186
Cesarica Marija Terezija.         '"
Ko je s cesarjein Karlom VI. izmrl možki zdrod habsburške rodovine, prevzela je dnč 12. septembra 1741. 1. njegova najstarejša hči, Marija Te-rezija, rojena dn6 13. maja 1717. 1., vsled pragmatične sankcije vladarstvo avstrijskih dežel. Bila je takrat stara 23 let in omožena s toskaaskim velikim vojvodom Francem Lotrinškem.
Marija Terezija je bila nenavadne lepote; imela je plemenito dušo, čvrsto zaupanje na Boga in vse 6ne dušne krep6sti, ki so jej bile potrebne kot vla-darici velike in mogočne avstrijske države.
V onej d<5bi, ko je Marija Terezija nastopila vlado, pretila je velika ne-varnost našemu cesarstvu. Od vseb. strani so se pokazali sovražuiki, ki so zoper njo skleaili nevarno zavčzo, ter so si užč v duhu delili med seboj av-strijsko državo.
Komaj je bilo mrtvo tel6 cesarja Karla v rakev po-loženo, užč  se je
vzdignil izborni knez bavarski Karl Albrecht ter je povdarjalsvojepra-vice do nasledstva v A.vstriji. K tej velikej nevamosti za Avstrijo pridruži se druga, ki je bila še mnogo večja, in to od 6ne strani, od koder bi se je ne bil človek ni-kolinadejal. Mladi pruski kralj. Fri-derik II. vdere ne-
Sovražniki so delali na vse kriplje, da bi se avstrijska inonarhija razdelila, kakor se je bila španska pred 30 leti. Mislili so si, da se bo mlada vladarica ustrašila in takčj privolila bodi si v kateri koli mir, ko bo videla, kakšne pri-prave se delajo proti njej. Ali zel6 so se motili v tem. Marija Terezija je mo-žato branila svoje pravice. Da-si je nevarnost rastla od dae do dnž, vender junaška gospa ni izgubila poguma, dasiravno so jo obdajali od vseh strani mnogobrojni in mogočni sovražniki. Imela je Marija Terezija dva močna za-vžznika, ki je nista zapustila ves čas njenega življenja: trdno zaupanje DaBogd in Ijubezen svojih podložnikov. Prvo je imela už6 od mladosti, a drugo si je znala pridobiti.
Ko je bila Marija Terezija v največjej stiski, bil jej je angležki kralj Jurij II. zanesljiv prijatelj in zavžznik. Ta jej pride z dvema armadaina na pomoč.   Ob istem času se je obrnila stiskana cesarica osobuo do držav-
nadoma s svojo vojsko   v   dolenjo Šlezijo, ponavljajoč svoje stare pravice, ter premaga cesar-
sko vojsko pri Molvici 1741 1. To je bila prva šlezka vojska. Ker je Marija Terezija ovrgla njegove ne-opravičene tirjatve, zavezal  se je Fri-
derik z njeaimi sovražniki.
Z Bavarsko se je tak6j združila Francozka in Špaa-ska,   malo pozaeje
tudi Saksoaska.
187
nega zbora Požunskega, kjer je s svojo žensko lepoto in možko dostojno-Stjo tako ganila zbrane stanove ogrske, da so sklicali narod pod orožje ter so jej z veliko vojsko na pomoč pritekli. Avstrija je bila rešena; samo jeden del Šlezije je morala cesarica Prusiji odstopiti. Tu se je pokazalo očitno, kaj premore Avstrija z zedinjeairai močmi vseh svojih narodov, ki so ravno v tej vojski kakor jeden mož krepko stali sTojim vkupnigi sovražnikom nasproti.
Kratki <5as raird, ki je zdaj nastopil, porabila je plemenita vladarica v izboljšanje državne uprave. Pospeševala je kmetijstvo, obrt in knpčijo. Za bolnike je ustanovila btflnice, za uboge, zapuščene otroke sirotnišnice. Izbolj-šala je postavodajstvo, oniejila tlako in olajšala podložnost kmetskega stanii. Posebne važnosti so pa njene prenaredbe v š o 1 s t v u. Pomnožila je ljudske šole, dala je šolske knjige pisati, ki so se potem mej ubož&o šolsko mladino brezplačno delile. Ona je prva obznanila s svojega prestola, da je temelj vsemu nadaljnemu izobražeuju in razvijanju narodov gojitev materinskega jezika.
Marija Terezija je bila, katera je prva ustanovila v našej deželi posebno slovensko šolo na državne troške; ta začetna šola je bila namenjena 6nim otrokom, kateri se niso bili doma naučili nemščine in so se zato imeli tukaj pripravljati za vstop v nemško, tako imenovano normalno šolo. Ako vse to prevdarimo, bila je Marija Terezija prava inati svojim narodom.
Ta plemenita vladarica je bila vedno čvrstega zdravja. Dne 20. no-vembra 1780. leta dobila je neko prsno bolezen, vsled katere je tndi umrla v 64. letu svoje dobe in v 41. letu svojega slavnega vladarstva. Njen spomin čisla vsak pravi in domoljubni Avstrijanec.