TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik
CENA: 150 SIT

24. SEPTEMBER / KIMAVEC 2004, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO IX, [TEVILKA 4 (82)

23. KME^KI PRAZNIK

V prostorih PGD Destrnik je
dopoldan 15. avgusta 2004, v
okviru kme~kega praznika
potekala otvoritev razstave ob
100-letnici ustanovitve prvega
slovenskega
~ebelarskega
dru{tva na [tajerskem. Dru{tvo
je za~elo delovati 21. 4. 1904.
Velika zasluga za razvoj
slovenskega ~ebelarstva gre
prav gotovo prvemu slovenskemu ~ebelarskemu potovalnemu

Darilo Medexa OŠ Destrnik
u~itelju za spodnjo [tajersko
Ivanu Juran~i~u (1861–1935).
Redkokje se najde kdo, ki ga ne
obo`uje. Pa naj bo kot namaz na
kruh, dodatek k ~aju, mleku ali
pa kot dodatek razli~nim
sladicam. [e posebej dobrodo{el je v zimskih dneh ob
bole~em grlu. Med, seveda, pa
naj bo cvetli~ni, lipov, akacijev,
smrekov, kostanjev … Le malokdo se zaveda, kak{no tradici-

Izdelovanje lutk na pa{i

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Jasmina Bauman in Sabina
@ampa.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v ob~ini Destrnik brezpla~no.
Medij OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v razvid
medijev pod zaporedno {tevilko 275.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/761-92-50
Telefaks: 02/761-92-52
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Pika, Zmagoslav [alamun, s.p.,
Bi{ 61, 2254 Trnovska vas, 041/670-740
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

Kopanje neko~ v Levanjcih
jo pridelovanja medu in medice
imamo v na{ih krajih. Razstava
je bila bogato pripravljena, naj
na{tejem le nekaj predmetov, ki
jih je bilo mogo~e videti: slika
Juran~i~eve
stiskalnice,
Lakmayerjeva knjiga (iz leta
1904), dimnica z mehom,
stiskalnica za dunajske satnice,

larskega kro`ka. Razstava je
imela tudi likovni in filatelisti~ni
del (dana je bila mo`nost
po{iljanja po{iljk, saj je na razstavi delovalo prilo`nostno
po{tno okence). Za razstavo so
poskrbeli veliki ljubitelji ~ebelarjenja: Jo`e Hauser iz
Cerkvenjaka, ki je izdal knjigo

Jir{ovski cimermani
lon~ena posoda za topljenje
voska v kru{ni pe~i, stojalo za
izdelavo slamaric, to~ilo za med
za 8 dunajskih satnic in {e
veliko ve~. Razstavljeni so bili
tudi pripomo~ki za ~ebelarjenje,
ki jih je Medex daroval O[
Destrnik ob ustanovitvi ~ebe-

Zbrana dela Ivana Juran~i~a,
Franjo
Rebernak,
Stanko
Gregorec, Bo`o Ko`elj …
Za
konec
naj
ponovim
Juran~i~eve besede, ki nam naj
bodo v premislek: » Ne `ivim, da
bi bil bogat, a narodu bi koristil
rad.« Pa {e en lep ~ebelarski

Mlatci z Destrnika

Ob~an - 24. september 2004

Stara {kropilnica
pozdrav: »NAJ MEDI«.
V popoldanskih urah smo si
lahko ogledali povorko starih
kme~kih obi~ajev in navad, ki
nas
nikakor
ni
pustila
razo~aranih. Starej{i pridejo
predvsem zaradi nostalgije po

pesmimi in igranjem na ljudske
in{trumente. Gospe Lojzika in
Anika pa sta nam opisali
Destrnik in `ivljenje neko~ v teh
krajih.
V povorki smo videli res veliko
obi~ajev,
strojev
in

Perice iz Jiršovc
`eleli prodati rabljene stvari;
Dru{tvo kmetic je pokazalo,
kako so `anjice {le na `etev;
Ob~inski svet Destrnik je mlatil
slamo, videli smo, da jim ne gre
tako slabo od rok (torej {e bo
nekaj z njih, znajo delati); Mlatci
iz Destrnika so prikazali stepanje slame; Jir{ov~ani so prali;
Levanjci so prikazali, kako so se

`upana Ob~ine Destrnik Franca
Puk{i~a. Prav posebna ~ast pa
nam je bila na Destrniku pozdraviti poslanca Evropskega
parlamenta in predsednika
^ebelarske zveze Slovenije
Lojzeta Peterleta, ki je povedal,
da je zelo sre~en, da je dal glas
za Ob~ino Destrnik in da lahko
~ebelarji
to
100-obletnico

Tak se ka{a dela, menijo Desen~ani.
starih ~asih, z lepimi spomini in
s tisto iskrico v o~eh, ko se jim v
spomin prikrade nek `e dolgo
pozabljen sre~en trenutek.
Mlaj{i pridemo, da vidimo, ~e je
vse res bilo tako, kot nam govorijo babice in dedki. Ve`e nas
tudi zavest, saj se zavedamo
vrednosti teh obi~ajev, zato ne
`elimo, da se pozabijo, `elimo,
da bodo tudi na{i otroci vedeli,
kako je bilo.
V preteklost so nas popeljale
ljudske pevke Urban~ake s

@anjice

Ob~an - 24. september 2004

pripomo~kov, ki so pri{li s podstre{ij ali iz kleti pokazat, ~emu
so neko~ slu`ili. Povorka je bila
sestavljena kar iz 19 skupin.
Trnovska vas je prikazala `ganjekuho; Jir{ov~ani so bili cimermani; Gomilci so pokazali staro
{kropilnico (ki je nekatere
gledalce
malo
osve`ila);
Destrnik je pokazal konjsko
kosilnico; ~lani otro{ke folklorne skupine in Dru{tvo mladih
Destrnik so pokazali izdelovanje lutk na pa{i; Zasadi so nam

@ganjekuha
kopali in umivali neko~ v
Pesnici; Drstelja se je predstavila
s ~ebelarstvom; Vintarovci –
Podper{ak so prikazali pre{anje
jabolk in pridelavo tukle;
Desenci so nam predstavili,
kako se dela ka{a; zrnje na mlin
so peljali Jir{ov~ani; Lo~ki Vrh je
prikazal cimermansko delo;
`ganje so kuhali tudi v Placarju;
s svojim obiskom so nas presenetili tudi ~ebelarji iz Ptuja;
videli pa smo tudi stari traktor,
letnik, 1956, iz Lo~i~a.
»V povorko je bilo vlo`enega
veliko
truda
posameznih
skupin, letos so se nam
pridru`ile skupine, ki prihajajo
izven meja na{e ob~ine, kar je
zelo pohvalno, in `elimo, da bi
jih bilo prihodnje leto {e ve~,« je
zadovoljen povedal predsednik
Turisti~nega dru{tva Destrnik
Ivan Hauptman.
Sledil je nastop tambura{ev, ki
jih vodi Ivo Vojsk, in govor

ustanovitve prvega slovenskega
~ebelarskega dru{tva na [tajerskem praznujejo z nami. Veselo
v no~ nas je popeljal ansambel
Dinamika.
Zdaj imamo celo leto ~as, da se
spomnimo, kaj bomo predstavljali na naslednji povorki. Ne
bomo ~akali na zadnje dni. No,
pa se spet vidimo naslednje leto.
Tekst in foto:
Sabina @ampa

ZAHVALA
Turisti~no dru{tvo Destrnik
se zahvaljuje vsem sodelujo~im, ki so pomagali in
sodelovali na 23. kme~kem
prazniku. Posebna zahvala
gre tudi va{~anom vseh vasi,
ki so na zanimiv in pou~en
na~in prikazovali kme~ko
delo neko~.
Turisti~no dru{tvo Destrnik

3

TD DESTRNIK

Ekskurzija vinogradnikov

RAZISKOVALI SMO
SLOVENIJO

Foto: Arhiv TD

V[E^ JIM JE
NA[E VINO
V dana{njih ~asih se vse bolj zavedamo, da lahko le s stalnim izobra`evanjem, z izmenjavo izku{enj in razvojem stopamo v korak s
konkurenco. Tega se tudi dobro zavedajo v Dru{tvu vinogradnikov
in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, katerega predsednik je
Andrej Reberni{ek. Junija so se ~lani dru{tva odpravili na ekskurzijo
na Mad`arsko, kjer so jih doma~i vinogradniki zelo lepo sprejeli.
Ker vemo, da je dru`enje vedno dobrodo{lo, so se odlo~ili, da
mad`arske vinogradnike povabijo v Slovenske gorice in jim
razka`ejo ta prelepi del Slovenije. 20. 8. 2004 so jim pripravili zajtrk,
degustacijo vin in kulturni program pri Marjanu Lovrecu v Jir{ovcih,
nato so goste peljali na ogled turisti~ne kmetije Druzovi~ v Drbetince
in obisk zaklju~ili na Graje{~aku na {olskem posestvu, kjer so imeli
degustacijo dru{tvenih vin in vin Kmetijske {ole Ptuj.
Prav gotovo so na{i in tudi mad`arski pridelovalci vin sedaj bogatej{i
za nova spoznanja, ideje in izku{nje.

V soboto, 28. avgusta, smo se ~lani Turisti~nega dru{tva Destrnik
zbrali pred gasilskim domom v Destrniku in se odpravili raziskovat
Slovenijo. Pot nas je odpeljala proti Cerkni{kemu jezeru, kjer smo se
hoteli prepri~ati, ~e »jezero je al jezero neje« (njihov na~in pripovedovanja). Pri Uncu nas je po~akal vodi~ Jo`e, ki nam je predstavil
zgodovino in pokazal lepe koti~ke svojih krajev. Prvi postanek smo
naredili pri Ur{ulinem domu, kjer smo pomalicali, tako da smo imeli
kasneje veliko energije za raziskovanje.
Jo`e nas je odpeljal v naravni park Rakov {kocjan, v Cerknico in do
Cerkni{kega jezera, kjer smo si ogledali zanimive soteske in presihajo~e potoke. V gostilni pri jezeru smo si v posebni sobi ogledali
maketo, ki prikazuje presihajo~e jezero v vseh letnih ~asih. Nato je
pri{la te`ko pri~akovana vo`nja z »lojtrniki« okrog jezera. Po njej nas
je na kmetiji odprtih vrat pri~akalo pozno kosilo.
Polni novih vtisov in dobre volje smo se odpravili proti domu,
kamor smo prispeli v no~nih urah.

Tekst: Sabina @ampa
Foto: Andrej Rebernin{ek

Sabina [el

NA[I MINISTRANTI
Tisti, ki ob nedeljah, praznikih
in delavnikih radi pridete v
doma~o cerkev, ste verjetno
opazili, da je bilo ob daritveni
mizi v minulem verou~nem letu
kar precej ministrantk in ministrantov. Pri svetih ma{ah (na
pogrebih, porokah, ob nedeljah
in med tednom …) jih je pridno
in vestno opravljalo svoje delo
kar petnajst. Njihovo delo pri
ma{i je zelo pomembno, kar
opazimo {ele takrat, ko ministrantov ni. Takrat velikokrat
prisko~i na pomo~ na{ me`nar
Tunek, ki je najstarej{i izmed
nas in mu pravimo kar »ve~ni
ministrant«.
@e dve leti vodiva ministrante
mentorici in tako laj{ava delo
gospodu `upniku. Trudiva se,
da bi otroci z veseljem hodili
ministrirat in na ministrantske
vaje ter s tem pridobivali vrednote po{tenja, iskrenosti, lepega
vedenja, potrpe`ljivosti … V
sodelovanju
z
gospodom

4

`upnikom jim med letom
pripravljava majhna darila in
presene~enja. V leto{njem letu
smo to~kovali obiske pri ma{ah
in tako izbrali najbolj{i ministrantki, ki smo ju nagradili z
obiskom
Oratorija
in
s
prakti~nim darilom. To nagrado
sta prejeli Julija Petrovi~ in
Martina Potr~. V mesecu juniju
smo se udele`ili sre~anja
mavri~arjev na Ptujski Gori,
pre`iveli dan na kopali{~u v
Termah Ptuj (G. direktor Andrej
Klasinc, hvala za karte! Pa {e
kdaj …) in se zabavali na
sre~anju ministrantov ptujske in
zavr{ke dekanije. Ob koncu
verou~nega leta sta se nam
pridru`ila nova ministranta, ki
smo ju zelo veseli.
V tem letu sta prenehala z ministriranjem na{a najve~ja ministranta Boris Malek in Uro{ Fras,
ki sta ve~ let pridno ministrirala,
~esar smo veseli vsi, saj sta tako
spodbujala tudi vse tiste, ki po

njuni poti {e stopajo. Boris in
Uro{, hvala, pa {e pridita kdaj
med nas!
V~asih ljudje prehitro vzamemo
nekatere stvari, dogodke ali celo
ljudi in njihovo delo za nekaj
samoumevnega. Vendar ni tako,
kar ve vsak, ki je kdaj delal z
mladimi. Zato bi radi povedali,
da dobro voljo in delo vseh

na{ih ministrantk in ministrantov cenimo in smo zanj tudi
hvale`ni. Z bo`jo in tudi
~love{ko pomo~jo naj bo {e
naprej tako.
Tekst: Betka Fras in Majda Petri~
Foto: Betka Fras

Ob~an - 24. september 2004

POSTAVITEV KLOPOTCA

Foto: Andrej Rebernin{ek

Prvi klopotec bi naj stal na
halo{kih tleh `e leta 1573 (torej
bi naj bil celo starej{i kot mlini
na vodo). Klopotec s svojim
ropotanjem v vinogradih odganja ptice, ki posku{ajo zobati
zore~e grozdje. Udarjanje kladivc po leseni deski spro`a
vrte~a se os, ki jo poganja vetrnica. Prav po {tevilu lesenih
peres v vetrnici se na{i klopotci
tudi razlikujejo. Halo{ki imajo
{est, slovenjegori{ki pa {tiri
peresa. Razli~no je tudi {tevilo
kladivc, ki udarjajo med vrtenjem po deski in tako z zna~ilnim
klopotanjem odganjajo pti~e.
Klopotec je narejen tako, da se
lahko obra~a po vetru. Zato ima
na nasprotni strani vetrnice »rep«
iz {opa hrastovih, borovih ali
drugih vej. Postavljanje klopotca

je dovoljeno od 25. julija do 24.
avgusta, gospodarji pa ga morajo pospraviti najkasneje do martinovega.
Dru{tvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice
je v soorganizaciji s Kmetijsko
{olo Ptuj 21. 08. 2004 `e 3. leto
zapored organiziralo postavitev
klopotca na posestvu Kmetijske
{ole Ptuj v Mestnem Vrhu. Kot je
povedal predsednik dru{tva
Andrej Reberni{ek, je bila ideja
o sodelovanju dru{tva s kmetijsko {olo v na~rtu dru{tva `e ob
ustanovitvi, to je leta 1997. Ker
je
prireditev – postavitev
klopotca izredno privla~na, se
~lani dru{tva odpravljajo v
Celje, kjer bodo 23. 09. 2004 tudi
postavili klopotec. Velik pomen
tak{nim in podobnim priredit-

Foto: Sabina @ampa

vam dajejo tudi na Kmetijski {oli
Ptuj, saj je ravnatelj te {ole
Vladimir Koro{ec dejal, da
povezovanje in sodelovanje
dru{tva in {ole nudi obojestransko izmenjavo znanj, ob tem pa
se tudi ohranja ljudsko izro~ilo.
Kulturno so prireditev popestrili
pevci mo{kega pevskega zbora
Grajena,
pod
vodstvom
zborovodje Rudolfa Mohorka.
Po postavitvi klopotca so sledile
dru`abne igre, pri katerih so se
sodelujo~e ekipe pomerile v:
prina{anju kozarcev na pladnju,
vo`nji sotekmovalca v samokolnici in ugotavljanju sorte vin z
degustacijo. Pomerilo se je {est
ekip: Gradbeni{tvo Murko,
Vinogradni{tvo
Polanec,

Kmetijska
{ola
Ptuj,
Vinogradni{tvo Lacko, Pevci
Grajena in Vinogradni{tvo
Potr~.
Prireditev sta si ogledala in vse
prisotne nagovorila tudi poslanca dr`avnega zbora Franc
Puk{i~ in Mirko Zamernik.
Ali vas zanima, kako velik je ta
klopotec? Naj vam namignem,
vetrnice so dolge 6 metrov. Si ne
morete predstavljati te velikosti?
No, potem vam priporo~am, da
~e vas pot vodi kje v bli`ini
Mestnega Vrha, zavijte, ustavite
se in si ga oglejte, ne bo vam `al.
Tekst in foto:
Sabina @ampa

Drugi poli kolesarski maraton

KOLESARSKA REKREACIJA
11. septembra 2004 je bil na
letali{~u Mo{kanjci pri Ptuju `e
drugi rekreativni maraton. Za
tiste, ki radi sedejo na kolo, je
bila to enkratna prilo`nost, da
dodobra razgibajo svoje mi{ice
in telo.
Kolesarstvo je med mnogimi
izredno priljubljeno, ker je
dober na~in za dru`enje vseh
generacij – od mlaj{ih pa do
najstarej{ih. Na leto{njem maratonu se je zbralo ve~ kot dva
tiso~ kolesarjev, ve~ kot leto
poprej.
Kolesarji so imeli na izbiro dve
progi: mini Poli maraton, dolg
30 km, in maksi Poli maraton,
dolg 65 km. Mini maraton je
namenjen predvsem prilo`nostnim kolesarjem, mladim pa tudi
starej{im. Udele`ili so se ga tudi
na{ `upan Franc Puk{i~ in {e

Ob~an - 24. september 2004

nekateri kolesarji iz Destrnika.
Maksi maraton pa je namenjen
kolesarjem z bolj{o fizi~no
kondicijo in pripravljenostjo, tistim brez zdravstvenih omejitev.
Start obeh maratonov je bil ob
11.00, od 13.00 pa vse do 15.00
pa so se nadobudni kolesarji `e
vra~ali proti letali{~u. Ob prijavi
so vsi udele`enci prejeli kapo in
majico profesionalne ekipe
Perutnine Ptuj, vsak, ki je pri{el
na cilj, pa je dobil tudi spominsko medaljo. Med potjo so bili
na razpolago napitki, na cilju pa
{e topla malica. Po kon~anem
maratonu se je pri~el dru`abni
del.
Lahko povem, da je na{ `upan
poln kondicije, zanosa in rad
pritisne na pedale, skoraj kot
pravi kolesarji.
Na maratonu se je zbralo veliko

{tevilo kolesarjev iz razli~nih
koncev Slovenije, tudi organizacija je bila dobra. Upajmo, da
bo {e ve~ podobnih maratonov,
do takrat pa »vsi na kolo za zdra-

vo telo«.
Tekst in foto:
Jasmina Bauman

5

Aktivnosti med poletjem

MLADI SMO BILI AKTIVNI

Poletni folklorni tabor v Bohinju
Ob dnevu dr`avnosti 25. junija
smo imeli v gasilskem domu
kulturni program, ki so ga
pripravili otroci cerkvenega
pevskega zbora, ljudske pevke
in folkloristka Anita s citrami.
Pred gasilskim domom smo simboli~no posadili dve lipi, s ~imer
smo `eleli pokazati, da lahko

dru{tva med seboj dobro
sodelujejo.
V ponedeljek, 28. junija,
smo se namenili v Italijo, v
zabavi{~ni park Gardaland.
Organizacija takega izleta
nam vedno vlije veliko
dobro voljo, {e posebej ker
vemo, da so, ko se vrnemo
domov, za nas po~itnice.
Izlet v Gardaland smo
namre~ organizirali prvi
dan po~itnic in tako nekaterim polep{ali `e prve
dneve. Upamo, da nas bo
naslednjo leto veliko ve~,
saj se ne da opisati, kako
»super« smo se imeli. Na
sliki lahko vidite veselje in
spro{~enost.
Tudi letos smo 21. in 22. avgusta organizirali tabor na CIGLENCI, saj ne vemo, kaj bo v prihodnje. Imeli smo se nadvse zanimivo, pa tudi dobre zabave ni
manjkalo.
Vodja otro{ke folklorne skupine
in tri plesalke smo se 19., 20. in

Iz obiska v Tuzli

^lani in ~lanice dru{tva mladih v zabavi{~nem parku Gardaland
21. avgusta udele`ili poletnega
folklornega tabora v Bohinju.
Imeli smo se nadvse lepo, saj
smo spoznali veliko novih prijateljev, plesov, pesmi in iger
drugih pokrajin. V prostem ~asu
smo si ogledali {e Bled in se
popeljali z gondolo na Vogel. To
je bilo za vse prav posebno
do`ivetje. Pa vam ne bomo zaupali vsega, nekaj mora ostati
tudi skrivnost.
^lani mladinske FS, okteta in
predstavniki Ob~ine Destrnik
smo 4. septembera vrnili obisk
na{im prijateljem iz Tuzle.
Plesalci folklorne skupine in
pevci Destrni{kega okteta so v
Tuzli pripravili
zanimiv in
pester program. Seveda smo se
vsi morali za ta nastop pripravljati `e mesec prej, tako da smo
tudi med po~itnicami zavzeto
vadili. Po vsakem uspe{nem

nastopu sledi zabava, a pri nas
ni bilo tako, saj smo se morali {e
isti dan vrniti proti domu. V
spominu pa nam bo ostalo vse
lepo, kar smo do`iveli.
Tekst in foto:
Dru{tvo mladih Destrnik

POPRAVEK
V prej{nji {tevilki Ob~ana
smo napa~no navedli organizatorja odbojkarskega tekmovanja. Pravilno se glasi:
“Dru{tvo mladih Destrnik je
organiziralo tudi odbojkarsko
tekmovanje, v katerem je tekmovalo 5 ekip.”
Uredni{tvo

Zakaj ne bi bolje spoznali svojih sokrajanov?

2. TABOR MLADIH
Eden od poglavitnih ciljev, ki si
jih je Dru{tvo mladih Destrnik
zadalo ob ustanovitvi, je bilo
povezovanje,
spoznavanje,
izmenjava izku{enj in spletanje
novih prijateljstev med mladimi
in seveda tudi manj mladimi.
Najbolj{i na~in za dosego tega
cilja je ta, da skupaj pre`ivijo
dolo~en ~as, ki je dalj{i kot samo
pozdrav na vasi ali pa urica
pogovora ob pija~i.
V dru{tvu smo se odlo~ili, da je
zagotovo prava odlo~itev, ~e
organiziramo tabor. Ker smo ga
na tej lokaciji organizirali `e lani,
smo se odlo~ili, da bo tako tudi
letosi. Aktivni ~lani smo se {tiri-

6

najst dni pred za~etkom tabora
odpravili ~istit v ciglenco prostor, kjer bo potekal tabor.
Potrebno je bilo pokositi travo,
posekati nekaj vej in podreti
nekaj dreves. Tabor je potekal
od 21. 08. 2004 nekako takole:
aktivni ~lani smo se zbrali zjutraj
in pripravili vse potrebno,
mo{ki del je prevzel fizi~no delo
(postavljanje velikega {otora,
pripeljali so mize in uredili
okolico), `enske pa, saj veste,
tako kot doma, gremo po
nakupih. Vse je bilo pripravljeno okrog druge ure popoldan,
ko so `e za~eli prihajati prvi
»taborniki«. Malo nam je ponaga-

jalo vreme, ker je de`evalo,
ampak dobre volje se ni dalo
zbiti. Za~eli smo si pripravljati
hrano, igrali smo odbojko, se
pogovarjali, zabavali, dru`ili in
po~eli vse, kar spada k taborjenju. Vse do ve~era, ko smo se
spravili pod streho velikega
{otora. Obiskal nas je tudi del
na{ega ob~inskega sveta. Nato
smo si postavili {otore in se
odpravili spat, nekateri tudi v
avte, saj je bila no~ zelo mrzla.
Zjutraj nas je prebudilo sonce in
nekako nam ni bilo do tega, da
bi {li narazen. [e kar smo obujali
spomine iz pretekle no~i,
si pripravili zajtrk in nato po~asi,

proti dvanajsti uri, za~eli
pospravljati. Tabora se je
udele`ilo okrog dvajset ~lanov
dru{tva.
Vsi smo si obljubili, da se vidimo
tudi prihodnje leto. Spet smo
spletli nekaj novih prijateljstev
in imamo skupno eno novo
izku{njo. Seveda bomo veseli
vsakega – mladega ali manj
mladega, ki si `eli pre`iveti dan
z nami, da se nam pridru`i pri tej
~udoviti izku{nji.
Sabina @ampa

Ob~an - 24. september 2004

24. september 2004

Leto IX, {tevilka 4
VSEBINA:
1. JAVNI RAZPIS
o dodeljevanju prora~unskih sredstev za intervencije ohranjanja
razvoja kmetijstva v ob~ini Destrnik za leto 2004

1.
Ob~ina Destrnik objavlja na podlagi 6. ~lena
Statuta Ob~ine Destrnik (Uradni vestnik
Ob~ine Destrnik, {t. 1/99) in 6. ~lena
Pravilnika o dodeljevanju prora~unskih
sredstev za ohranjanje in pospe{evanje
kmetijstva ter razvoj pode`elja v ob~ini
Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik,
{t. 5/2003) naslednji

JAVNI RAZPIS
o dodeljevanju prora~unskih sredstev
za intervencije ohranjanja razvoja
kmetijstva v ob~ini Destrnik
za leto 2004
I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Ob~ina Destrnik razpisuje prora~unska
sredstva za ohranjanje in pospe{evanje
kmetijstva ter razvoj pode`elja za leto 2004 v
skupni vi{ini 2.730.000,00 SIT.
II. UPRAVI^ENCI ZA DODELITEV SREDSTEV
Upravi~enci do sredstev so fizi~ne osebe –
kmetje in pravne osebe s stalnim prebivali{~em oziroma sede`em v ob~ini
Destrnik, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo hrane, z dopolnilno dejavnostjo na
kmetiji ter s promocijo in z izobra`evanjem
na podro~ju razvoja kmetijstva in pode`elja.
III. VI[INA RAZPOLO@LJIVIH SREDSTEV
ZA POSAMEZNE NAMENE, VI[INA
POMO^I IN POGOJI ZA PRIDOBITEV
POMO^I
1. @ivinoreja
1.1 Izbolj{anje genetskega potenciala v
`ivinoreji – umetno osemenjevanje
Namen ukrepa
Namen ukrepa je skozi program umetnega
osemenjevanja s strani poobla{~ene veterinarske organizacije izbolj{ati prirejo mleka
in mesa na kmetijah z uporabo semena
kvalitetnih plemenjakov.
Vi{ina pomo~i
- do 50 % upravi~enih stro{kov umetnega
osemenjevanja govejih plemenic, plemenskih svinj in kobil,
- do 50 % upravi~enih stro{kov za nabavo
semena kvalitetnih plemenjakov – za kmete,
ki imajo koncesijo.
Pogoji za pridobitev pomo~i
- ra~un za izvedene storitve poobla{~ene
organizacije, ki opravlja storitev osemenje-

Ob~an - 24. september 2004

vanja `ivine v kme~ki reji,
- za sofinanciranje nakupa semena: kopija
odlo~be o koncesiji in predlo`en ra~un o
nakupu semena,
- zahtevek vlaga prosilec na podlagi
ustrezne dokumentacije za ~as od 01. 11.
2003 do 31. 10. 2004.
Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2004.
1.2 Preventivni ukrepi veterinarske
slu`be na `ivinorejskih usmerjenih
kmetijah
Namen ukrepa
Namen ukrepa je z izvedbo preventivnih
ukrepov pri `ivalih izbolj{ati njihovo zdravje, dolgo`ivost in kondicijo s ciljem
proizvodnje kakovostnega mleka in mesa na
kmetijah.
Sofinancirajo se naslednji ukrepi:
– preventivno zatiranje parazitov pri svinjah.
Vi{ina pomo~i
Subvencija zna{a do 50 % upravi~enih
stro{kov za izvedbo navedenih preventivnih
ukrepov.
Pogoji za pridobitev pomo~i
- zahtevek vlaga prosilec na podlagi
ustrezne dokumentacije za ~as od 01. 11.
2003 do 31. 10. 2004.
Vi{ina razpisanih sredstev za ta namen je
1.300.000,00 SIT.
Rok za oddajo vlog je 15. 11. 2004.
2 Rastlinska pridelava
2.1 Sofinanciranje testiranja {kropilnic
in pr{ilnikov ter sofinanciranje analize
zemlje
Namen ukrepa
Namen testiranja {kropilnic in pr{ilnikov je
optimalna raba za{~itnih sredstev in s tem
zmanj{evanje onesna`enosti tal in okolja.
Analiza zemlje se sofinancira s ciljem
izdelave gnojilnih na~rtov in s tem pravilnej{ega dodajanja manjkajo~ih hranil
posameznim kmetijskim kulturam.
Razpisnih sredstev za testiranje {kropilnic je
100.000,00 SIT.
Razpisnih sredstev za analize zemlje je
100.000,00 SIT.
Vi{ina pomo~i
– do 50 % upravi~enih stro{kov za testiranje
{kropilnic in pr{ilnikov
– do 50 % upravi~enih stro{kov za analizo
zemlje.
Pogoji za pridobitev pomo~i
Upravi~enci predlo`ijo naslednjo doku-

mentacijo:
– ra~un za izvedene storitve poobla{~ene
organizacije za testiranja {kropilnic,
pr{ilnikov,
– ra~un poobla{~ene organizacije za analizo
zemlje.
- zahtevek vlaga prosilec na podlagi
ustrezne dokumentacije za ~as od 01. 01.
2004 do 31. 10. 2004.
Rok za oddajo ponudb je 15. 11. 2004.
3 Spodbujanje razvoja dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah
Namen ukrepa
Namen ukrepa je pospe{evanje razvoja
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki
omogo~ajo kmetiji bolj{o izrabo njenih
proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile –
dru`inskih ~lanov, v skladu s poglavjem VI.
– Dopolnilne dejavnosti Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, {t. 54/00), z Uredbo o
vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list
RS, {t. 46/01) in Pravilnika o usposobljenosti za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na
kmetiji (Uradni list RS, {t. 72/01).
Razpolo`ljivih sredstev za subvencioniranje obrestne mere je 1.000.000,00 SIT.
Vi{ina pomo~i
– sofinancira se do 40 % upravi~enih
stro{kov za investicije za posamezne vrste
dopolnilnih dejavnosti, za~ete v teko~em
letu, in sicer za: nakup strojev, naprav in
opreme ter za gradbena in obrtni{ka dela.
Pogoji za pridobitev pomo~i
Upravi~enci predlo`ijo naslednjo dokumentacijo:
– vlogo, ki mora vsebovati: osnovne
podatke o prosilcu, plan izvedbe
oz.dokon~anja investicije in finan~no konstrukcijo,
– potrdilo o statusu kmeta prosilca,
– pravnomo~no gradbeno dovoljenje (~e gre
za gradnjo objekta) oziroma lokacijsko
informacijo (~e gre za adaptacijo objekta),
– ra~une za nakup strojev ali opreme oziroma ra~une o izvedenih delih (izjava),
– mnenje kmetijsko svetovalne slu`be o
opravi~enosti vlaganja v izbrano vrsto
dopolnilne dejavnosti.
Prednost
pri
sofinanciranju
imajo
upravi~enci, ki jim je kmetijstvo osnovna
dejavnost oziroma glavni vir dohodka.
Rok za oddajo ponudb je 05. 11. 2004.
Priloge k vlogi je treba dostaviti v dveh

7

izvodih.
4 Ureditev kmetijskih zemlji{~
4.1 Manj{a zemeljska dela, ki ne
pomenijo posega v prostor – male
agromelioracije
Namen ukrepa
Sredstva so namenjena upravi~encem za
izvedbo manj{ih zemeljskih del, ki ne
pomenijo posega v prostor, kot so: ureditev
pa{nikov do kon~ne postavitve elektri~ne
ograje, kr~enje drevesne zarasti in
grmi~evja, planiranje terena, drena`iranje
kmetijskih zemlji{~, priprava zemlji{~a za
nove nasade sadovnjakov in vinogradov,
izgradnja manj{ih vodnih zajetij za potrebe
namakanja kmetijskih zemlji{~ do bruto
tlorisne povr{ine 150 m2 ter druga manj{a
zemeljska dela, katerih namen je izbolj{anje
rodovitnosti tal oziroma pogojev za obdelavo kmetijskih zemlji{~.
Razpolo`ljivih sredstev za ta namen je
1.500.000,00 SIT.
Vi{ina pomo~i
– sofinancira se do 50 % upravi~enih
stro{kov za: kr~enje drevesne zarasti in
grmi~evja, planiranje terena, drena`iranje
kmetijskih zemlji{~ in pripravo zemlji{~a za
nove nasade sadovnjakov in vinogradov –
do vi{ine 600.000 SIT/ha,
Pogoji za pridobitev pomo~i
– minimalna povr{ina ureditve kmetijskega
zemlji{~a je 0,30 ha.
Upravi~enci predlo`ijo naslednjo dokumentacijo:
– kopijo katastrskega na~rta,
– program del, ki ga potrdi pristojna kmetijska svetovalna slu`ba,
– ra~un o opravljenih strojnih delih in
nakupu opreme,
– lokacijsko informacijo za tista zemeljska
dela, ki so navedena v Odloku o dolo~itvi
pomo`nih objektov in drugih posegov v
prostor, za katere ni potrebno lokacijsko
dovoljenje, na obmo~ju ob~ine Destrnik,
– zemlji{koknji`ni izpisek iz katerega je
razvidno, da je upravi~enec lastnik ali solastnik kmetije in ima v uporabi najmanj 2 ha
primerljivih kmetijskih povr{in,
– zakupno pogodbo, sklenjeno za obdobje
najmanj 5 let, v primeru zakupa zemlji{~, na
katerih je bil izveden ta ukrep,
– izpis iz registra proizvajalcev vina in sadja.
Rok za oddajo ponudb je 30. 10. 2003.
5 Izobra`evanje in dru{tvene dejavnosti
5.1 Programi izobra`evanja kmetov
Namen ukrepa
Pri programih izobra`evanja kmetov se za
kmete – nosilce kmetijske dejavnosti sofinancirajo programi izobra`evanja kmetijske
svetovalne slu`be in programi ostalih verificiranih izvajalcev izobra`evanja.
Razpisanih sredstev za ta namen je
750.000,00 SIT.
Vi{ina pomo~i
– poobla{~enim izvajalcem izobra`evanja za
posamezne programe se krijejo upravi~eni
stro{ki
izobra`evanja
do
50
%,
– kmetom (udele`encem izobra`evanja) se
krijejo upravi~eni stro{ki izobra`evanja do

8

vi{ine 60 %.
Pogoji za pridobitev pomo~i
– za poobla{~ene izvajalce izobra`evanja:
vloga za sofinanciranje s prilo`enim
ra~unom o izvedeni storitvi ali finan~no
ovrednoten
program
izobra`evalne
dejavnosti izvajalca z ustreznimi dokazili (iz
vloge mora biti razvidna kotizacija oziroma
participacija kmetov za posamezne oblike
izobra`evanj oziroma usposabljanj, ~e se
izvajalec zanjo odlo~i) in seznam
udele`encev izobra`evanja,
– za udele`ence izobra`evanja (kmete):
ra~un oziroma dokazilo o izvedeni storitvi
(program izobra`evanja),
– ~e je dana pomo~ izvajalcem izobra`evanja, se posameznim udele`encem istega izobra`evanja pomo~ ne dodeli.
5.2
Sofinanciranje
dejavnosti
strokovnih dru{tev
Namen ukrepa
Sofinancirajo se programi oziroma izvedene
aktivnosti posameznih dru{tev s podro~ja
kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, za izvedbo
strokovnega dela – strokovnih prireditev
(razstave, demonstracije, predavanja, promocije) in izdajo strokovnih publikacij.
Razpolo`ljivih sredstev za ta namen je
480.000,00 SIT.
Vi{ina pomo~i
– do 30 % upravi~enih stro{kov finan~no
ovrednotenega programa.
Pogoji za pridobitev pomo~i
Upravi~enci predlo`ijo naslednjo dokumentacijo:
– finan~no ovrednoten letni program dela,
– finan~no poro~ilo o delu dru{tva v preteklem letu, potrjeno s strani nadzornega odbora,
– potrdilo o registraciji dru{tva (~e je
ustanovljeno na novo).
Rok za oddajo ponudb je 15. 11. 2004.

IV. VSEBINA VLOGE
Upravi~enci izpolnijo vlogo za pridobitev
finan~nih sredstev za izvedbo ukrepov
ohranjanja in razvoja kmetijstva v ob~ini
Destrnik v letu 2004. Obrazec vloge bo na
razpolago v sprejemni pisarni Ob~ine
Destrnik.
Upravi~enci morajo vlogi, s katero se prijavijo na razpis, prilo`iti vso dokumentacijo, s
katero doka`ejo izpolnjevanje pogojev za
posamezne ukrepe, dolo~ene v tem razpisu.
V. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS
Vloge morajo biti oddane v roku, ki je
dolo~en pri posameznem namenu tega
razpisa. Roki oddaje vlog po posameznih
namenih so razli~ni.
Prepozne ali nepopolne prijave bodo
izlo~ene iz nadaljnjega postopka, vlagatelji
bodo o tem posebej obve{~eni.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa
obve{~eni najkasneje v roku 30 dni po
zaklju~enem razpisu.
VI. INFORMACIJE IN MESTO ODDAJE
VLOGE ZA DODELITEV SUBVENCIJE
Informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na Ob~ini Destrnik, telefon 02/761-9250 –
vsak delovni dan od 8.00 do 13.00 in v
sredo do 16.30. Razpisno dokumentacijo
lahko interesenti dvignejo v sprejemni pisarni Ob~ine Destrnik.
Vlogo za dodelitev sredstev po tem razpisu
vlagatelji naslovijo: Ob~ina Destrnik,
Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom
»RAZPIS KMETIJSTVO – 2004«.
Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jam~i
za resni~nost in pravilnost v zahtevku navedenih podatkov.
[tev: 320-01-1/2004
Destrnik, 14. 09. 2004
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, s.r.

OBVESTILO OB^ANOM
Iz podjetja TELEING d. o. o. bi Vas radi seznanili z ugodno naro~ni{ko akcijo Telekoma
Slovenije, d. d., da velja za vsa gospodinjstva na podro~ju ob~ine Destrnik, ki imajo `e izgrajen kabelski priklju~ek do svojega objekta, priklju~itev na KDS omre`je pod ugodnej{imi
pogoji.
Cena priklju~nine na KDS omre`je je zni`ana za 21.000,00 SIT in zna{a SAMO:
-81.000,00 SIT (vklju~no z DDV), z mo`nostjo pla~ila v 10 zaporednih mese~nih obrokih.
^e ste `e ISDN naro~nik ali ste vlo`ili zahtevek za ISDN priklop pa zna{a priklju~nina na KDS
omre`je SAMO:
-64.800,00 SIT (vklju~no z DDV), z mo`nostjo pla~ila v 10 zaporednih mese~nih obrokih.
Spremljajte zanimive KDS programe (Net TV, Tv Pika, TV3, Hallmark – filmski program s
slovenskimi podnapisi …) vklju~no z LOKALNIM TV PROGRAMOM OB^INE DESTRNIK in
ostalimi programi iz bogate programske sheme.
V ponudbi je zajet vklop v hi{ni priklju~ni omarici, ki je `e vgrajena na fasadi Va{ega objekta. Va{ stro{ek je samo interna napeljava od priklju~ne omarice do TV sprejemnikov ali do `e
obstoje~e antenske napeljave.
Izkoristite to enkratno prilo`nost zni`anja cene priklju~nine in pokli~ite ~im prej na {tevilko
podjetja TELEING d. o. o 02/ 58 48 615, kjer se lahko dogovorite za termin priklopa. ^e se
boste odlo~ili za sklenitev naro~ni{kega razmerja, boste prvi obrok priklju~nine pla~ali {ele
mesec dni po sklenitvi pogodbe.
Va{ kabelski operater TELEING d. o. o.

Ob~an - 24. september 2004

Sestanek predsednikov vseh VO in dru{tev ob~ine Destrnik

AKTUALNE INVESTICIJE V LETU 2004

3. septembra 2004 je v prostorih
ob~ine Destrnik potekal sestanek predsednikov, namestnikov va{kih odborov in
dru{tev.
Ena izmed poglavitnih tem na
sestanku je bil projekt vrtine v

Jane`ovcih, ki naj bi ga pri~eli
septembra. @upan je povedal,
da je to projekt osrednjih
Slovenskih goric, projekt sedmih ob~in. Drugi ve~ji projekt,
ki pa je za ob~ino predvsem
finan~no obremenjujo~, je kul-

Miss Slovenije

turna dvorana v Destrniku. 3.
septembra je bil prvi gradbeni
sestanek. Javni delavci so pri~eli
dela, za pomo~ pa prosijo tudi
ob~ane. Septembra bo obnovljen tudi gasilski dom v
Desencih, tretji projekt Ob~ine
Destrnik.
Na dnevnem redu sestanka so
bile priprave na delo zimske
slu`be. Lansko je bilo uspe{no,
letos ga `elijo {e izbolj{ati.
Akcija odjuge je zaklju~ena in je
tudi uspela. Va{ki odbori so
predlagali, naj ob~ina poi{~e
primerne lokacije za ekolo{ke
otoke in za oglasna mesta po
vaseh. ^lani va{kih odborov so
svoje delo dobro opravili.
Dru{tva so bila enotnega mnenja, da je vrednost to~ke prenizka
za programe, ki jih prijavijo na
razpise.
V Tuzlo so od{li ~lani

Destrni{kega okteta in predstavniki mladinske folklorne
skupine s svojim vodjem ter
tako vrnili obisk.
Pod`upan je povedal, da bo 18.
novembra ob 18.00 v gasilskem
domu predavanje na temo
Zdravje – zdravo prehranjevanje.
Kot vemo, bomo 3. oktobra
2004 volili poslance v dr`avni
zbor, {e isti zve~er pa bo razglasitev rezultatov v gasilskem
domu Destrnik. @elimo, da bi s
skupnimi mo~mi pripomogli, da
bi na{ `upan g. Franc Puk{i~ na
volitvah dosegel uspeh in bil
znova izvoljen za poslanca
dr`avnega zbora. Podprli so ga
tudi ~lani va{kih odborov in
dru{tev.
Tekst in foto:
Jasmina Bauman

Gasilsko tekmovanje

TANJA PRVA
SPREMLJEVALKA
V ljubljanskem Cankarjevem domu je v nedeljo, 12. septembra,
potekal `e 13. finalni izbor miss Slovenije za miss sveta. Letos so
organizatorji uvedli novost – javnost je prispevala ve~ kot polovico
glasov, 51 odstotkov, medtem ko jih je `irija prispevala 49
odstotkov. Glasovanje javnosti je bilo razdeljeno na glasovanje
preko televotinga (30 odstotkov) in SMS sporo~il (21 odstotkov vseh
glasov). SMS glasovanje je potekalo `e pred prireditvijo, in sicer od
30. avgusta do vklju~no 11. septembra. Televoting se je pri~el eno
uro pred za~etkom prireditve in se zaklju~il po zadnjemu izhodu
finalistk na oder. Tako smo lahko vsi glasovali za svojo favoritko in
odigrali odlo~ilno vlogo pri podelitvi presti`nega naslova. Miss
Slovenije je glede na se{tevek izra~unanih to~k vseh treh glasovanj
postala @iva Vadnov iz Preserja, Tanja Hauptman iz Vintarovcev je
postala prva spremljevalka in Sanja [tiberc iz Podgorcev druga
spremljevalka. Bralke in bralci Delove priloge Ona so Tanjo izbrali
tudi za miss Ona. Res je, da smo lento po tihem pri~akovali, kar dve
pa dokazujeta, da se v Slovenskih goricah, ki jih tako radi poudarjamo in povsod omenjamo, skriva biser lepote. Tanji ~estitamo za
presti`na naslova in `elimo, da ji bosta na nadaljnji poti v ponos,
priprave na to tekmovanje pa v njenem `ivljenju {e ena izku{nja ve~.

DESENCI
USPE[NEJ[I
Gasilska zveza Destrnik vsako leto junija organizira tekmovanje med
Prostovoljnima gasilskima dru{tvoma Destrnik in Desenci. Letos so
ga organizirali gasilci PGD Desenci. Ljubitelji gasilstva so se zbrali
20. 06. 2004 ob devetih zjutraj pred gasilskim domom, da bi pokazali svoje znanje in spretnosti, ki so si jih pridobili s trdim delom na
treningih. Gasilci iz Desencev so prijavili naslednje desetine: ~lani A,
~lani B, ~lanice, starej{i ~lani (v~asih smo jih imenovali veterani),
mladinci in pionirji, iz PGD Destrnik pa se je na tekmovanje prijavilo 5 desetin: ~lani A (dve desetini), starej{i ~lani, pionirke in pionirji.
Bolj{o pripravljenost so letos prikazale desetine PGD Desenci, saj so
osvojile vsa prva mesta, razen v kategoriji pionirk in starej{ih
~lanov, kjer so zmagali ~lani PGD Destrnik.
Tekmovalce in njihove trenerje so pozdravili in se jim za po`rtvovalno delo v zvezi zahvalili `upan in pod`upan Ob~ine Destrnik ter
predstavniki Gasilske zveze Destrnik.
Tekst: Sabina @ampa
Foto: Jo`ef Koro{ec

Tekst: Nata{a @i`ek
Foto: Boris Irgl

Ob~an - 24. september 2004

9

PROGRAM KANDIDATA FRANCA PUK[I^A ZA 8. VE,
9. VO (SLOVENSKE GORICE IN PTUJSKO POLJE)
Kaj smo skupaj naredili v zadnjem mandatu?
V dosedanjem mandatu sem posku{al prisluhniti sleherni volilki in slehernemu volilcu ter jim tudi pomagati. Upam, da ne zveni neskromno, ~e
re~em, da smo veliko te`av skupaj tudi odpravili.
Ob vseh drobnih problemih, ob katerih se zavedam, da so za posameznika
najve~ji, smo uspe{no izvajali tudi veliko ve~jih projektov na dr`avni ravni:
predlog Zakona o vra~anju v javno telekomunikacijsko omre`je, referendumske pobude, izbrisani …

Naro~nik: SDS

Zakaj ponovno kandidiram za Va{ega poslanca?
Bili so ~asi, ko se za na{ konec Slovenije v prestolnici ni sli{alo in {e manj
vedelo.
V zadnjih nekaj letih nam je s pomo~jo Vas, volilke in volilci, in z veliko
mero prizadevanj Va{ih predstavnikov v ob~inah, s katerimi smo vzpostavili
dobro in glede na opravljeno – upam si trditi – tudi uspe{no sodelovanje,
uspelo dose~i, da se tudi o na{ih te`avah in problemih govori v parlamentu in v dr`avnih organih odlo~anja.
Prepri~an sem, da lahko na temeljih, ki smo jih zgradili v zadnjih nekaj letih,
tudi na na{em obmo~ju oblikujemo tak{no okolje in bivalne pogoje, da bo
mogo~e tudi v Slovenskih goricah in na Ptujskem polju govoriti o uspe{nih
ljudeh, ki ne gredo v Evropo, ampak je ta pri{la k njim.
Program dela za obdobje 2004-2008, s katerim bi pripomogli k hitrej{emu
razvoju Slovenskih goric in Ptujskega polja
V naslednjem mandatu `elim z Va{o pomo~jo poskrbeti za pospe{evanje
razvoja malega in srednjega gospodarstva, pri ~emer je treba {e posebej
poudariti turizem, vinsko-turisti~ne
ceste, kmetijstvo in dopolnilne
Predsednik va{kih odborov in predsedniki dru{tev Ob~ine Destrnik podpiramo
dejavnosti – v povezavi z o`ivljanponovno kandidaturo na{ega `upana Franca Puk{i~a kot kandidata za poslanca v
jem kulturnih in zgodovinskih
Dr`avni zbor Republike Slovenije.
objektov: npr. najlep{i baro~ni
dvorec Dornava, biser na Borlu,
Puhov muzej, kurent iz Markovcev
…
Poenostavitev postopkov za obrt in
podjetni{tvo ter po{tena dav~na
politika s pla~ilno disciplino.
Bolj{i pogoji (decentralizacija) za
zaposlovanje in samozaposlovanje
po znanih evropskih merilih.
Revitalizacija pode`elja.
Pridobivanje sredstev za hitrej{i
razvoj ob~in (iz evropskih skladov
in slovenskega prora~una) in zagotavljanje pogojev za ve~ja investicijska vlaganja na na{ih obmo~jih.
Pove~anje skrbi za starej{e in
oskrbe ostarelih na domovih.
Omogo~anje
{olanja
osnovno{olskih otrok v doma~em
kraju, mladini pa zagotavljanje
enakopravnih pogojev za nadaljnje
izobra`evanje.
Vse to je treba narediti za decentralizacijo in enakomerni razvoj
dr`ave.
Prepri~an sem, da bomo z razvojem
in s povezovanjem podro~ij, ki sem
jih navedel, lahko ~ez nekaj let
ugotovili, da nismo stopili v
Evropo, ampak smo uspeli svojo
Evropo ustvariti doma.

10

Poslanec DZ RS in Va{ kandidat:
Franc PUK[I^, univ. dipl. ing. el.

Ob~an - 24. september 2004

Spo{tovane volilke in volilci!
Sem Robert Marke` in sem kandidat za poslanca Zdru`ene liste socialnih demokratov. Rodil sem se 19. februarja 1974 v Mariboru, po izobrazbi sem ekonomski tehnik.
Sem samostojni podjetnik in `e dobrih deset let uspe{no vodim in opravljam delo v
lastni vulkanizerski delavnici, poleg tega pa sem vpisan na visoko{olski na
Ekonomski fakulteti.
Cilj in mo`nost, da si vsak posameznik in posameznica s svojim delom in vztrajnostjo zagotovi blaginjo zase in svojo dru`ino in to blaginjo solidarno deli z drugimi, je
moj moto! Za kandidaturo sem se odlo~il, ker nisem zadovoljen s sedanjim stanjem
v dru`bi in lokalnem okolju. Trdno verjamem v skupnost, ki bo temeljila na vrednotah socialne demokracije, in v odprto dru`bo, ki bo spo{tovala enakost vsakega
~loveka. Skupaj lahko oblikujemo dru`bo, ki bo videla nove prilo`nosti, ki bo
dovolj ustvarjalna, da bo krepila svoje potenciale, in obenem dovolj radovedna, da
si bo upala pogledati ~ez rob trdno zasidranih miselnih pregrad. S svojo `eljo, z
energijo in znanjem bom naredil vse, da socialna varnost, izobrazba in delovna
mesta ne bodo le vrednote, ki si jih bomo samo `eleli, ampak jih bomo skupaj `iveli!

Va{ glas, moje naloge:
- prizadevati si za socialno prijazno dr`avo;
- zagotoviti kakovostno `ivljenje na pode`elju;
- pove~ati zaposlenost in odpreti nova delovna mesta;
- zagotoviti ve~jo kakovost `ivljenja vsakega posameznika in
- mo`nost izobra`evanja vsakomur.
Z va{im glasom bomo skupaj ustvarili prihodnost za vse!
Morebitna vpra{anja naslovite na robert.markez@zlsd.net lahko pa me tudi pokli~ete gsm: 051/316-555 Tretjega oktobra odlo~amo
mladi! Udele`imo se teh volitev, v nasprotnem primeru je enako, kot ~e bi glas dali tistemu, ki ga druga~e sicer ne bi volili. Volilna pravica je zakon!
Naro~nik: Zdru`ena lista socialnih demokratov

Kandidat za poslanca v DZ RS
RAJKO JAN@EKOVI^ (8. VE, 9. VO)
Nasmeh, pozdrav, objem, humor, predvsem pa ljubezen – to je Rajko Jan`ekovi~. Je
~lovek vrednot. Veliko mu pomeni dru`ina, domovina, tradicija, prijateljstvo, zadovoljstvo ljudi, ki ga obdajajo …
Je mlad politik, ki s svojo na~elnostjo dr`i za~rtano smer. Poln energije in delovnega
elana ho~e dati Sloveniji svoj prispevek na poti do bolj{ega `ivljenjskega standarda.
Rojen je bil 3. avgusta 1975. Osnovno {olo je obiskoval v Dornavi, srednjo elektrotehni~no {olo pa v Ljubljani. V dija{kih letih je bil tudi v semeni{~u pri kapucinih v
Ljubljani. Po kon~ani srednji {oli je nadaljeval {tudij teologije na Teolo{ki fakulteti v
Ljubljani, enoti v Mariboru, kjer je diplomiral leta 2000.
V letih 2002–2003 je bil zaposlen kot poslovni sekretar v podjetju IMEX Filtertehnika d.
o. o., od za~etka leta 2003 pa kot svetovalec prodaje v trgovini Avto Rak na Ptuju. V ~asu
{tudija je opravljal razli~na dela: pomo~ zidarjem, upravljanje z mehanizacijo, delo v
knji`nici, pou~eval je verouk …
Vseskozi je zelo aktiven na kulturnem, dru`benem in politi~nem podro~ju. Bil je ~lan
SKD, od njene ustanovitve pa ~lan NSi. V ob~ini Dornava je bil ustanovitelj ob~inskega odbora NSi in od ustanovitve do
danes tudi njegov predsednik. Od 2002 je tajnik regijskega odbora NSi Ptuj-Ormo`.
Je ustanovni ~lan Mlade Slovenije in v njej tudi vseskozi aktiven. V prvem mandatu je bil ~lan izvr{ilnega odbora, v
drugem podpredsednik in v tretjem (sedanjem) mandatu predsednik Sveta Mlade Slovenije. Za zasluge je bil tudi odlikovan s srebrnim znakom Mlade Slovenije.
V ob~ini Dornava deluje kot svetnik v ob~inskem svetu – kot edini predstavnik NSi.
Kot poslanec se bo zavzemal za u~inkovitej{o in cenej{o dr`avno upravo; za zdravo gospodarstvo, ki bo v zasebnih rokah
in bo temelj zdrave gospodarske ureditve dr`ave; za sodstvo, ki bo uporabljalo enake kriterije za vse dr`avljane RS; {olstvo, ki bo po kakovosti primerljivo z evropskim. ^imve~ mladim, {e posebej tistim z vi{jo in visoko izobrazbo, je treba
zagotoviti zaposlitev v doma~em kraju. Le tako lahko od njih pri~akujemo, da bodo v doma~em kraju tudi ostali, to pa
je zagotovilo za nadaljnji razvoj na{ih krajev.
Njegova edina obljuba volivcem je ta, da bo ostal po{ten in da se bo po svojih najbolj{ih mo~eh zavzemal za razvoj ptujske regije.
Naro~nik: NSi

Ob~an - 24. september 2004

11

Na mavri~nem morju v Portoro`u
Na morje smo se odpravili 12.
julija na povabilo gospe Mire
Dobravec (urednice Mavrice,
verskega mese~nika za otroke),
ki nam je organizirala po~itnice
po simboli~ni ceni ali pa tudi
brezpla~no. Polni pri~akovanja
smo se zbrali pred {olo v
Destrniku in te`ko pri~akali avtobus, na katerem sta nas sprejela
prijazna animatorja. Med potjo
do Portoro`a so se nam pridru`ili
{e otroci v Mariboru, Celju in
Ljubljani. V Celju nismo bili previdni in smo pozabili kuharja
Mirka, a tudi to ni bila ovira, kljub
temu se nam je pridru`il v
Portoro`u.
Veseli smo bili pogleda na modrino morja, {e posebej tisti, ki ga {e
niso videli. V Portoro`u so nas
sprejeli prijazna gospa Mira in
njeni animatorji. Namestili smo
se v dve sobi, v eno deklice in v
drugo de~ki. Nato smo se
odpravili na slastno kosilo, ki
nam ga je pripravil Simon. Ob
prihodu so mize pripravili in
pospravili animatorji, za naslednje dni pa smo se razdelili v
skupine in pri vsakem obroku je

pripravljala in pospravljala mize
druga. Po kosilu smo od{li na
pla`o. Tam so za nas skrbeli animatorji, plavali so z nami, se
igrali, peli in zabavali. Vsi smo
dobili rde~e klobu~ke z napisom
Mavrica in po njih smo bili {e
posebej opazni. S pla`e smo
od{li v mraku in prispeli v dom
to~no na ve~erjo. Vsak dan smo
pred spanjem od{li h kipu Marije
in zapeli pesmico Angel~ek.
Pred spanjem so nam animatorji
povedali pravljico in naredili kri`
na ~elo. Zjutraj nas je ob osmih
prebujal animator Janez s
kikirikanjem. Takoj smo bili vsi
budni, hitro smo pospravili
postelje, telovadili, zapeli kak{no
pesem, napolnili trebuhe, od{li v
cerkev in s seboj na pla`o povabili Jezusa. Vsi smo vedeli,
kak{en je urnik na{ih dni: kopanje dopoldne in popoldne, zajtrki,
kosila in ve~erje, po kosilu
po~itek ob branju knjig, ki nam
jih je podarila ena izmed slovenskih zalo`b, za presene~enja pa
je poskrbela Mira. Ustvarjali smo
razglednice, ki smo jih nato
poslali sorodnikom in prijateljem,

Iz na{ega vrtca

slikali na majice in platno, se
vozili z vodnimi avtomobil~ki in
skakali po trampolinu, zabavali
smo se na toboganih, se popeljali
na izlet z ladjo, od{li na zabavo v
mesto, lizali sladolede … Prijetno
presene~enje je bil obisk voditelja Malih sivih celic, s katerim smo
se zabavali ob kvizu. Teden je
minil, kot bi trenil, in `e je bila

nedelja. Odpeljali smo se k ma{i
v Koper in se ob sladoledu
poslovili.
Polni lepih spominov in novih
prijateljstev smo se vra~ali domov
– vsi z `eljo, da se {e sre~amo v
Portoro`u, mogo~e kdaj tudi kot
animatorji.
Tekst: Sa{a Fras
Foto: Betka Fras

ODPRLA SO SE
ŠOLSKA VRATA
1. septembra se je 325 otrok skupaj z u~itelji in drugimi delavci JVIZ
O[ Destrnik-Trnovska vas ponovno podalo na leto dni dolgo pot
u~enosti. Za 17 mal~kov iz O[ Destrnik in za 13 mal~kov iz P[

Sredi junija, ko so nam po~itnice `e prihajale naproti, smo se v vrtcu
pripravljali na zadnje skupno sre~anje v tem {olskem letu. Za
nekatere je bilo to tudi slovo od vrtca, zato smo se odlo~ili, da si
pri~aramo lepo popoldne. Da, pri~aramo! Igri{~e se je spremenilo v
~arobni vrt, poln ~arovni~k in ~arovnikov s pisanimi klobuki, ki so s
pesmijo in plesom ~arali same prijazne nasmehe na obraze star{ev.
S posebnimi besedami nam je v ~arovni{kem kotlu uspelo pri~arati
tudi kokice, ki so nam {le v slast, skupaj z dobrotami, za katere so
poskrbeli star{i.
Ob igri in prijetnem dru`enju nam je popoldne prehitro minilo.
Zmanjkalo nam je ~arobnega prahu, s katerim bi lahko podalj{ali ta
lep dan, zato smo se utrujeni, a zadovoljni poslovili. Nekaj ~arovni~k
in ~arovnikov se je v teh dneh spremenilo v {olarje. Vzgojiteljice smo
ponosne na svoje otroke, ki se od vrtca poslavljajo. Z njimi odhaja v
{olo tudi del~ek nas. Naj jim bo to, kar smo skupaj po~eli, prijetna
popotnica v `ivljenje.
@elimo jim prijazne {olske dni in dovolj poguma, da si bodo upali
segati po sanjah.
Tekst: Majda, Lidija, Natalija, Tamara in Stanka
Foto: Majda Kun~nik

Trnovska vas je bil to dan veselja in velikega pri~akovanja. Svoj prvi
{olski dan so skupaj s star{i, u~iteljico in vzgojiteljico pre`iveli prijetno in upamo, da se ga bodo vsi spominjali vse `ivljenje. Po dolgih
poletnih po~itnicah so se {ole in ponovnega snidenja s so{olci
veselili tudi tisti, ki so {olski prag prestopili `e leto ali kar nekaj let
nazaj.
O[ Destrnik v tem {olskem letu obiskuje 246 otrok v 14 oddelkih, P[
Trnovska vas pa 79 otrok v 6 oddelkih. Samo u~enci petih oddelkov:
4. a, 4. t, 5. a, 5. b in 5. t se {e izobra`ujejo po programu osemletne,
vsi ostali u~enci pa po programu devetletne osnovne {ole. Pouk se
za u~ence prvega razreda pri~enja ob 8.30, za vse ostale pa ob 8.15.
U~enci se izven pouka lahko vklju~ujejo v vrsto interesnih dejavnosti, za uspe{nej{e u~ence redno poteka dodatni pouk, za tiste, ki
potrebujejo pri u~enju nekaj pomo~i, pa dopolnilni pouk. Seveda ob
vsem na{tetem na {oli poteka {e cela vrsta drugih dejavnosti in
aktivnosti, zato ste vabljeni, da nas obi{~ete in videli boste, kaj vse
po~nemo in kaj vse znamo.
Sedaj, ko so brezskrbni po~itni{ki dnevi le {e prijeten spomin in
dobra popotnica za uspe{no delo skozi celo {olsko leto, `elimo
vsem, da bi bili v {oli uspe{ni, da bi dobro sodelovali, se razumeli,
spo{tovali drug drugega, si prizadevali za dobre medsebojne
odnose, pridobili veliko znanja in da bi bila vsa prizadevanja
u~encev, u~iteljev in tudi star{ev popla~ana z lepim uspehom ob
koncu {olskega leta.
O[ Destrnik

12

Ob~an - 24. september 2004

Jane`ovci

PRI^ELI Z VRTANJEM

@upan Ob~ine Destrnik je v
ponedeljek, 13. septembra, v
prostorih ob~ine gostil `upane
sosednjih ob~in: Franca Kekca,
Franca [egula in Ivana Kokota.
@al se vabilu neupravi~eno ni
odzvala ministrica za regionalni
razvoj mag. Zdenka Kova~.
Ob~ina Destrnik ima v svojih
razvojnih prioritetah na visokem
mestu zapisano pospe{evanje
turisti~ne dejavnosti. Tako se je

porodila tudi zamisel, da bi
preu~ili mo`nosti razvijanja
zdravili{ke dejavnosti. Na podlagi informacij so predlagali
vrtanje 1000 m globoke raziskovalne vrtine na obmo~ju
opu{~enega glinokopa, s katero
bi raziskali geotermi~ni potencial izbrane lokacije in zajeli termalno vodo. Da je zamisel
utemeljena, ka`e delovanje
Term Ptuj, ki izkori{~ajo termal-

[portne po~itni{ke
aktivnosti
U~encem na{e {ole smo tudi v po~itni{kem ~asu omogo~ili aktivno
pre`ivljanje prostega ~asa. Zaradi odli~nih rezultatov deklic v malem
nogometu (1. mesto na medob~inskem in regijskem tekmovanju) v
preteklem {olskem letu smo prav z njimi `e julija za~eli vadbo in
treninge nogometnih ve{~in.
Dekleta so cel teden po 3 {olske ure na dan nadgrajevala doslej
osvojena znanja, nabirala kondicijo in uresni~evala takti~ne zamisli,
ki jim bodo prav gotovo pomagale pri uresni~itvi sanj po odmevnem
rezultatu
tudi
na
dr`avnem tekmovanju
najbolj{ih ekip iz vse
Slovenije.
Vadbo smo ponovili {e v
avgustu.
Slo`no smo ugotovili,
da je bilo na{e dru`enje
prijetno in koristno ter
da nam bo to delo v
novem {olskem letu
koristilo pri doseganju
novih odli~nih {portnih
dose`kov, ki bodo v
ponos nam, {oli ter
kraju in vsej ob~ini
Destrnik.
24. julija smo nastopali
na turnirju NZS v Ptuju
in v konkurenci de~kov
osvojili 3. mesto.
Gorazd Voglar

Ob~an - 24. september 2004

no vodo iz globine med 895 in
1064 m le 5,5 km jugozahodno
od lokacije v Jane`ovcih.
Pri~akovana temperatura na
globini 400 m bi bila med 27 in
30 0C, na globini 800 m pa
pri~akujejo temperaturo med 39
in 47 0C. Temperatura zajete
vode bo odvisna tudi od
polo`aja prepustnih plasti, iz
katerih bodo vodo zajeli.
Dejanska temperatura zajete
vode bo odvisna od vmesne
temperature vode, iz razli~no
globoko
le`e~ih
zajetih
vodonosnih plasti. Pri~akujejo,
da bo polo`aj vodonosnih plasti
tak{en, da bodo lahko zajeli
zadostno koli~ino vode (pribl.
10 l/s) z vmesno temperaturo
0
med 31 in 36 C. Tehni~ni profil
vrtine je prilagojen pri~akovanim rezultatom. Vrtina je zastavljena tako, da jo bo mogo~e
poglobiti do 1200 m. Odve~no
energijo (vi{ja temperatura
vode) bodo izkoristili za ogrevanje objektov. Pri vrtanju bo
prisoten projektant, ki bo
spremljal dogajanje, pri~akujejo
pa, da bodo raziskave kon~ane
do konca leta.
Ob~ina je za vrtino pridobila 4
ha zazidalnih povr{in in investitorski denar (81 mio – ribni{ki
sklad, nepovratna sredstva in
sredstva Ministrstva za okolje in
prostor). Pogajanja potekajo s
tremi mo`nimi investitorji: [vicarji bi `eleli tukaj urediti prostor
za priprave vrhunskih {portnikov, Nemci razmi{ljajo o
zdravili{kem turizmu in Avstrijci
o turisti~no-rekreacijski dejavnosti.
Pri prijavi na razpis za pridobitev sredstev za sofinanciranje

vrtine pa je ob~ina v prvi vrsti
naletela na nekoliko neobi~ajno
oviro – vlogo so zavrnili, ker
temeljno geografsko podro~je
strategije slovenskega turizma
2002–2006 ne vklju~uje ptujske
okolice ampak samo Ptuj.
Po mnenju Franca Puk{i~a so
bile spremembe zakona o
regionalnem razvoju, ki ga je
pripravila vlada, bistveno bolj{e,
`al pa v dr`avnem zboru zaradi
notranjepoliti~nih sporov v
vladajo~i koaliciji ni bil sprejet.
Ta zakon je tudi razmejeval
partnerstvo med javnim in
zasebnim kapitalom.
Na sestanku so `upani poudarili
tudi nezadovoljstvo z delom
razvojnih agencij. V za~etku, ko
so se ob~ine neposredno prijavljale na razpise, je bilo
odobrenih ve~ projektov kot
sedaj, ko potekajo prijave preko
razvojnih agencij. Sklenili so, da
bodo sodelovali s skupnimi projekti, porodila se je ideja o skupni industrijsko-obrtni coni.
Na koncu sestanka sta `upan
Franc Puk{i~ in direktor GZL
Geoprojekta Marko Luka~ podpisala pogodbo za vrtino v
Jane`ovcih. Skupaj smo se
odpeljali v Jane`ovce, kjer je
`upan slovesno zagnal stoje, ki
so pri~eli z vrtanjem. Tega
dogodka so se udele`ili tudi
{tevilni va{~ani Jane`ovcev,
Marjan Pi{ek, direktor Opte
Ptuj, Vilma Fece, direktorica za
varstvo okolja v Gorenju in
direktorica podjetja Energygor,
h~erinskega podjetja Gorenja,
svetnica in svetniki ...
Tekst in foto:
Nata{a @i`ek

13

Stran za najmlaj{e

KLEPETULJA
Med na{imi gri~i se sli{i
klopotanje
klopotcev,
po
{olskih hodnikih pa klepetanje
otrok – dva pokazatelja, ki nam
povesta, da je jesen tu. ^eprav
veter v teh dneh pogosto `ene
klopotce, da veselo ropotajo, pa
jih jezi~ki otrok gotovo
preka{ajo! Seveda, po~itnice so
bile dolge, medtem se je dogajalo marsikaj in o tem je treba zdaj
poro~ati so{olcem in prijateljem. ^e bo zanimanje prijateljev
za tvoje zgodbe po nekaj dneh
splahnelo,
si
izdelaj
“klepetuljo”,
ki
te
bo
potrpe`ljivo poslu{ala in ti
odgovarjala to~no to, kar bo{
pri~akoval. In utihnila bo v
trenutku, ko bo{ to `elel.
POTREBUJE[:
- papir
- flomastre
- lepilo za papir
- {karje
Zgubaj papir tako, kot ka`e
skica. V ~asih smo se otroci
igrali igrico “pekel-nebesa”
(vpra{aj star{e!) in to zgubanko
izdela{ na enak na~in.

4. Prepognemo po navpi~ni
liniji, odpremo in ...

Nanesi lepilo na pre~no ali
vzdol`no “razpoko”. Vtakni
prste v zadnji del zgubane
oblike in takoj bo{ opazil, da se
s premikanjem prstov odpira
klepetuljin kljun~ek. Podobo
klepetulje lahko izbere{ sam,
tako da jo pori{e{ ali ji nalepi{
dele obraza.
Pozdravlja vas va{a klepetulja
Majda Kun~nik

5. ... prepognemo po vodoravni
liniji in odpremo

OBVESTILO
STAR[E, KI IMAJO OTROKE V VRTCU, PROSIMO, DA DO
15. NOVEMBRA 2004 ODDAJO VLOGO ZA ZNI@ANO
PLA^ILO VRTCA ZA LETO 2005. VLOGO ODDAJTE V SPREJEMNI PISARNI OB^INE DESTRNIK, VINTAROVCI 50.
OB^INSKA UPRAVA OB^INE DESTRNIK

Zgodilo se je …

6. S prsti razpremo vogale
1. Kvadrat prepognemo po
diagonali

@e na za~etku leta smo se tudi v `upnijski Karitas (na pro{njo
doma~ih) odlo~ili pomagati pri nakupu dvigala za invalidski vozi~ek
na{ima farankama – 12-letni Tamari Mahori~ in njeni mami.
Napisali smo pro{njo in jo poslali na {kofijsko Karitas v Mariboru. Za
to so izvedeli tudi mariborski bogoslovci, ki vsako leto v postnem
~asu zbirajo denarne prispevke za dolo~en namen. V ta namen so
maja darovali nekaj denarja, ki sta ga predsednica `upnijske Karitas
Sv. Urbana Marija Potr~ in doma~i `upnik Mihael Valdhuber predala
Tamari.
V imenu `upnijske Karitas in v Tamarinem imenu se vsem
bogoslovcem za darovano najlep{e zahvaljujemo.
@upnijska Karitas Sv. Urbana

2. Vogale zapognemo proti sredini ...

3. Formo obrnemo... vogale
zapognemo proti sredini

14

7. Za bolj zaobljeno obliko
glave zapognemo vogale nazaj

Tamara v `upni{~u ob veselem dogodku

Ob~an - 24. september 2004

POBUDA O USTANOVITVI GZS – OZ PTUJ
Precej let je minilo od prvih
prizadevanj za ustanovitev
Gospodarske zbornice Slovenije
– Obmo~ne zbornice Ptuj.
Pobuda
za
ustanovitev
Obmo~ne gospodarske zbornice Ptuj je formalno izhajala iz
sklepa, ki so ga 14. 9. 1994 sprejeli gospodarstveniki, povezani
v Manager klub Ptuj, ko so podprli prizadevanja podjetnikov iz
Ptuja, Ormo`a, Ljutomera in
Gornje Radgone. Pobuda ni bila
sprejeta, ker je prevladala ocena
oziroma mnenje, da je potrebno
vsako spremembo organiziranosti najprej temeljito analizirati. Prav tako ni bila
upo{tevana leta 1995, ko so si
ponovno
prizadevali
za
ustanovitev obmo~ne zbornice
(v skladu s statutom GZS).
Pripravljen je bil elaborat, ki je
temeljil na {tevilnih argumentih
za povezovanje v Obmo~no
zbornico Ptuj, `al pa do
ustanovitve ni pri{lo. Notranja
organizacija
sistema
Gospodarske zbornice Slovenije
je {e naprej vklju~evala 13
obmo~nih zbornic,
na{e

obmo~je je vklju~eno v
Obmo~no zbornico Maribor.
Na delovnem sre~anju podjetnikov iz Ptuja in okolice o
razvoju
podjetni{tva
v
Spodnjem Podravju, ki je bilo 8.
aprila 2004 na Ptuju, je bila
izra`ena pobuda, da se z
aktivnostmi
v
zvezi
z
ustanovitvijo Obmo~ne gospodarske zbornice Ptuj nadaljuje.
Obmo~je Spodnjega Podravja
ima tako specifi~ne gospodarske interese in razvojno
problematiko, da jo bomo lahko
uspe{neje re{evali le z lastno
obmo~no zbornico. Prav tako
bo racionalnej{i pristop za
u~inkovito
posredovanje
zborni~nih storitev ~lanstvu na
terenu. V pripravi je elaborat, ki
bo s {tevilnimi utemeljitvami
podkrepil prizadevanja po
ustanovitvi Obmo~ne zbornice
Ptuj, za obmo~je ob~in Upravne
enote Ptuj in Upravne enote
Ormo`. Elaborat ne bo utemeljeval razlogov za izlo~itev iz
sedanje Obmo~ne zbornice
Maribor, temve~ bo podal argumente za oblikovanje interesa

VABILO OB^ANOM
V Ob~ini Destrnik v sodelovanju s priznanimi avtorji pripravljamo
zbornik na{ega kraja, ki bo predvidoma iz{el maja 2005 – ob
ob~inskem prazniku.
V njem `elimo med drugim predstaviti tudi rojake, ki so s svojim `ivljenjem in delom pomembno zaznamovali doma~i kraj in pripomogli k njegovi ve~ji prepoznavnosti v slovenski javnosti. Mnogi, ki
bi si to zaslu`ili, doslej {e niso bili opa`eni in imenovani. Zato k
sodelovanju vabimo tudi vas, drage ob~anke in ob~ani. Predlagajte
imena ljudi, ki naj bi jih po va{em mnenju predstavili v zborniku, in
nam svoje predloge po{ljite na naslov: Ob~ina Destrnik, Vintarovci
50, Destrnik ali pokli~ite Metko Kajzer na tel.{t. 761 92 50 – najkasneje do 30. septembra 2004.
Ob~inska uprava

Vlaganje vlog za vra~ilo vlaganj

OBVESTILO
V leto{njem letu smo vlagali vloge za vra~ilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omre`je.
Tisti, ki jih niste oddali pravo~asno ali niste predlo`ili kopije sklenjene
pogodbe in je bila vloga zavrnjena, jih lahko {e vlo`ite ali dopolnite z
manjkajo~imi prilogami.
Obve{~amo vas, da je rok za oddajo vlog podalj{an do decembra letos.
Tisti, ki niste na{li pogodb, ki ste jih sklepali s Telekomom, lahko oddate vlogo za iskanje kopije pogodbe v sprejemni pisarni Ob~ine
Destrnik, Vintarovci 50 do 15. 10. 2004.
Poskusili bomo pridobiti kopije sklenjenih pogodb, da boste lahko
dopolnili oddane vloge ali vlo`ili zahtevek, ~e ga niste zaradi nepopolnih podatkov.
Po tem roku zahtevkov za iskanje pogodb ne bomo ve~ sprejemali.
OB^INA DESTRNIK

Ob~an - 24. september 2004

gospodarstva oziroma potreb
na{ega obmo~ja. Prav tako bo
natan~no opredelil obmo~je
delovanja, pogoje dela in cilje
zbornice.
Odlo~itev
o
ustanovitvi
Obmo~ne zbornice Ptuj mora
sprejeti skup{~ina Gospodarske
zbornice Slovenije, na odlo~itev
pa bo klju~no vplival pozitiven
odnos podjetnikov s tega
obmo~ja.
V zadnjem tednu avgusta so vsi
podjetniki,
registrirani
v
Upravni enoti Ptuj, prejeli izjavo
o podpori, s podpisom katere
bo izra`en njihov interes za
ustanovitev obmo~ne zbornice
na na{em obmo~ju. Odlo~itev o
ustanovitvi Obmo~ne zbornice
Ptuj mora sprejeti skup{~ina
Gospodarske
zbornice

Slovenije, na odlo~itev pa bo
klju~no vplival pozitiven odnos
podjetnikov s tega obmo~ja.
Skup{~ina Gospodarske zbornice Slovenije bo predvidoma
oktobra oziroma novembra,
zato nam ne ostaja dosti ~asa, da
izpeljemo
vse
potrebne
aktivnosti.
Za vse dodatne informacije v
zvezi z obravnavano problematiko se lahko obrnete na
Klavdijo Petek, Oddelek za
gospodarstvo, Mestna ob~ina
Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, tel.
748
29
40,
e-po{ta
klavdija.petek@ptuj.si.
Mag. Stanko Gla`ar,
direktor ob~inske uprave
Mestne ob~ine Ptuj

OBISK BIBLIOBUSA
NA DESTRNIKU
^ETRTEK, 14. OKTOBRA
PRI O[: 12.30–13.30
PRI GASILSKEM DOMU: 14.00–14.30
^ETRTEK, 4. NOVEMBRA
PRI O[: 12.30–13.30
PRI GASIL. DOMU: 14.00–14.30

^ETRTEK, 25. NOVEMBER
PRI O[: 12.30–13.30
PRI GASIL. DOMU: 14.00–14.30

^ETRTEK, 16. DECEMBRA
PRI O[: 12.30–13.30
PRI GASILSKEM DOMU: 14.00–14.30

BOLEZEN – KAKO IN ZAKAJ NASTANE?

KAKO SE TELO
ZDRAVI SAMO?
Naslov predstavlja samo eno izmed tem, o katerih bo g. Marjan
VIDEN[EK na preprost in vsakomur razumljiv na~in predaval na
Destrniku.
Predaval bo tudi o sedmih stopnjah nastajanja bolezni, zakaj se
bolezen sploh pojavi, na kaj moramo biti pozorni in kako omogo~iti
telesu, da se samo zdravi.
Telo nenehno te`i k idealnemu zdravju, vendar ga velikokrat nevede
sami onemogo~amo.
Tema sre~anja bo tudi zdrava in nezdrava prehrana ter vpliv sodobnega ~asa na zdravje ~loveka. Spomnil nas bo na zakone narave, na
katere velikokrat pozabljamo.
Marjan Viden{ek je predsednik dru{tva PREPOROD, dru{tva za zdravo
`ivljenje in samouresni~itev, ki razvija spodbuden sistem, ki ljudem
uspe{no pomaga ohraniti ali si povrniti izgubljeno zdravje.
PREDAVANJE bo 19. novembra ob 18.00 v GASILSKI DVORANI na
DESTRNIKU.
Trajalo bo predvidoma 2 do 3 ure. Podprto bo s slikovnim gradivom in
primeri iz prakse. Podrobne teme predavanja bodo objavljene na KTV.
Prispevek za organizacijo in pokritje stro{kov je 1000 SIT/osebo.
Sre~anje organizira Ob~ina Destrnik v sodelovanju z Dru{tvom mladih
Destrnik (DMD).

15

75 LET PGD DESENCI

Utrinek z gasilske vaje pri @ampovih v Levanjcih
19. septembra je Prostovoljno
gasilsko
dru{tvo
Desenci
praznovalo prav posebno obletnico.
Ustanovljeno je bilo pred 75-imi
leti, torej leta 1929, ko so
va{~ani Desencev, Levanjcev,
Svetincev, Velovlaka, Lo~i~a in
sosednjih vasi – na pobudo
takratnega
`upnika
g.
Razbornika in g. Franca ^eha iz
Desencev – za potrebe varovanja premo`enja in ljudi pred
po`ari ustanovili Prostovoljno
gasilsko dru{tvo Desenci z
okolico. Prvi predsednik je bil
prav ustanovitelj in pobudnik g.
Franc ^eh iz Desencev. Dru{tvo
pa ni delovalo samo na o`jem
obmo~ju, saj takrat {e ni bilo
ve~ine sedanjih sosednjih gasilskih dru{tev. Razen gasilstva je
predstavljalo tudi pomemben
dru`beni dejavnik v razvoju
gospodarstva, kulture, narodne
zavesti ter dru`enja ljudi.
Nekaj pomembnej{ih prelomnih
trenutkov v dru{tvu je bilo:
- 1929: komaj ustanovljeno
dru{tvo je odkupilo zemlji{~e in
zgradilo orodi{~e s stolpom ter
kupilo novo motorno brizgalno
Rosenbauer z razli~no potrebno
opremo za ga{enje, ki jo {e
danes s ponosom hranijo v
gasilskem domu,
- 1941: kupili so vpre`ni voz za
prevoz opreme in gasilcev,
- 1955: kupili so prvo vozilo
Lancia, ki pa ga niso dolgo
uporabljali,
saj
je
bilo
vzdr`evanje in uporaba le-tega
zelo zahtevna in draga,
- 1956: razvili so nov gasilski
prapor,
- sredi {estdesetih so kupili novo
motorno brizgalno Rosenbauer
(500 litrov), ki {e danes slu`i
svojemu namenu,
- 1968: v dru{tvu so kupili
stre{ne sirene za alarmiranje

16

gasilcev ter obve{~anje prebivalstva pred nevarnostmi,
- 1973: predsednikovanje je prevzel Franc Rode`, ki je znal
povezati ljudi v okolici, pri~eli
so graditi novi gasilski dom, in
ga leta 1975 predali namenu,
- 1976: razvili so mladinski gasilski prapor in podpisali pogodbo
o pobratenju z Dobrovoljnim
vatrogasnim
dru{tvom
Petrijanec iz sosednje Republike
Hrva{ke, kupili so tudi nov avto
Zastava kombi,
- ob praznovanju 50-letnice so
kupili nov gasilski terenski avto
UAZ,
- 1981: za~eli so dograjevati
gasilski dom z manj{o gara`o,
- 1991: zbrala se je nova, zelo
mlada ekipa, pod vodstvom
Antona @ampa in poveljnika
Branka Horvata iz Svetincev, ki
je takoj nadaljevala gradnjo
prizidka in adaptacijo gasilskega
doma,
- 1992: kupili so rabljeno avtocisterno TAM 110,
- 1994: blagoslovili so kip sv.
Florjana in kupili avtoprikolico,
- 1995: pri~eli so urejati dokumentacijo za gradnjo novih
gara` in naslednjega leta so `e
pri~eli z gradnjo,
- ob praznovanju sedemdesetletnice so kupili in predali
namenu novo gasilsko vozilo
Peugeot Bokser s preurejeno
prikolico za orodje,
- 2000: uspelo jim je nadgraditi
in pokriti gara`e ter prej{nji
prizidek,
- ob petinsedemdesetletnici so
predali namenu prenovljen
gasilski dom s stolpom.
V sklopu prireditev ob 75. obletnici PGD Desenci in ob tretjem
dnevu gasilcev Gasilske zveze
Destrnik so v soboto, 18. 9.
2004, ob 17.00 izvedli gasilsko
vajo v Levanjcih – na gospo-

darskem objektu pri g. Antonu
@ampi. Vajo je sproti komentiral
predsednik Gasilske zveze
Destrnik g. Janez Irgl. V njej so
sodelovali ~lani sedmih prostovoljnih
gasilskih
dru{tev:
Desenci, Destrnik, Gabrnik, Bi{,
Velovlak, Kicar, Grajena in
Vitomarci.
Gasili so gospodarsko poslopje,
ob tem pa so morali paziti, da se
»navidezni« ogenj ne bi raz{iril
na ostala gospodarska poslopja
in hi{o v bli`ini gore~ega
poslopja. Vajo je vodil Marjan
Irgl, razdeljena je bila na dva
sektorja: prvega je vodil Jo`e
Fras, drugega pa Branko Horvat.
Vaje imajo izredno velik pomen,
saj z njimi gasilci urijo svoje
sposobnosti, znanja in ravnanje
v situacijah, kakr{ne se pojavijo
ob pravem po`aru.
Naslednji dan, v nedeljo, je pred
gasilskim domom potekala
slovesnost ob praznovanju tretjega dneva gasilcev Gasilske
zveze Destrnik in 75. obletnici
PGD Desenci.
Predsednik
dru{tva Jo`e Koro{ec je pozdravil vse prisotne in na kratko
opisal zgodovino delovanja
dru{tva. Zahvalil se je vsem, ki
so se skozi vsa ta leta trudili, da
je dru{tvo postalo to, kar je
danes. Zahvalila sta se tudi
predsednik GZ Destrnik Janez
Irgl in predsednik gradbenega
odbora
Anton
@ampa.
Slavnostni govornik je bil `upan
ob~ine g. Franc Puk{i~.
Klju~ prenovljenega doma so
izpod neba prinesli padalci
Aerokluba Ptuj.
Podelili so tudi priznanja in
plakete za posebne dose`ke:
zlato plaketo je dobilo PGD

Desenci, plakete pa so prejeli:
`upan ob~ine (za prispevek pri
gradnji), Branko Horvat, Anton
@ampa in Jo`e Koro{ec.
Priznanja so prejeli: Zinka
Koro{ec (ve~ kot 300 ur prostovoljnega dela v dru{tvu), Milan
Muraj (ve~ kot 150 ur prostovoljnega dela), Ljubica Rode`,
Franc Puk{i~, Janez Horvat iz
Svetincev, Rozalija Smrke,
Franci in Marta Matja{i~, Ignac
Sluga in njegova `ena, Zvonko
@ampa, Mizarstvo Branko
Horvat, Elektroni{talaterstvo
Jo`ef Zelenik, Gradbeni{tvo
Janez Murko in Soboslikarstvo
in {tukaterstvo Sre~ko Arnu{.
@upan je podelil odlikovanje –
zlato ob~insko priznanje, ki ga
je Ob~inski svet Ob~ine
Destrnik podelil PGD Desenci
ob praznovanju ob~inskega
praznika.
Sledil je blagoslov doma, ki ga je
opravil farni `upnik Mihael
Valthuber. Vrvico sta prerezala
in predala dom namenu `upan
ob~ine Franc Puk{i~ in predsednik PGD Desenci Jo`e Koro{ec,
vrata pa je odklenila in dom
odprla za razgled obiskovalcem
gospodarica
doma
Zinka
Koro{ec.
Program so kulturno popestrili
mladi folkloristi Kulturnega
dru{tva Destrnik pod vodstvom
Marka Puk{i~a, ki so zaplesali
ziben{rit in verigo; mladinski
cerkveni zbor je pod vodstvom
Sare Sambolec zapel pesmi
Kumbaja in Zapel sem iz mraka;
na harmoniko je zaigrala Nina
Podhostnik. Za zabavo je poskrbel ansambel Interval.
Sabina @ampa

Prenovljeni gasilski dom sta odprla predsednik PGD Desenci Jo`ef
Koro{ec in `upan ob~ine Destrnik Franc Puk{i~

Ob~an - 24. september 2004