic soboškoga ev. ženskoga driištva obiskali g. jubilanta, ndj njim zahvalnost vadliijejo za vso nji-hovo delo i ndj njirn tolmačijo spoštuvanje i lubezen celoga cerkvenoga naroda. Tiidi reditelstvo Diiševnoga lista s spoštiivanjem i zahvalnostjov pozdravla g. inšpektora Benka i prosi vsamogočega Bogd, naj s svojim blagoslovom sprevšja ves njihov trud i njih bogato oblona z najvl-šišim piačilom : z znanjem, ka je njihova skrb i njihovo delo nej zaman, nego rastč z njega sad nevidoče Kristušove cerkve. D. Stnin 88. DUSEVNI LIST juliuš 20. Seraptinska vdovica. I. kralov 17. 9—24. — Eliaš proroka čiida. (Pisao: Sob6 Geza, poslov. Fliszar Jšnoš.) Sirota, vboga vdovica, Si tere, mčne rokč . . . Vu bolezni, vu žalosti Jo vse oblejejo skuzč . . . Ma maloga sirotiča, Jalco lačnoga pojbiča! Krtih prosi . . . nega nikoga, Kij ga nahržno lačnoga: ,,Marna! mama, mila mama! Dajte mi falaček kriiha! . . . Dva dni je ne jo že sin tvoj, Mantra se v-nevoii velkoj." ,,Ah, Bog milostiven oča, Giedaj toga sirotiča! ^ Ah! či ti ne . . . ? Što se zgledne, Što driigi njemi par primle?!" Pride prorok Eiiaš, te boži sluga V-njč malo hižo, v šteroj je prebivala. Dokeč se prorok olžvi, žij pogasi, Med skuzami govorčča, se toži: »Nematn več Gospodne, od prgišče mele, Pa t\ tudi ta dam ... Bog naj z tebom bode!" Na to prorok erč^: Mvelka je tvo' vera, Povnoža se naj po meni tvoja mela. V-piitri ti naj oli nigdar nepomenka, Kak dobra vretina, naj vsigdar ciireka." Muči sirotiček, Zaspao je pojbiček! Sladka večna senja Me oČi zaprla . . .*) Sirota, vboga vdovica, Gori zbiidjava pojbiča! Gladi ga ino kiišiije, Roke, nog^, kak led mrzle Stani gori moj sin mili! Kruh mo že meli povoli . Ah! sirotič se negene, Vse kotrige so drevene! Ah! spi i počivaj, Ti sirotiček moj! Viš, viš, kak Bog skrb ma", Varje sirotička! * — Z-k6m sem pregrešila Prot' tebi moži božemi?! Ka me ta nesreča velka, Ta nevola dosčgnola . . . Ne bičiij me! Oh, zbiidi ga Sirotiča nevolnoga! . . . Včini čiido! Na pčldo nam, Tf si vsamogoči Bog sam! Velki je Jehova!... Velka zmožnost njegva ! Na žitek pozove, gor' zbudi mrtvoga, Eljaš doj poklekne . . . i pobožno moli, Te sirotni pojbič odprč oči gori. Eijaš zda tak erčd: ,,Pojba"rec gor' stani!" Dajmo Bogi diko za čiido med nami! •) Od glždi je r«ro. juliuš 20. DUŠEVNI LIST Stržn 89. Dela počinek v nedelo. Hdri Liput ev. diihovnik. Siara iegenda guči od ednoga tovaja, ki je ne bio zadovolen z tigtiml Šestim) z'atniki, štere njemi je po zapuičenoj puičasi potiivajoči pot nik sam izročo, gda ga je na potl goristavo, ne-go ga je eiče od sedmoga i od zadnjega ordpo, šteroga $i je za sčbe obdržao. Ravno to smo činili i činimo tiidi mi iiidjč z našim Gospodnim Bogom. Dio nam je po svojoj milostivr.oj lObeznosti žčst delavni dni v kedni, ali človek ga je pa v svojoj zgrablivosti oropao ešče od sčdmoga dneva, od nedele, Ali na vkradnjenoj stvari ntgdar nega bla-goslova. Svet, človečanstvo je že dostakrat trdo lekcijo dobilo na to gledoč, da od Boga i od diiie vkradjenom nedelskom deli nigdar nega Božega biagoslova. Nigda, pred krvavov svetov-nov bojnov smo tak dosta dela tneli, da bi je niti e*če v nedelo ne mogli opraviti, dnes je pa tak maio dela, tak malo prilike za delo, da eiče v kedni, na delavne dni čas mamo i leko poči-vamo. Oh ksk dosta polski delavcov, rokode-lavcov, trgovcov, fabrični delavcov i razni vo-zevčeni lfidi išče dnesdan delo i zatnan, ne naj-de i ne dobi ga. I zakaj ne? Zato, ar je to Boža kaštiga, ar «?et, liidj^ so ne zdržali i ne zdržijo tiidi dnesden nedele, Božega dneva. Bog je z svojov zapovedjov zakon postavo za obrambo svojega dn^va. Zato pa ki Bože za^fone prelomiti i voičiti it€, tisti na tej zako-naj satnoga sebč ziomi i vniči. Vezdainjega časa človek je vsigdšr bole i bole prisiljeni previditi to, da je po nedelaj re-s&n potreben dela počinek. Potreben je te poCi-nek tudi i€ sarno zavolo človcčega tela. Po ščst dn^snom tcžkom deli je edcn dnč?ni počinek potreben tak za človeka, kak za živino. Te ik-kon $e brezi kvara \ velike škode ne more pre-lomiti. Ravno zato že dnesden tiidi državna ob-last z strogimi natčdbami i zakoni zapovedava, naj se liidje v nedelo i na druge svetke ogibajo vsžkoga dela, tak na poli, kak v fabrikaj, trgo* vinaj i uradaj. I cerkev je tudi pripravlena drža?-no, svetsko oblast v tom njenom deli z svojov celov raočjov podperati i pomagati. Ar je c^rkev za to delaia že te, gda je ešče popolnoma sama bila v tom svojem deli, naj se nedelni dea po-sveti, naj po nedelaj počiva vsaio deio na poli, v fabrikaj, trgotrinaj, uršdaj. U naj držšvni za-koni ne ostancjo samo na paperi, nego svetska oblast naj sigurno, eksemplarično pokašt/ga vse tiste, ki nczdržijo ncdele, nego z svojira delom motijo i žalijo driige verne liidi ? opržvlanji nji-hovi verski dpravic i dužnosti. Ki v nedelo kosi, ki v ncdelo kopa i razne polske pridelke vozi domo, ki v nedeio dela v fabriki, trgovini, v uradi, on ne samo da prelomi Gospodnovo za-poved, nego s tem žali Boga i verne bližnje svo-je, oskruni nedelo, zato se iakši lodje, ki nt vejo i neščejo znatf, kakši dčn je nedela, naj od dr- Irrao je tL diagnozuš ne porairo, nezrečeno se je bojalat, Na ednok nje ]e tak drago gratalo to dete, ka si je nikak ne mogla raziožiti, ka za-k;i; samo je vedno čfitila on topcl naglb, iteri jo k-njetni prikapči. Ta stara ženska poi!ata deteta vroči obraz i jako čudno dob je naiila k-pomirjenji: — Gospodne Božel Kak mc spomina zda eto dete na oč€ slednjo voro . . . Irma je obledila. — Za Božo volo! Ka gučite? — Ravno je taklo hico meo i jako nemi-roven je bio. Poleg postele je sedo tnoj dobro-činitel; gospodičina že znajo, ito je ? Ka bi ncbi znala! Den za dnš/om je pripovedavala fa na-pozevčena, slabe nadarjenosti, ali celo dobroga nagiba ženska, kak je jo reio na stare dni od »Gkešine i z timi drflgimi tudi kelko dobra čini te dobroga srdca človek. Dokeč je do tegamao povedala, je donok napamet ?ze!a, nakeliko je nemirliva Irma za volo deteta položaja i z-niiteri pLr rečm! jo je pomirjavala. Zda je Irmaz-hitrlm dokončanjem nika povedala: že dugo se nape-Ja?a, ali da že duže od'ašati nemore. — Draga rektor ndna, dokeč bi dale pri-povedavala, ka je začnola, posluhnite me raalo. Gda je dete pri meni, pa je v*igda> pri meni — sem ne mogla povedati: td bi žalostilo siroče, pa to more bidti: nemrem ga duže včiti odpotujem. Za Božo volo, gospodičina, to naj ne-včirrjo! Srdce se njemi poči, etomi dragomi de-teti, ka bode pravo moj dobročinitel, komi sem odpisala, ka edna angelica hodi k-hiži . . . no, zato setn njcmi tadi odpisala, ar sem ne znala njihovoga poitenoga imčna. — Rektor neni, na tom že nemremo poma-gati, ka vas prosim, povčte njemf, ka njemi je kmaloj deklini hodila edna čarna Irma imenu-vana vučitelfca; itere familiiki položaj je takši, ka duže nemre esi hoditi . . . odpotiivala je, pa Strdn 90. DOŠEVNI LIST juliuš 20. iimt oblasti kak najbole strogo kaštigajo. Naj se več ne na"jde takši dr!i?ni i cčrkveni uradnik, ki bi v nedelo svoj tiivnik dao kositi i z cčle? svojov držlnov on sam seno notrivozo, kak je to ne davno eden drža^ni i cčrkevni čestnik činio, ki bi mcgo za ?zg'čd biti pred prdstim liidsttfom, ne pa oskruniti nedelni dčn i tak kvarifi drža> no cčrkveno autoriteto. Ali n& je zadosia, naj nedelasarao počsnka dLn bode> naj v nedelo samo počiva ?sako delo. Ar či Itoj nedslsks dela počinek na driiga rufoa dela ponuca, či fste v kedni težko prišparane i zasliizene dinare v krčmi zapijč, či se tam bije i mogoče koga ešče vmori, či se tam kžrta i prekiinja, tak bi resan bugše včlno, či bi tisto ncdelo ne držo počinka. Tiidi nedelski deia počinck je vu sebi ne zadost« tiidi le, či itoj te den tamo p polnoraa počiva. Ar se tretja zapoved etak glasi: SpOmeni *e, da nedelni dčn posvetiš. Nedelni dela poči-nek naj bode prlhka za posvečenje nedele. I ka pomOni posvečen|6 nedeinoga dneva, fo nam svttlo i razmeto povž Luther M&toti v raz?aga nji trčtje zapovedi, etak erkoči: Naj se rai Bogš bojlroo ino ga liibimo, stčtoga pisma i s?6!ere-či njegove nezivržmo, nego jo za s?Lto držtno, radi poslušajmo, ino ie jo včimo. Nedeia je tfidi ne samo za to, da bi se rni t^ deo samo Iep6 gorloblekli v lepi stčteSnJi gvant, okoii hodili 1 drugim se kazali. Tiidi ne dela je ne za to, da bi ništerni l(id]^ celi deo s^žJi, dtUgt pa samo jeli i pili. Nego nedela je za to, na| si krščanski Človek po celog« kedna težkom deii počice y teli, naj diči Gospodaoga Bogš i Zveličiteia Jezušg Kristuša v cerkvž i tadi doiti v krogi svoje drzlue z pestnami, raolitva-rrJ i poslulaajom Bože rečf i tak napunjava s?o-jo diišo z Božirn blagoslovom, z rcerom5 z za-dovolnostjov i telo pa z ndvov moČjov. V jiedelo naj vsaki človek h\ž3o da Bogl, di ga je v pr«-mirsdčern kčdoi zrcagao, dao njetni je zdravje, da je svcje delo srečno ieko opravo, prosi pa naj za pridoči keden Njegov blagoslov i tniloičo. Tak je, naj bode v nedelo, na svetelnii den dela počinek, nsj na Gospodnov den povsod vsako delo počiva i da naj vsaki človek pcsv^ti nedelni dea. Če je tvoje srce močno v veri, ka zndš ka se ti je oznano tvoj Bog, smileni i dobrotiven, nej ka bi ti zasliižo ali toga vršden bio> gda si ešče njegov protivnik bio, te nemreš odhinjati, tiidi ti se moreš tdkšega skdzati svojemi bližnjemi. I vse /6 Bdgi na dlko i tvojemi bližn/emi na hasek! Luther. je ja*ko težko nihaia tu to m&ličko . , . jeli bar, t6 tak povejo? Rektorca je vse dtfigo pozabila vuetoj mi-nuti v svojoj indašnjoj gizdavosfi, ka je ed-nok t'ula, ali povedano, ali z knig Čteto, to je brezi hibe do edne reči vse znala. — Naj bodejo mlrovni gospodičina, &r ka pred menov štoj po?e, tisto tak znam, kak Oča- naš. I naj se bar ogvušajo od toga: po titri ve-čer, kak esi notri stopi moj dobročinitel, k mesti etak začnem: ,Gospon kralevski tanaCnik!" ... I od reči do tH\ je ponžvlala Irme reči. I z t&m konec bode vsemi! — si je misli-la deklina z-doj nagnjeoov glavdv. Ta stira ge je pa nizšj povrnola k prvešemi predmett. — Kak scm pravla, te betežoik — kakti ete tnale oča — je zvSnredno nernirovcn bio teda i jas setn dobro vidla, ka nika it€ praviti; zt šte-roga volo sem tak činila, či bi odidtl itela, naj si polthša srdcč, Či tak, ka kžkio skrovnoit m&; ali to geni pa za ceii wet ne mogla včiniti, k& bi nebi posifihiaU njegovi reči . . . Nad tak odkrito? biddnostjov včpovedani rtl&mi se je deklina namali zastnehala, hej pa jo je srdce toga hipa jdko bolelo. — Bogme sem posluhiala i znarn tudi do slednje piknje, ka je pravo. Prijao je mojega do-bročinitela za roko: Endre, jško vcagam! To znam, ka boš dober oča 16 prijčtne dekline. .. li, dokeč bodei . . . ali, kapa či se oženiš, ir ednok to donok tak rca* bidti i tvoja tu.žriiica nebode Ifibila toga deteta . . . vii, td misel man-tra raene . . . j^ko se brigara zato . . . — T6 te naj nemantra, dragi moj prijdtel, . . . ga je pomiro z-dobrotivnim glšsom raoj gotpod, Ax se nigdžr nemo ženo. Pred tebom naj nemam skrovnosti; povem ti, ar štero Ifibim, tista tne ne lubi, jas pa drfige nebodem lubo nigdir... Irme obraz je oblčdo, samo so le nje oči žarile, kak je na to staro žensko gl^dala. juliuš 20. DUSEVNl LIST Strdn 91. Naši v tiihini. Pod etlm naslovom smo v aptilskoj numert svojega llsta že pisali ednok od svoji, ki si v tuhini ruorejo slfiziti svoj krflh. Te smo z žalost jdv pistili, ar smo žalostne g?Lsi dobili. Zdaj z vesčljem vzeoiemo pero v roke Tuhlna hvali naše sini i hčere ! Od diiho^nika v Ffauennaarki v Meckien-burgš je dobo Duievni Jist pisrno nasiediivajoče-ga zdržčtka: »V raojoj sosednoj vLsi Se?erinl deiajo Vaši jugosldvskt verniki. Ka so ešče močno zakcrenjinjeni v vert ssroji ocakov, s?e-•dočijo s tem, ka oblskavajo božo sliižbo ? njim bliki ležžčoj f lijalnoj cerkvi. Na|njihovo prošnjo smo 25, junija svetiii vkuper z nemškimi verniki «v. veferjo. Naši jugoslavi so popL?ali dve cerkveni pesmi v svcjetn maternotn jeziki. Nji~ hovonii srčnomi fšljemžnji na božoj iliižbi seje' zahvahti, ka smo doživeli edno z?išeno osvet-nos*.. Radi bi čtei« kričanske spise v svojetn jeziki. Ponizno Vas proslm, naj njim pošlete takšc* Gornjenji pismi so priklučili naii sszonski 4t\'s",c\ nssledfivajoči pczdtav: »Poiilamo Vatn srčne pczdrave iz Nemčije mi prekmurski evangeJičanci, šteri smo eti na sezonskom dcli. Eti nžs je 13 evangeličanov ino natn tak po srednjem taide. Na marofi roamo eyaoge!ičansko cerkev, pa jdemo vsakšo nedelo k božoj službi. Iskreno Vas pozdržvlamo." Nasledujejo podpisi: Mafcan Štcfan i žena Vilma s Kupšinec, Casar Štefan s ŠUSinec, Hor-vat Janoš s Križavec, Makžri Vilma s Kiipšinec, Barbarič Vilma z Brezovec, Čšsdr Sdonlja s Šfi-Jinec, Hor?at Marižka s Kupšsnec, Bagari Anna z Borejcc, Bagari MarlŠka z Borejec, Fiisar L!na z Borejec, Andrejč Irma z Gradiiča, Sapač Ilcn-ka z Novi Beznovec, Bokan Irma z Goraji Sfšveč. Preveč nžs veseii dobro svedostvo, šlero srao od Vas d6blli, i Vaii pozdravi, s šlerirni se sporainate Diiievnoga lista. Kn?ge ste dobill, list bomo Vam pošilaJi, dokeč te samo tam. Z vere-bratskim pozdravom! Za »Dfiievni Usf: D. C/ vltf//72 srmdka v nevoli i stisfci, pa njemi ne pomdgam, ne podpiram ga i ne dam njemi, ndj se znd zdržati, je telko, kak bi ga z rokov bujo. Luther. * Podperajte z naturdliami i z penezmi »Diački Dom". — Čtite »Diiševni List!u Sprdvlajte njemi nbve napriplačnike! — Rektor nena! jel« bar ie je tak pravo '¦m Vaš dobročinitel, ka štero lubi, je raoža vz^la? — Jas povena, moja duia, ršvno tak kak y je biio, zato me je ne potrebno pretrgnoti I Be-» težnic je ne vervao, ka bi njegovoga prijatela f nebi lubili, na itero je moj gospod etak odgo voro: pa tne ne lubi. Jas sem jo Ifibo že kak tnalo deklino, či sem bšr te eščc sam ne znao, ali sledi sem že ščista vervao, ka de mi ednok žena. AU njčaa mati je edndk t&kšo reč ifičila na mojo mater, itera je moje srdc€ oranilo ; jako me )e bolo te vdarec, ali sledi mi je nika potih ialo boiezen i pa sem popusto srdca želenji, naj lubi ono deklino, štera z cele mOČi, z-plemenito čut^iira srdcom dela za drfige i doli sem obla dao svojo zvišenost, pisao sem deklini, tak ka či bi i ona mene Ifibila, bi prerazmiJa moje pis-mo . . . ali ne je, eiče mi je ravno ne odgovo-rila na pismol — Oh, odgovorila je! — skričala je dekli-na nezavedno i zbojala se je sima od svojega glasa i te je vktippobrala celo svojo tnoč, naj pot hia z veseleifega svojega srdca vovdere:o radost. Ah, toga biajženstva se jenigdar, nigddr ne troitala! Dete se je zosagajoč zbfldilo, gori jc zdJgnolo giavo, potom se je k Irme kolenom potegnolo, obinolo n]e je šinjek i pitalo je, ito je trnok skričao vu fabulo? Ta stara ženska je tOdi odgovor čakala. — Li samo zato sem povedala to, rektor nena, ar štero za prav spoznara, tisto vsigdar vd mara šego povcdati i či od koga mam prili-ko, kaj dobra čuti, to feudo neverjem . . . ar cdna takia deklina, od itere je gučao, bi to ne mogla včiniti, ka bi nebi odgovorila. -— Ta fabula je že ne interessintna ! — od-govorilo je dete i doii si je nagnolo glavo na dekline prsi t za par minut je pa zaspalo. Ali ona fabula, itero je ta stara ženska pripovida-vala, je nateliko krasno lepa, kakie je Irma eiče nigdar ne čflla: Strdn 92. DUSEVNI LIST juliuš 20, Ženski kotUek. Viipanje. Vfipara se, da de moje delo dobro, pravi zidar, či hižo zfda. Vupam se, da de vutro lepo vretnen, pra" vi veseljak, či ide na potuvanje. Vu pam se, ka pride deždž, pravi kmet, či gleda na suho razpokano zemlo. Tak je jezero i jezero vOpanja dnevno v srcaj Ifidi, šteri vsakikajdiu-go želej. T6 reč najbole nOcirno v aašem živ-lenji. V tom vnogom nucanji pa največkrat po-zabimo najglobši porren tL reči. Miievupamo! Što ravna? Mi se vOpamo, ka de vse dobro v našem živlenji. Dostakrat pa nači pride. Namesto veselja pride žalost, namesto zdravja pride beteg i vnogokrat naraesto živlenja smrt. Te stojirao pred našira viipanjera i ?idimo, kak se je strlo to naše viipanje v sto i sto čre-pinj. I te vgreiimo skoron vsi. Či stno znorjeni v našetn viipanj?, te se pogreznerao v naio bo-lcčino, v našo skrb. Te pozabimo, ka ršvno v tom časi smo najbole potrebni vupanja, ne v srcčo, nego v Bogi. Ar ka nam je dano, dobro i hudo, je vse od Boga\ Dostakrat nemoremo razmeti, ka smo vgre-iili, ka nam je naložena velka kaitiga. Te se ei čt zgražatno nad Bogotn. Te pitamo vnogokrat: wGde s\ Ti pravičen Bog? Ali ne vidif, kak ne-dužno trpim?" Z tčm vgrešimo, šr nas jezapfl- stilo vOpanje. Tisto veliko vupanje v dobroto i pravičnost nažegi nebeskoga Oče. Ka znamo mi, zetnelski nevolni ludje. ka je nam na hasek? Ka služi na dobro? V dobrom, srečnom živlšnji nigdar nemremo dokdzati, ka smo pr^vi krščanje, liki v hfidom to lehko do» kažemo. Či vzememo mirno naš križ na p!eča i pravimo: Gaspodne, naj se zgodi tak, kak Ti šččš i nej tak kak jaz. TL smo prava Boža dsca. Pot do toga viipanja je duga i trnjava. Dršge ženske, ali vsi jo lehko hodimo, &r je tu-di v tom Boža milošča. On sam nam pokaže tc pot, primle n&s za roko i pela na"s. Tc nam živ-lenska nesreča več nemre kvariti naš zemelski bežaj, šr te znštio, ka sc vse zgodi po njegcvoj voli, to dobro i htido. Te bodemo frečni v vsSkom staliiči, zado-volni z naiim šoršom, močni v žalosti i mirm v smrtnoj v6ri, ar nam pomšga vupanje vu Bogi. Frida Kovatš. »Če smo tdkšo mlloščo i blajženstvo prtjali, na Kristuša smo okrščeni l verjemo, te on šče, ndj mi po tom tiidt žtvemo, smo Bogi pokorni t čtnlmo, ka nam je zapovedano v deseteroj božoj zapovedl, ndj vsakšt v svojoj stdvt svedočt od bože rččl, se ogiba greha i bode dober, pravlčen, člsti t smllenl.* Luther. — Nadaljšvajte jo dale, draga rektor nčna. — Znajo drLga dflia, te betežen je dvoječ glčdao aa dobroga svojega prija~tela i pitao je, ka bodete, Či deklina ednok odgovor da" ? — T6 bode, prijatel, ka si jo za ženo vzc-mem i veri mi, ka od toga bdgiega nebi mogao včiniti za volo tč m&\t najne dekline. Ah! ona plemenitoga srdca, dobra deklina, je jako dosta ptetrpela vu svojem žitki, za čisto zlato se je včosnd?ilo njčno srdcč i jako, jdko, blajženo bi včinila to najno dršgo detece. Na to se je betežnik sploj porairo i erkao jc, ka se zda že več ne bojl smrti. T€ sladke rečl so globoko obhodile Irmo i skuzč so nje zbudile z oči i ka je naj zakrije, se je doli nagnola na spajdčega deteta glavo, (0 vidoči Leo, je (Qdi tL potisno svoj nos: njemi naj tadi dšjo tL\ vzeti z radosli, z žalosti! Irroa je proti starici obrnola bliščeči svo) pogl^d: — Rektor nena! Nika mo ji prosila jeii včinijo ? — Včinim bogmc, ir vas zistinov lubinn, gospodičina. — No, tak vas na to prosim, kaj z-toga, itero torai vaiemi dobročiniteli natnenite praviti, edno reč ddnok vo pozabte: td nepravte, ka je Čarnalrraa odpotiivala, to ovo vselehko povedte... — Ja) duša moja, te začnivi z-nova, ar ovak Bogme vkup naidem zmešati celo delo. 17. Dekline so od oiiterni pa"r tjčdaov ne za-dolele cdna toj ovoj pred Irmov ponavlati: — Gledajte bšr, kak Zady Irma lepo vo-gleda, pog!ed se nje je celo pretneno . . . No, či so do tegamao to pravle, ka bodo pravle po onotn blžjženom več6ri, gda je zvedla, ka jo Ifi-bijo. Vu toj najčisteioj nebeskoj krasnosti je plavala, duha vcdrnost se nje je tam bliščila, na juliuš 20. DUŠEVNI LIST Strdn 93. Blagoslovifev zuonabHflartjancih. Približo se |e te želso ča^ani čLa, dem ra dcsit za tnartjanske evangeliČ3i?ce. Diigo so gs čakali, že davno so se pn};ia?!ali na njcg«?. Že pred leti so zsčnoli m;sl!ti na to, ^aj si k svojemi z?6ni spržvijo diugoga, da bi jje dvojen glas zvona opomfoo, bžtrbjo i tr6što, Z?O!i so nsrdčHi s staroznane iopronsVe fabrlke i zdsj so ešče bole nesirpno čakali ra dostno v6ro5 gds se ob prvltn oglds! no?i zvon i prehodi njegov miJi glas n]ih srca i dfiše V nedelc-, 2. juiija ob 3 vfiri je bih bla-goslovite?. Marijansks vermki so na to osveinost poleg doft&*ega dilhovnika, g. seniora KovStša I kaplžna Darvsša pozv-ats ešče rsoiavskoga dii bovnika g Kiihars, vi\ no?i zvon predžjo njego vorm zviienomi zre/fdeluratiji. Navzoči so bili vs\ m&rtjanski vernik?, e?an geličanci sdsedfit vfesi i gtnajo i velka ^nožfna drGgoverni gustov, ki so vsi tal ščeSi vzeti na radosinoriji sv&ki martjanski vern^kov. Diihovnike so roed Igranjem gadbe sprijali vermki \ gsailci, šoiarkinja ŠkrabSa Masij? pa jih je pozdra~vi!a s žopkom korsn. Nato sc ]e pred okinčanitn zvorvMom zžčnola Osvetnost blagoslovitve. Po zač^inoj obJf. pesmi .VadlUvanje, oh t\ boži dar", $o g. senior KofdtL v vreloj tnolitvJ prosiH Bogd, naj blago?.Icvi fo dssetncst, one, k\ so zvon spraviiiione, ^kri srcabode njegovgias prehodjivo. Pctomje štiriglšsni pevski koru§ mar-tjanski ^ersikov pcd voditehtvom doif. kšntora RuJe popevo jresem ,Dič! dQla . . .", po štere mill glasaj so moršvski diihovnik g. Kfihar stu-pili na predganco i v svojem svčteiojom govori opomfnali vse navzdče, naj njim ta lepa 6s?ct-nost pnpomore. drnieostanejo samopri ztOiejš-njostsj 6svetka, ntgo piidejo do spoznanja n&j-viifiega zrend«Iu?aoja človcka. Sarao tak bode (a osve(no8t edna blagoslovlena vora za vse, čc do spoznsnja pridejo, ka glšs zvor/š edno ha vekive^no z^eličanje zeza\'ajoči g!as more biti. Po zmožttom pove?anji pesmi »Ne 'scagaj oh čreda maia* je kaplan Darvaš predgo cd raz!cSKJ glšsov z?ona: od gldsa, šteri na delo i počinek zezžv^ ; od gl^ss, iteri k molitvi nadi-gava dOšo člo^eka; od nedelskoga glasa, šteri v obCin&tvo bože službe pošila vernike; od g!d$a, šferi v s!u?aji ognjA na pomoč zezd^a; od gla-S2S šteri piendnočnost i srort glžsi, j od glasa, Utn v smrfi goristanecje i žitek r»azvešča?a. 9Zžto, ki mi ^flha na 'poslUšanje, flaj posliiia, ka njemi roš povedati njego? zvon." Po jgranji pesmi ,0h Bcg, oh rnili Bog," so g. senior Kovatš blagosSovili zvon i ga s tem prekdžli njegvomi zviHenomi s^žtomi po-zvanji, Po zmožnoai popevanji evangeličanske hiinne : »Trdi grad je nai Bog zmožni* se je gingavi mladi licaj: zda so že uprav lehko di čile n\€ lepoto tud?. Ns vilfci je nikeliko ralžd? dečkov sts!6, z tžkše nezrele f^jte fuikov, (štere rš:no ne^ire za mlade junake Imenuvatl) z cilavnloj, nesršrirtnim pog!6don3 so jo gusterali i cdca žnjih zadosta glasno erče: — Fajaa edaa čaraa tnačka je! — Bogme! — Potom so si pa šspetali. T6 bi nigdar ne vervala, ka či bf nje Ie- poto hvilsli, ka bi jo to čemerilo. Outnurao je rainjo šla kre faldto?^ na nfednoga se ne zglžd novšt, potom se je z tčm potihšavals, ka jed^a krat telko cukra kfip>la konjom, kak pred tčm toga i dokeč je z-dlatr! da?ala Sel 6ji i Čilli i cšče nSiternoj slaroj pari, zburka&je se n]oj je vtihšalo i celo si je na t6 indašnje, stare lubez-nike mislila. Što ve, ka pa či bi je v počšnek mogla djLti ? Ah, či bl nje eiče to dopusto Bdg se vč&ksti, teda bi zagvflšno ona blla nžjbiijže-neie, ridjzahv^^oeše stvorjenje na svetj. VeJ?er |e tak malo se zždržavajoč stopila nofri -5-u ono prijeino hižo, gde kak zongorvuči-te!ica dnes obslednfira bode. Gda sia lekcijo dokončale, je ne stanola gori od zongor, Uk da bi jo nikša siadka oba javnost zadržavala. K-sebi jest?snola dštece, vfis-ta je k njega k črstvomi m&\om\ obrazi poiežiia i svetla prikazen mreta se nje je pred očami s^izala, skoz štere je vn bltšč^čoj licojni nsenHa viditii prišestnost. Dete je jo za šinjek obinolo: — N6na! Jeli ztt&te, ka vutro ravno eiak-šega hipa prfdejo dorao ajts? — Znam$ mcje dete. — Ra^no, gda dokonča'i včenje, topplTfl bodejo pred nannj. Jas njtm za imjek skočim, etflk ni . . . , fctišncm ji, etak ni . . . ! Ka pa orii n^aika, ka budo c^inili teda? Vete nena, ka Stran 94. DOSEVNI LIST jttliuš 20. zvon zdigavo v visioo i za tnalo časa prehodo srca s svojim ralJira glšsom. Po ovetnosti je dahovnike i kantora po-gosto martjanikj kuralor g. Škraban, s šteroga hiie smo radostni poslušali zdrOžene glase obe inirtjanski zvonov, iteriva ob razločni prilikaj z z ršzločnlm nazveičšvaajem bode.a trfipala na okoa 1 trca martjaaski vcrniko?. — D. Railoini mali glasi. Radosti gl&s. ,,Ne blodite, Bog se ne da osmejavati. Ar kakoli seja človek, tisto bode i žeo. Zdto, ki seja na telo svo-je, s tela bode žeo skvarjenje, ki pa seja na Duh, z Dflha bode žeo žitek vekiyečni. T6 dobro pa činčči ne obtriidmo. Ar vu svojem vremeni bomo želi obilno, če do-bro činiti ne hšnjamo". (Gal. 67—9.) Prekmurski seniorat svoje redno letno spidvišče 8. septembra bode držo v Mora"vci. Naš izseljeniški dtihovnik g. Lepo-ša Štefan, ki je dokončo svoje včenje na vseučilišči v BeČi. je že začno svoje delo med našimi sezonskimi delavci na poses-tvaj Mecklenburga i Pommerna. Nemška cerkvena oblast njemi je ddla na razpola-go motorni bicikl, na*j ležej obiskava naše delavce po rdzločni marofaj. Naj sprevaja nje-govo prepotrebnodelo blagoslov Gospodna! Zidarska dela za povekšanje Dijaš-koga doma v Soboti so se že začnola. Betonski fundament je gotov, tč dni se začne zidanje. Dijaški dom se s tem po-včkša za dva vekšiva prostora i potrebne stranske prostore. Oornja Sldveča. Dne 18 junija, v nedelo po božo) slfižbi obdrždnoj gmajnskoj seji jebio zvoljeni mesto pok. Kiizrnič Franca za veškoga skrbnika v Scrdlci Čurman Franc, čevljar i po-scstnik. N6yo zvoljeni čestnik je včasi pred sejov doli djao svojo prisego. Dom. duhovnik so z lepim I primernim govorom pozdravlaii toga no voga kuratora i Božo pomoč prosili na njegovo deio. Spominali so se (udi od dela pok. KGzmič Franca, ki je više 20 let triida ne mllOvajoČ, ne-sebično delao v svojoj v^si. Spcmin pok. Kuz-miča obarje fara v stainom spotnini! Turobni gias z Gor. Sldvečke ev. f«re. Dne 23. junija se je odselila od ni% vu večnost Kočar Žuža, samica z-Sotine vu 79 I. starosti. Naj počiva vu ograci mlra tiho i nezburkano! Britanska biblijska driižba je zač-nola prestavo sv. pisma v jezik sakata, šteri se v belgijskom Kongo-i guči. T6 je jezerni jezik na, na šteroga je po drtižbi sv. pismo obrnjeno. Perzijski vladar je dovolo popolno versko sloboščino, tiidi prestop mohatne-ddncov na krščansko vero. že komaj čžkam naj oni vidijo toga prijetooga apo! I te boi ji ti tOdi vido Leo! - Z \€m je k-piovi bežalt i začala ga je gladiti: — Jaj, ti čeden, dober Leo ! Kak bož ti rad ineo naiega 4jto 1 — Zda pa poj, naj ti pripo-vedavara od njih. — Doli si je sela na večeraš-nje igriJe, m bundasto gfinjo, na šteroj so na ednom roalom stoli med zidajočimi kockami, ne ravno v-pripra?nom stšni ništerne babe ležale; to najvčkio je popddnola i k-sebi jo je posadi-la. — No, posluhšaj ti tudi . . . ali zato donok li samo Leojl pravim; deni esi svojo glavo ti raali Leo. Te veliki pes je vdeteta krilo djao svojo kondrasto glavo i tak je zda pripovedavala od toga prijčtnoga dobroga djto. Rektorca je namali se posmehAvajdča, se-d&la pred ognjom i naplOtala je, dokeč je ne zadremala. - Neni! Naj igrajo nika, ar fe mali norček pesič jako rad posliihša zongor igranje, jas sem ga na pamet vžčia, ka jako rad polfihia. l (e slednji večer se je ne paičiia vučiteli-ca, zbrodjšvajoč je glčdala na tu malo čuporo, na iteroj se je ognja »veklost tak prij&no bJfs-čila. Na zongoraj goreče sveče so napo omra-čJle hižo i samo na Irme obr&z so vrgle posvtt i ognja bliič je samo okoli giinje sveto; ali tam je uprav spuno svojo dužnost: na psa bundo je zlate potače rnetao, bšbe dreveni obraz je očrstvo, erdčče i brnaste kocke so se svetiie i ta mala je nigdar ešče ne bila tak bajavno lOpa, kak zda, kak je v plav^čem plarani cartala togi čarno-ga pia. Z zongor so tak čiiti, prij^too dončči gldsi zuneli, t*k či bi z čiilečega srdc^ vderjali v6. Zongoralivajoča deklina, tak da bi svojo popol-no dfiio vlejala vu ono lepo melodijo, itero ]e nigda tak rad nieo on vrli mladčnec. — Čfiieš, čfiješ, m&n Leo, kak jc lepa! — je šGšnjalo dete. (Dale.) juliuš 20. DUSEVNl LIST Strdn 95. Prvi tisk Lutherovoga velkoga katekizma se je najšo v nikšoj privatnoj knižnici v Nemčiji. Ta ndjdba je telko več vredna, dr je z etoga prvoga tiska velko-ga katekizma z leta 1529 samo eden ek-semplar bio poznani. Na lanskoj svetovnoj razstavi v Parizi so vsega 65.763 svčti pisem (ali talov sv. pisma) odali v 73 razločni jezikaj. Med ukrajfnskim narodom vsikdar šiiše kroge osvaja glad po evangeliomi. V Volhiniji zduž ruske granice so cele ves-nice gotove prestopiti k ev. cerkvi. Vendar je evangelizacijsko delo med ukrajinci pre-več otežkočeno po poljskom zakoni, poleg šteroga se bože sliižbe nesmijo več držati v zasebni hišaj, nego samo v cerkvaj. Eden brezbožen amerikanski list je razpiso nagrado na temo: ,,Norost i nehasnovitost krščanstva", pa ie niti ed-noga odgovora nč dobo. Nova Lutherova slika. Najšla seje nova slika reformatora, slikana od Cranacha leta 1521. V Addis Abebi, glavnom mesti pr-vejše Abesinije je med velkimi osvetnosti posvečena glavna evangeličansko-valdenska cčrkev varaša. Z državnov pomočjov se je prenovila ta" cerkev. Bolševiška vlada je v Kataloniji (Španija) vmorila nad 2000 kath. dti-hovnikov. V Madridi se bože službe med pre-velikim nav&lom ndroda na prostom vrši-jo, dokeč se poriišene cerkve pa ne zazidajo. Proteštantska cerkvena zvčza v Franciji je skončala 150 letni jubilej fran-coske revolucije z zosebnimi osvetnosti po-svetiti, kak spomenek vremena, gda so ;¦-_ proteštantske cerkve Francije po vnogikr-t vavi preganjanjaj končno zadobile versko sloboščino. Dogodki zadnjega meseca. Pogš-janja med Anglijov i Francijov z edne i Rusijov z driige strani se ešče nadaljavajo. Rusija vsikdar znova zavrača angleške po-niidbe. V ozadji so prej nemško-ruska po-gajanja. Italijanski Hsti so celo prinesli glas, pdleg šteroga jeste vupanje, ka prvle pri-de do nemško-ruske pogodbe, kak pa do angleško-ruske. Vendar se v angleški vldd-ni krogaj vupajo, ka se naskori poglihajo z Rusi. — Stdnje na Vzhodi se vse bole slabša. Sovjetsko-mongolska vojska je vdrla v japonsko Mandžurijo. Že se bijejo c^lc bitke, v šteri napadajo s tanki i eroplani. — Minister dr. Spaho, voditel jugosloven-ski muslimanov je nagle smrti mro. — 4. julija je bolgarski ministerski predsednik odpotiivo v Berlin. Med potjov se je v Belgradi sr^čo z našim zunanjim ministrom. Cil njegove poti v Berlin je bio poglobi-tev gospodarskoga sodelovanja z Nem-čijov, štera je zmožna prevzčti 80 procen-tov celoga bolgarskoga izvoza. -- Zdrtt-žene drždve Severne Amerike se vse bole pripravlajo na bojnsko nevarnost. Zduž ce-le zahodne morske obale dajo zidati trd-njdve i letaiske baze. — Nerešeno je os-talo ešče pitanje Danciga. Čakajo se di-rektna pogajanja za rešitev toga pitanja. Hitler je Poljskoj ponudo začetek pogo-vorov, če bi Poljska gotova bila zaptistiti zvezo Anglije i Francije. — Angleška je pripravlena dati Poljskoj velka posojila za oboroževanje. — Poljska je odposlala v Budapešt komisijo, štera naj razpra*vla z vogrskov vl^dov od ndjtesnejšega prijatel-skoga sodelovanja med obema državama. — Dr. Maček, voditel Hrvdtov je spuno 60 leto starosti. Ob toj priliki je hrvaški narod povsud pripravo velke osvetnosti na čest svojega voditela. — Bata nameni v Bosni postaviti tri velke fabrike, v šteri bi zaposlo nad 6000 delavcov. PoSta DiiSevnoga lista. Šoštarec Kalmdn, South Bethlehem. K-gosp. Luthar Adami poslane peneze 1254 Din 65 par smo z-zahvalnostjov prejali. Da ste nam nL od-pisali na koj? — smo je na kalendariov račun spisali. Z-srdčnim pozdravom! Red. Stran 96. DUSEVNI LIST juliuš 20. edna pikiija falinp! V južnoj Ameriki v takšoj obiinosti rastčjo naranče i mandarine, ka od leta do leta miJioni pridejo ria nakvar z toga sada. Gda serts tarn hodo, sem vido, kak so vnoge vagone nakladali žnjimi, naj se razpošlejo po celotn svčti. Z velikimi vo-zami so je kcoj vozili. Vu vagčnaj jih je vnogo žen in moškov pregledavalo i sor- teralo. Či so na šterom samo edno malo piknjo falinge na pamet vzčli, so je že vkrajvrgli na eden veliki kup, ar so nej bili sposobni za lifranje i kak takši vkraj- vrženi od ti drfigi. Č? se je samo edna najmčnša piknjica najšla na šterom, že je vo bio vrženi od ovi. Kak sem kcojglčdo k tomi deli, mi je to za omurno predgo postanolo. Na tom lepom, sladkom, zlatnom sadi se je nikaj ne vidio, lepo, zreio je bilo i donok vovrženo! .-.. Ali de t6 pri slednjega dneva sorte-ranji tiidi tak šlo! Liidjč radi pravijo: Bog to nede tak na točno gledo. Za male falinge se nede brigo, vejm za volo edno-dve mali piknjic, mdloga bina je ešče celo ne pokvarjeno, ešče dosta dobroga se najde v njem. Či človek kakši beteg rra, tL je bete-žen. Ne njemi je potrebno naj štiri ali pet betegov pride na njega. Či štoj med jezero dobri p§nez ednoga faličnoga zmeša, je zč svindlar. Ki je ednok lago, torni že ob driigim ne vorjejo.. Ki ednok znori, tGim že drugič penez ne dajo v roke. Ki je ednok bio neveren, vu tom se ne vupa ob drugim nej i nigdar več.I što je ednok vkradno, njega vedno za tovaja majo. Či je to vu človečem žitki že tak, a!i nači bode tč na konci ? Gviišno ne, samo ka se na to ne misli, ali nešče misliti. Pri priliki edne konference v Santa Maria (v Braziliji) sem posliihšo kak je eden dčci napredavanje držo. Te govornik je z sebom imeo tiidi aktovko z štere je naprevzeo eden odrezani falat od nikšega dreva. Odzviina se je na njem nikaj ne vidlo, tak.je vogledo, kak da bi sploj zdrav bio. Ali na sredini po dugom je na dvoje bio razžagani i gda ga je na dvoje razno vzčo, se je vidlo kak te to drevo zden črv vse preitiknjo, natelko ka se je to mlado drevo voposuhšilo. — Eden črv — i je celo drevo na nikoj spravo. Poznamo \i m\ našo falingo, našega črva, naš greh ? Ai nam je edno ali drugo hiido miš!enje ne pokvarilo srečo ? Ne nam je spravila edna mdla piknjica falinge že britke vore ali dneve ? Vsakši zna za sebe najbole zato : naj vsakšš pred svojimi dveranii pomeče, A!i pri nevolaj i falingaj nam je ne potf ebno postanoti, Gospon Kristuš je vrač vsakšega grehšnika. On čini z ti zavrženi ~ Bože sini! P. Lindemann. Vozm red i Bdg. »Dosta iiidi bofe verje voznoml tčdi kak pa sv. rejči Božo)*, jc pravo edn6k ed§n do?ik. 1 ie gvflšno istlno rra Voznomi redi sedos.ed nje vfcrjs, Ci tti ni.p^smo stojj, ka de vlak ob pol 10 f6ri dsie peio, de ojeoiš vsakš! ior?o. Nfščs se nede d?o]io} ka bs ob 9 oj all cb 11 oj 16 l či bos za 2 citauti sledi io Ia kak pa je napiSEHOj boš ga vido kak z stanice mimo tš:de, Ka |e na vczacm redi nsaisano, (6 tudl zdrži. Što bl bio tist?, ki bi z t6m mišlfinjorn *6 na kolodvor: Jss ne ^drjem to! Pa^r |e za vse dober, ng njcga ss lehko napiše ka e U6 T6 r;^5 ssmo za nos ^čeio vcdiii. Ne, ne, irg ji ns-Dis^no to (fldi vala Tž je tak dobro vkOppos-favleiii, ka se brezi brige lehko na njega znn&Sa. Vak tcčno vczi, vsecdoo aiš dcsta fška na nj>g:-); %ii m?Jo. Kak je vu v6znon» i€di na-pssano. togs s? more liidi držati či vi&k ršvno b: p?azea mcgo osfdnoiL V ak vozi fiidi do konca Ne se ti je trbe bojat;, ka na pol poti do ti pravli: daie ne bo-nio šli, ne nsra Je vo!a, a!i re spiača se nam, nemanio več vogeljs, a!S' nega tcsiinistra, ki bi ?Iak dsle vozo. Ne, ne, takiega nega. Ka je obe-čano to se zdrži. — Dcsta prilik bi ešče lehko pcvedo, štera bi ?se tere voznoga reda svedoči-la. naj bi toga d?oječega z&gvfilala. Kak r-eis more to osramotiti, ^i si zdaj na Božo sveto Reč z^Islimc. Vozni red — ]e člo-teče delo. Obečsnja Sv. Pisma — jo pa Bože prisege ! 15B6g je ne človek, ki bi lago, ni s;n čiovcči korni bi kaj žao bilo. B? on kaj povedo I t-e včino, sli kaj obsčo i ne zdržo ?' — ,.Ka Oo obečtf, to tiidi gvfiino zdrži !6' — Vsa Boža obečanja so vu Njeon: Ja in Asnen J T6 onoga vfista prdvtjo, ki |e sam ta Pravica ! Kak ga more to boieli gda mi tak mslo vfipanja nimo v njem! Stampano v WPREKMURSKI TISKARNI .odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.