POHOD KRALJA ALBOINA (568—570)
CARLO GUIDO MOR
Selitev Langohardov iz Panonije v Italijo
1. 568 je omogočila naselitev Slovanov v po-
krajinah severovzhodno od Jadrana. Razpra-
va Carla Guida Mora, univerzitetnega profe-
sorja za pravno zgodovino v Padovi (La mar-
cia di re Alboino, Problemi della civilta e
deli' economia longoharda, Biblioteca della
rivista »Economia e storia« N. 12, Milano
1964) je namenjena razjasnitvi smeri in na-
činov selitve, ki je v velikem delu potekala
po danes slovenskem ozemlju. Zanimivost
Morove razprave je predvsem v tem, da sku-
ša avtor prikazati selitev na kolikor moč kon-
kreten in nazoren način. Za ta namen je sam
obiskal vse ceste, ki so prihajale v poštev za
selitev Langobardov. Morda tudi ni odveč, da
se slovenski bralci seznanijo z nekoliko ži-
vahnejšim slogom, ki pri nas — le zakaj? —
ni udomačen. Z avtorjevim pristankom ob-
javljamo nekoliko skrajšan prevod razprave.
Izpuščena so predvsem nekatera mesta, ki za-
devajo nadrobnosti naselitve v Italiji (večje
izpustitve so zaznamovane s ...) in število
opomb je po istem kriteriju zmanjšano od 32
na 12. Vse, kar je bistveno za avtorjevo vo-
dilno misel in tudi vse, kar zadeva Slovenijo,
je ostalo neokrnjeno. — Slovenski pisci so
posebno pogosto razpravljali o vprašanju, ka-
teri je bil tisti hrib, s katerega je langobard-
ski kralj Alboin zagledal Italijo. (F. Kos dvo-
mi, da bi bil to Nanos; Lj. Hauptmann: Kra-
Ijiški vrh nad Podkrajem oziroma Hrušico;
J. Mal: Učka; M. Kos postavlja to goro le na
splošno v gorovje in gozdove, ki so ločili Gor-
njo Savsko dolino od Vipavske doline.) —
Uredništvo
Dosti je bilo govora o naselitvi Langobar-
dov v Italiji, z različnih gledišč in torej tudi
z različnimi sklepi, vendar pa se mi dozdeva,
da ni nihče poskušal rekonstruirati pohoda
kralja Alboina in smeri, ki jih je ubral.
V tem članku bom skušal znova oživeti
tistih nekaj let (568—570), v katerih je ta
genialni barbarski kralj nastopil v Italiji,
in ugotoviti njegove namere.
Težaven in, lahko bi rekU, nekoliko drzen
podvig, ki pa je vendarle ne glede na izid,
vreden poskusa in ki naj zopet načne raz-
govor s tistim, ki bo hotel podčrtati moje
nepopolnosti ali celo kakšno napako. Nikakor
se ne bom čudil, če sem ga kje polomil, ker
sem pač moral graditi samo na maloštevilnih
indicih. Že od nekdaj je vzbujalo mojo po-
zornost dejstvo, da v vzhodniii predelih Ita-
lije severno od Pada ni v ljudskem izročilu
nikakega namiga na razdiralno dejavnost
Langobardov; tako so na primer v Furlaniji
krivci vsakršnih razdejanj bodisi Atila bo-
disi Madžari (»orehi«). To bi nam dalo mi-
sliti, da niti prehod niti naselitev Langobar-
dov nista bila tako zelo neznosna. Ta indic
je sicer nekoliko šibak in morda površen;
utegne pa kazati vsaj na to, da ni bilo raz-
dejano nobeno veliko središče, že zato ne,
ker so — razen Čedada (Forum Juhi) —
antična municipalna naselja bedno in ža-
lostno životarila med sledovi hunskih razde-
janj izpred sto let, ki so bili živa in otipljiva
resnica. Oglej in Concordia si po 1. 452 nista
več opomogla, čeprav je bilo v njuno obnovo
vloženih obilo naporov (toda če so razen
cerkvenih zgradb sploh kdaj obnavljali tudi
svetne, so jih gotovo zelo skromno); Julium
Carnicum, skrit zgoraj med gorami, je bomo
životaril v območju, ki se mu je že vedno
slabo godilo. Toda kolikor vem, se ljudstvo
niti v Trevisu, Vicenzi ali Verorä v svojih
izročilih in pripovedkah ne spominja lango-
bardskega nasilja kot katastrofe. Dejansko se
je nasilje, tudi fizično, začelo šele po Albo-
inovi smrti in še bolj po smrti njegovega
naslednika Klefija. Tedaj postane podoba
bistveno mračnejša, kajti Langobardi so se
v tem času morali bojevati na številnih fron-
tah, da bi se le ohranili pri življenju. Nji-
hova zmedena in včasih nerazumljiva dejanja
nam dejansko vzbujajo vtis, da gre za bro-
dolomce, ki se oklepajo vsake bilke, ali za
obupance, ki udrihajo na slepo okoli sebe.
Nimam pa vtisa, da bi se v prvih treh letih
Alboinove vlade v Italiji kazala znamenja
posebnega nereda. Langobardi — podobno
kot mnogi deli drugih ljudstev (Bolgari, Sar-
mati, Gepidi, Turinžani itd., med katerimi
so po neki svoji strnjenosti izstopali Saši) —
gotovo niso bih krotke narave. Bili so pred-
vsem vojščaki in kot je znano, se vojščak ne
meni dosti za malenkosti. Büi so ljudje, na-
vajeni plenjenja kot zakonitega vojnega de-
janja, vendar pa niso bUi ne boljši ne slabši
kot bizantinske armade, ki so sicer nosile
bizantinsko ime, dejansko pa so jih sestav-
ljali ljudje najrazličnejšega izvora!
Odločilni so bili poveljniki, tisti poveljniki,
katerim so posamezni »exercitales« ali mobi-
lizirane oziroma nabrane skupine — ravno
tiste »farae-«, ki jih je razjasnil Bognetti' —
prisegale popolno in izključno zvestobo, ki
bi jo s skrajno previdnostjo in tako rekoč le
zaradi nazornosti mogli primerjati s »fideli-
tas ligia« fevdalnega sistema. Mednje je štel
kralj, ki je pred razdejanjem gepidske drža-
ve in po njem moral imeti prav poseben
ugled, če je celo Justinian želel dobiti tiste
g
čete, ki so se borile v Tagini proti Gotom,
in če so Saši kar z nekim navdušenjem spre-
jeli ponudbo, naj se pridružijo italskemu po-
dvigu. Kajti če si moremo prvi primer morda
razlagati z bizantinskim zlatom in poklicem
vojaškega najemnika, moramo v drugem vse-
kakor misliti prav na veljavo osebnosti.
Toda pustimo ta splošna razmišljanja in
skušaj mo v glavnih potezah obnoviti Albo-
inov itinerarij.
Ni nam znan kraj, kjer so se zbrali Lango-
bardi tik pred 2. aprilom 568, vendar bi
mogli misliti na zahodni konec Blatenskega
jezera, med Keszthelyjem in Vörsom, kjer
je bilo križiuče cestnega omrežja, ki je pove-
zovalo kraje z langobardsko naselitvij0.2 Od
tod je približno 165 km dolga cesta vodila
naravnost na Kalce ob vznožju Alp: pot, ki
bi jo bilo moč normalno z lahkoto prepoto-
vati v enem tednu, če računamo kot dnevno
poprečje 25 km. Seveda moramo upoštevati,
da se ni pomikala samo vojska, temveč vse
ljudstvo s precej težkim in ckornim prate-
žem, kar vse občutno zmanjšuje hitrost po-
hoda, in da se ie selilo nekaj sto tisoč ljudi.
Po drugi strani je na večjo počasnost pohoda
lahko vplivalo tudi dejstvo, da se niso mogli
zbrati vsi ob Blatenskem jezeru, temveč da
prebivalstva južnega dela ravnine, v smeri
Sirmija, niso poklicali na sever, temveč so
ga napotili neposredno proti Savi v bližino
Brežic, da bi se tu usmerilo po cesti proti
Emoni. Trenutno se mi to zdi edina možna
razlaga za tistih nekaj langobardskih grobov
med Brežicami in Novim mestom, ki so po-
polnoma ločeni cd drugih langobardskih naj-
dišč.^ Slo bi torej za grobove tistih, ki so
umrli na poti, kar bo morda veljalo tudi za
grob na Sveti gori na cesti med Celeio in
Emono.*
Da pa nekoliko poenostavimo svoja izva-
janja, se ozrimo na prednje čete, ki so mogle
napredovati nekoliko hitreje.
Na Kalcah so se ponujale tri ceste: ena
proti severozahodu, v smeri proti. Idriji; dru-
ga proti zahodu, z Ajdovščino kot glavnim
krajem (^>-Castra« rimskih itinerarijev); tretja
je obšla Hrušico, najprej v južni smeri do
Postojne, nato po Vipavski dolini čez Raz-
drto in Vipavo do Ajdovščine, kjer se je
združila s prejšnjo. Današnja razdalja od
Kale je: 58 km po dohni Idrijce, 22,5 km po
drugi poti do Ajdovščine in 49,5 km po tretji
poti do Ajdovščine. Drugi in tretji poti pa
moramo dodati vsaj še 28 km razdalje od
Ajdovščine do mostu čez Sočo, tako da me-
rita v celoti 55,5 oziroma 77 km. Vse tri tako
izračunane poti pripeljejo do Soče: prva do
Mostu na Soči pri Tolminu, drugi dve do
Sovodnja pri Gorici. Očitno je, da je morala
biti smer Kalce—Ajdovščina—Sovodnje naj- .
bolj priljubljena, ker je bila kratka in je
znašala pravUoma dva dni hoda. Razloček
med severno in obema južnima cestama pa
ni bil občuten samo glede na število kilo-
metrov, temveč tudi kar zadeva težave s
pratežem in preskrbo. Ce so se namreč napo-
tili po cesti skozi Postojno ali naravnost v
Ajdovščino, je bilo takih težav konec že ob
Soči ali celo v sami Ajdovščini; pri Sovod-
njem pa je bil lep most, ki je omogočal pre-
hod naravnost na veliko Padsko nižino ;5 če
pa bi prispeli do Mostu ob Soči, kjer je bilo
treba prebresti reko, bi se morali nato precej
strmo in po slabi poti povzpeti 600 do 700 m
visoko do tistih 900 m višine, ki jih meri
Livek — vsekakor prenaporna pot za pohod
celega ljudstva.
Sicer pa so Langobardi že poznali cesto
čez Ajdovščino, ker so jo uporabili petnajst
ali šestnajst let prej, ko so prišli v Italijo kot
najemniki v Narzesovi vojski in ko so morali
prekoračiti most pri Sovodnjem, da bi se
pridružili glavnini bizantinske vojske, ki je
prihajala iz Liburnije, nato pa so zavili proti
jugu, proti Ogleju, saj je dobro znana Nar-
zesova pot vodila vzdolž obale, ker Franki
niso dovoljevali prehoda po cestah v notra-
njosti.
Masa selivcev se je torej morala napotiti
po južnih cestah in sem moramo postaviti
epizodo o Alboinovem vzponu na hrib: ^>mon-
tem qui in eisdem locis prominet ascendit,
indeque, prout conspicere potuit, partem Ita-
liae contemplatus est. Qui mons propter
hanc, ut fertur, causam ex eo tempore Mons
Regis appellatus est« (Paul. Diac. II, 8). Da-
našnji Nanos (1289 m) bdi ravno nad Razdr-
tim (598 m), toda s precej strmim pobočjem,
medtem ko je v zračni črti oddaljen od ceste
Kalce—Ajdovščina več kot 10 km; čeprav so
se morali precej spotiti, je vseeno bolj ver-
jetno, da so se na hrib povzpeli iz Razdrtega,
kar bi nam kazalo na to, da se je vsaj del
langobardske vojske napotil iz Postojne po
Gornji Vipavski dolini.
Vem, da moji prijatelji iz Čedada istove-
tijo to slavno goro s svojim Matajurjem (1641
metrov), ki je vsekakor lažje dostopen iz
Livka (razlika med relativno višino Nanosa
in Matajurja glede na izhodišče je neznatna:
giblje se v obeh primerih med 600—700 m),
toda čemu naj bi si bil Alboin kot praktičen
človek nakopal pot po tem zelo dolgem sle-
menu, ko pa je imel pri roki drugo razgledno
točko, kot recimo Kuk (1243 m)? Do te loka-
lizacije je prišlo, ko je D'Orlandis v prejš-
njem stoletju pri površnem branju Pavlove
zgodovine razumel langobardskega zgodovi-
narja tako, kakor da bi bil Alboin takoj pri-
šel v Čedad, medtem ko Pavel omenja samo
čedadsko ozemlje (II, 9): »Indeque Alboin cum ,
10
Venetiae fines, quae prima est Italiae pro-
vincia, sine aliquo obstaculo, hoc est civitatis
vel potius castri Foroiuliani terminos introis-
set. . .«. Jasno je, kai hoče Pavel povedati
(nikar ne pozabimo, da je bil doma iz Čeda-
da) : ne da bi naletel na ovire, je Alboin pre-
stopil meje venetske province in prišel na
ozemlje Foruma Julija, mesta oziroma bolje
castruma. Da je prišel na čedadsko ozemlje,
ni bila potrebna vratolomna pot ob Abomi
ali Kožici: tudi goriško Sovodnje je bilo na
čedadskem območju.'
Ni nelogično misliti, da se je ob prihodu
na Kalce masa selivcev, da bi nekoliko po-
spešila svoj korak, razdelila v dve skupini.
Prva, verjetno tista z večjim številom prate-
ža, se je napotila naravnost čez hrušiški
prelaz na Ajdovščino; druga, verjetno manj
otovorjena, pa po cesti Postojna—Razdrto—
Vipava, tako da se je pri Ajdovščini zopet
pridružila glavnini ali jo celo prehitela. Raz-
lika v razdalji je bila, kot smo videli, 25,5
kilometra, torej en dan pohoda; toda počasno
pretakanje vseh teh ljudi z vozovi in opremo
je moralo trajati dneve in dneve; števila dni
ne moremo izračunati. Ob prehodu čez Sočo
so se ustavili in izvedh prve organizacijske
ukrepe, med katerimi je bilo najpomembnej-
še imenovanje Gisolfa za vojvodo te pokraji-
ne (Pauli, II, 9). 2e tu moremo opaziti neko
zanimivost v načinu, kako je langobardski
kralj tedaj in pozneje organiziral ozemlje.
Gisulf, ki se je namestil v edinem utrjenem
mestu tega ozemlja, je imel pod svojo oblast-
jo vso pokrajino od Julijskih Alp do Liven-
ze, to ie štiri municipalna območja JuUja
Carnica, Foruma Julija, Aquileje in Concordi-
je, ogromen teritorialni kompleks, ki pa je
bil potreben za obrambo meje pred Avari.
Primerjava z ozemlji drugih vojvod bo bolje
razjasnila ta položaj, toda že zdaj moremo
spričo Pavlovih zapiskov o prvem prihodu
Langobardov v Italijo reči: če je bilo razlo-
čevanje med »fines« in »termini« aktualno
pri razmejevanju še v 8. stoletju, je bilo to-
liko bolj aktualno v 6. stoletju. In če kaj
drži, potem drže dejstva: da furlanska meja
na zahodu ni nikdar segala čez Livenzo; da
so vedno ostro razločevali med concordijskim
in oglejskim ozemljem (na Tilmentu, tudi še
danes!); da se je ogle]sko ozemlje šele po-
stopoma razširilo proti severu med Tilmen-
tom in Torre (toda Karnija, to je vsa zgornja
dolina ob Tilmentu, je tvorila vedno, do 1797,
posebno okrož;e); in končno, da je sodno
območje Čedada, segajoče do Gornjega Po-
sočja, ostalo vsaj do 12. stoletja nedotaknje-
no, okrnjeno le v območju Gorice, ko je na-
stal tisti fevd, ki je pozneje postal grofija.
Prvo dejanje langobardskega kralja torej
ni bilo revolucionarno. Verjetno je celo, da
je bila nova razdehtev ozemlja med Livenzo
in Julijskimi Alpami uvedena že prej, in
sicer v obliki vojaške organizacije. V tem
primeru pa bi bil popolnoma pravilen Bo-
gnettijev sklep, da se je langobardska uredi-
tev, ki je imela popolnoma vojaški značaj,
samo prilagodila prejšnji, to je rimsko-got-
sko-bizantinski.
Toda k temu se bomo morali še povrniti.
Zasedba nezavarovane Furlanije ni bila te-
žavna, vendar se najbrž ni izvršila na mah.
Čedad so gotovo zasedh takoj in že 568—569
izpričuje prisotnost Langobardov najstarejša
nekropola, ki jo je odkril pred poldrugim
stoletjem Torre Valsassina. V tej zvezi je za-
nimivo majhno, toda tehtno opozorilo: zdi
se, da je ta nekropola v nekakem sožitju z
istodobno rimsko nekropolo; iz tega bi dom-
neval, da se je že takoj v začetku zasedbe
ustvaril modus vivendi med novimi in prejš-
njimi prebivalci. Oglej pa verjetno ni bil ta-
koj zavzet, čeprav je oddaljen kakih 20 km
cd mostu čez Sočo in torej lahko dosegljiv v
enem dnevu. Toda patriarh Pavel (ali Pavlin
L), čeprav »Langobardorum barbariem me-
tuens«, je imel vseeno dovolj časa zbrati
»omnes suae thesaurum (!) ecclesiae« in ga
prenesti v Gradež, dasi je pustil na mestu
relikvije, pač v upanju, da bo vihar kmalu
minil. Nekaj časa pa je bilo vendarle treba,
da so vse pripraviU in natovorili bodisi na
ladjo bodisi na volovsko vprego — ki nika-
kor ni bila najhitrejše prevozno sredstvo.
Katero pot si je namesto tega izbral Alboin
na svojem pohodu proti zahodu? Ravno tisto,
ki se je odpirala pred njim, skoraj v smeri
mostu in ki je skoraj v ravni črti — pod ime-
nom »strada levata«, potem tudi »ungaresca«,
ter jo je večkrat uporabljala tudi ta hrabra
gospoda — dospela naravnost do »quadrivi-
um« ob Tilmentu (Codroipo). Prepuščam pri-
jatelju Bosiju, da pove o tem več določnega,
in po prehodu čez to reko pohitimo proti
Livenzi. Ali so jo prekoračili pri Sacile (po
trasi današnje pontebbske ceste) ali pa so
zavili niže? Od Codroipa dalje brez dvoma
niso več sledili Postumijevi cesti, ki je vodila
popolnoma naravnost v Oderzo. Mogli bi mi-
sliti na Settimo (Porto Buffole) ..(Via Po-
stumia je bila cesta, imenovana po rimskem
konzulu iz rodu Postumijev; op. prev.).
Ko so sledili dobro označeni cesti, so vse-
kakor pustili na levi strani Opitergium
(Oderzo) . . . Pri prehodu čez reko Piavo je
prišlo do srečanja med langobardskim kra-
ljem in treviškim škofcm Feliksom, o kate-
rem poroča Pavel Diakon (II, 12). Postumi-
jeva cesta teče 8 km severno od Trevisa, toda
to pot je bilo treba zaviti k mestu, ker na
severu ni bilo pri roki mestnih ali utrjenih
središč, medtem ko je mimo zavzetje Trevisa
11
privedlo naravnost v sredo ravnine. Pozneje,
ko so se splošne okoliščine spremenile, je
mogel tre viški vojvoda z zavzetjem Saccisca
razširiti svoj teritorij onstran Mogliana in
Mester. Padova je ležala preveč stran od poti
in šli so mimo nje, toda v Trevisu je bil po-
stavljen vojvoda z lastnimi četami. Nadalju-
joč svojo pot, so, vedno »recto itinere«, prišli
naravnost v Vicenzo in odtod v Verono...
Sunek proti jugu je bil vsekakor hiter in od-
ločen, kajti do komunalne dobe je območje
Vicenze segalo skoraj do vrat Padove. Naj-
bolj pomembno središče pa je bila vsekakor
Verona, ne samo kot mestno naselje in kot
trdnjava, temveč predvsem kot upravno sre-
dišče.
S tem sem se pred kratkim dokaj obširno
ukvarjaP in mislim, da se na to ni treba po-
vrniti. Verona je bila zelo pomembno cestno
križišče in zadnje gradišče Gotov, toda naj-
večji pomen tega mesta vidim v tem, da je
bil v njem »palatium«, ki ni bil samo reziden-
ca, temveč tudi sodni, upravni in finančni
sedež. To je opazka, ki je prej začuda ni
nihče izrekel, ki pa se meni zdi bistvenega
pomena. Langobardska pravna ureditev se
pač ni mogla meriti s poznorimsko, čeprav že
spremenjeno v zadnjih letih bizantinske vla-
de, ki je spričo napetosti med Bizancem in
Franki in nenehnega stanja pripravljenosti
morala koncentrirati vso oblast aU vsaj njen
dobršen del v vojaških rokah. Vendar je ka-
zalo prilagoditi novim potrebam vse, kar je
že obstajalo v mestu in morda ustrezalo na-
menu, posebej glede na tele okoliščine: samo
drobljenje velike armade v manjše lokalne
»exercitus«, povezano z ustanavljanjem voj-
vodstev (ki jih je bilo ob prihodu v Verono
že četvero); potrebo po povezavi s krajevni-
mi faktorji, predvsem s škofi, o katerih ve-
mo, da jim do 1. 590 nikakor ni bilo omejeno
izvrševanje službe, niti jim ni bila odvzeta
prostost gibanja in medsebojnih stikov;
slednjič glede na nadaljnjo potrebo po tem,
da se koncentrira na enem mestu vse, kar je
bilo potrebno za preživljanje velike skupine
ljudi.
Ni se treba začuditi, da govorimo o kraju,
kjer naj bi se koncentrirala sredstva za pre-
življanje: če je pohod potekal po poti, ki jo
domnevamo — do Verone po Postumijevi ce-
sti s tem ali onim odklonom — ne smemo po-
zabiti, da se ni premikala samo vojska, tem-
več ogromna množica in da je moral biti
pohod zaradi prateža izredno počasen, tako da
je moral biti najobčutljivejši problem prav
problem preskrbe, ki je ni bilo na voljo
vzdolž vse ceste.
Ce sprejmemo Pavlovo kronologijo — in
ne vidim razloga, zakaj bi o njej dvomili —
je od dneva odhoda (2. aprila 568) do prihoda
v Milano (3. septembra 569) preteklo natančno
493 dni, razdaljo med obema krajema pa
moremo ceniti na 670 km; povprečno so se
torej premaknili komaj za poldrug kilometer
dnevno.' Vendar moramo pri tem upoštevati,
da so bili vmes štirje letni časi, ki so kaj
malo primerni za hitre premike: dve pomla-
di, ena jesen (večidel deževna) in ena zima.
Postankov torej ni moglo biti malo in čeprav
je bilo po Pavlovem pričevanju poletje 568
izredno rodovitno (11,10), so morale biti te-
žave s preskrbo vendarle velike, tolikšne, da
so bili potrebni roparski pohodi na ozemlja,
ki so mejila na cesto. Gre za metodo, ki je
ostala kljub vsemu skoraj nespremenjena do
današnjih dni, in tudi ta je povzročala daljše
ali krajše postanke.'"
Povrnimo se v Verono; kdaj so Langobardi
dospeli tja, ni znano, vendar moremo dom-
nevati, da proti koncu oktobra 568; dnevno
poprečje pohoda (okoli 520 km od Blatenskega
jezera v 212 dneh, od 2. aprila do 31. oktobra)
je znašalo dva in pol kilometra dnevno, kar
se po mojem dobro ujema z gornjimi izva-
janji." Zelo verjetno je mirujoči del mno-
žice prezimil na veronskem ozemlju, medtem
ko se je verjetno naslednjo spomlad del ljud-
stva pod poveljstvom Enuina usmeril po obi-
čajni poti Caprino—Rivoli—Ala proti triden-
tinskemu ozemlju in udaril nato poleti proti
ozemlju Bajuvarov in Frankov. Tako se je
število voj vodstev (vštevši tudi domnevno
vojvodstvo Verono) dvignUo na šest. Ta, ver-
jetno dolgi postanek je omogočil kralju, da
je postavü temelje za novo organizacijo svoje-
ga ljudstva. Čeprav je bila podlaga, kot je
poudaril Bognetti, popolnoma vojaška, pa le
ni bilo prav vse urejeno po tem kopitu: Ce
primerjamo to, kar vemo o obsegu ozemlja
(»pertike«) veronskega municipija, z obsegom
ustrezne frankovske grofije, moremo sklepa-
ti, da v teku mnogih stoletij ni bilo nikake
teritorialne spremembe, razen na zahodu,
kjer je bila ustanovljena »iudiciaria Sermo-
niensis«...
Poudariti hočemo tole: tudi če so se povelj-
stva (to ie vojvode) nastanili v trdnjavah
(mestih ali castrih), je teritorialna podlaga
ostala ista kot po poznorimski ureditvi. To
upravičuje misel, da se je novo prebivalstvo
naselilo po nekem jasnem, čeprav le sploš-
nem, načrtu in sicer tako, da so vsakemu
mestu, ki so ga drugega za drugim zavzeli,
dodelUi globalno neki kontingent prebivalstva
(in dosledno tudi določen kontingent čet —
vojvodov »exercitus«), nadaljnjo razdelitev pa
so prepustili posameznim vojvodom. Nočem
reči, da bi bUi naši vrli prijatelji, Gisulfi,
Enuini, Ulfari itd. prišli na forum s katastr-
skimi mapami v rokah. Čudno pa je vendar-
le, da bi se bili ti nevedneži, suroveži, div-
12
Jaki, zverinam podobni okrutneži itd. itd. (v
teh barvah so jih kakih deset let pozneje
slikali tisti, ki so se jih skušali znebiti in so
bili zato kaznovani), čudno je, pravim, da bi
se bili ti ljudje znali instinktivno naseljevati
tam, kjer so bili rimski državni uradi ali po-
licijske postojanke ali finančne stražnice! 2e
Schneider je pred štiridesetimi leti spravil
arimanije v zvezo s potrebo po varovanju
cest.'^ Lokalne študije, ki so v tem primeru
nujno izhodišče, so v bistvu potrdile resnič-
nost te ugotovitve. Toda če so arimanije na-
stale pozneje kot v letih, o katerih tu raz-
pravljamo, gredo faramanije zopet v naš
okvir, in tudi te se razvrščajo, kolikor vem,
ob cestah. V bistvu torej nikakor ne gre za
neskladno, viharno razširjanje, temveč bolj za
vnaprej urejeno, ki je segalo od večjih sku-
pin na manjše.
Tu pa se nam postavlja vprašanje: če pri-
znamo obstoj vojvodskih »exercitus«, zna-
nih iz poznejših poročil (in ki so pozneje
prevzeli ime po glavnih mestih, tako da mo-
remo govoriti o exercitus veronensis, vicen-
tinus, foroiulensis itd.), ali ne smemo potem
morda domnevati, da so ti »exercitus«, veza-
ni s prisego zvestobe na svojega poveljnika,
obstajali že pred prihodom v Italijo? To bi
pomenilo, da bi mogli govoriti o »duces», o
načelnikih »gauov« že v Panoniji in da bi se
bila potemtakem naselitev v Italiji izvedla
tako rekoč mehanično — s tem, da so vsake-
mu »duxu« dodelili eno mesto, kjer naj se
nastani s svojim »exercitus«? Bognetti je to
zelo odločno zanikal, jaz pa močno oklevam,
ko si ogledujem Wemerjev zemljevid. Gre za
znamenja, ki označujejo velike nekropole ali
pa majhne skupine grobov. Za nas so zani-
miva tista za Rugiland (Moravska in del
Avstrije onstran Donave) in za pravo Pano-
nijo, pri katerih gre torej za grobove, ki jih
je treba datirati od druge polovice 5. stoletja
do 1. 568.
Medtem ko je videti langobardsko prebi-
valstvo med Labo in reko Ohfe, torej na
ozemlju, na katerem so živeli Langobardi
pred preselitvijo v Rugiland, močno zgošče-
no, je že v drugi polovici 5. stol. opazna raz-
cepljenost, ki je posledica konfiguracije tal
te pokrajine — pasu, ki se vleče od jugoza-
hoda proti severovzhodu od Rohrendorfa ob
Donavi do Polkovcev ob Moravi. Moremo pa
celo določiti posamezna bolj pomembna ali
gosteje naseljena središča, ki nam jih naka-
zujejo bolj strnjena grobišča .. . Razporedi-
tev teh grobov nam marsikaj pove: največje
jedro se vsekakor zgoščuje v predelu med
Jihlavo in Moravo (skupaj 20 majhnih in ve-
likih grobišč); manjše število na območju rav-
nine ali nizkega gričevja med Donavo, Mo-
ravo in reko Dyje (7); majhna skupina (toda
z dvema strnjenima nekropolama) v zgornji
dolini reke Dyje (3), druga, manj strnjena
(velika nekropola in dve majhni) okrog Roh-
rendorfa ob Donavi in dve skupini, raztreseni
med tem krajem in Znojmcm. Ta predel ni
majhen — zračna črta med Rohrendorfom in
krajem Polkovce znaša dobrih 160 km! — in
ni mogoče, da ne bi bile po ustalitvi kralje-
stva urejene stalne nižje upravne enote s
skoraj teritorialjiim značajem (najlaz-'e si
predstavljamo po eno enoto na vsako dolino)
pod poveljstvom vojaškega in hkrati civilne-
ga funkcionarja, in zelo verjetno z lokalni-
mi skupščinami. Po prehodu v Panonijo je
razkropljenost še večja... V Panoniji bi
mogli razločiti tri glavne naselitvene centre
(Dunaj, Nikitish-Hegykö in Varpalota), ki pa
so bili vsi precej daleč narazen (v zračni črti
je med Värpaloto in Nikitishem 90 km, med
tem in Dunajem 70 km). Tudi tukaj bi torej
mogli dopuščati možnost, da je obstajala po-
krajinsko urejena organizacija posameznih
skupin — predhodnic vojvodstev, ki so jih
pozneje ustanovili v Italiji. Da se razumemo:
število dcmnevnih panonsko-langobardskih
enot se seveda ne more ujemati s številom
italijanskih. Toda rad bi na podlagi teh ar-
heoloških dokazov utemeljil sprejemljivost
svoje trditve, da so v Italiji le izpopolnili or-
ganizacijske oblike, ki so mogle že biti žive in
dejavne med langcbardskim ljudstvom od
druge polovice 5. stoletja dalje.
Toda, kakor sem že rekel, ne smemo misliti
na mehanično presaditev pancnske ureditve
v Italijo. Dejstvo je na primer, da so se Lan-
gobardi naselili v Furlaniji tako, da je Gisulf
izbral nekatere »farae«, tiste, ki so bile naj-
bolje izurjene za vojaško življenje in ki so
bile — v tem sledimo Bognettiju — najbolj
organsko razčlenjene po shemi bizantinske
vojske. Toda v tem primeru je šlo za obmej-
no posadko, tako da je bUa ta posebna reši-
tev nujno potrebna.
Temu bi se moglo ugovarjati, da je bila
predvidoma skoraj vsa Padska nižina mejno
ozemlje, bodisi proti Bizantincem bodisi
proti Frankom. Toda verjetno so imeU Avare
za tiste sosede, ki se jih je büo treba najbolj
bati, vzhodno mejo pa zaradi lahke prehod-
nosti, ki so jo sami Langobardi tedaj preizku-
šali, za najbolj šibko.
V bistvu so torej razni »exercitus«, ki so se
porazmestili v Italiji, morali v veliki meri in
v glavnih potezah obstajati že od časov pre-
bivanja na Moravskem in v Panoniji. Tudi
temeljna načela teritorializirane jurisdikcije,
vsekakor pretežno vojaškega značaja, toda
upoštevaje tudi civilno življenje, so se mo-
rala razviti že tam in imeti neko stalnost.
Tako je torej bilo v nekem smislu lahko
prilagoditi prvotno ureditev položaju v Ita-
13
liji, čeprav je bilo treba razdrobiti stare gru- I
pacije. Da so pri tej porazdelitvi posnemali
prejšnje vojaške grupacije, ki so jih nekoč
ustanovili zaradi najemniške službe pri Bi-
zantinclh, prav lahko verjamemo Bognettiju;
toda ta sistem ni zajel vsega prebivalstva, ki
nam je v štiridesetih letih svojega bivanja v
Panoniji zapustilo sledove 32 naseUj, med
njimi 6 dokaj gostih in torej stalnih.
Zapustili smo Alboina v Veroni. Ko se je
znova odpravil na pot, ni več sledil Postumi-
jevi cesti, ki je držala proti Mantovi, temveč
je krenil po Galski cesti in se usmeril na-
ravnost proti Brescli in Milanu, medtem ko je
šel poseben oddelek zasesti Mantovo. Kot
vemo, je 3. septembra 569 Milano postal lan-
gobardski.
Do konca 1. 569 je torej langcbardski pohod
potekal resnično »recto itinere«, brez kakrš-
nega koli odklona na levo, v Milanu pa je
morala očitno pasti nova in pomembna od-
ločitev, ki je pcpolnema spremenila načrt
osvajanja. Nastal je načrt prekoračiti Pad in
zavzeli so Pavijo.
Toda končujem pri Alboinovem obleganju
Pavije in puščam odprta še mnoga nejasna
vprašanja. Zadoiča mi, da sem na teh straneh
načel temo, o kateri bo meč diskutirati in
razglabrati ob drugih priložnostih in z več-
jim aparatom viroslovnih analiz, temo, ki bo
končno zajela, morda iz novega zornega kota,
tudi samo pripovedko o Narzesu (bizantin-
skem vojskovodji in eksarhu v Italiji, ki naj
bi bil poklical Langobarde v Italijo, cp.
prev.).
Prevod: M. V.
OPOMBE
Z. G. P. Bognetti, L'influsso delle istituzioni
militari romane suUa istituzioni longobarde del
sec. VI e la natura della »fara«, v »Atti del
Congr. intern, di diritto romano e storia del
diritto« (Verona 1948), Milano 1953, IV, 166. —
2. Gl. pregledni zemljevid v publikaciji J. Wer-
ner, Die Langobarden in Pannonien, München
1962, priloga k II. zv. Zlahka je opaziti, da v
predelu med Blatenskim jezerom in črto Ljub-
ljana—Zagreb vsaj doslej ni prav nikakih najdb,
ki bi kazale na langobardsko naselitev: zato
domnevam, da so se Langobardi zbirali ob naj-
zahodnejšem kotu Blatenskega jezera, kjer se
sekajo vsg panonske ceste. — 3. J. Werner, op.
cit. I, str. 159, št. 74—77. — 4. Ibid, št. 78. Pose-
ben p;-imer je veliko grobišče v Kranju, ki ob-
sega 700—750 grobov; op. cit, št. 79. Po mojem
mnenju ga je treba povezovati z langobardsko
naselitvijo v Furlaniji, ne pa z naselitvijo v
Panoniji. — S. O Pens Sontii prim. zdaj L. Bosio,
Pont2 Sonti (Tab. Peutingeriana), v »Aiti deli'
Istituto Veneto«, CXXII, Classe di se. morali,
1964. — 6. Prim. S. Stucchi, Forum lulii, Civi-
dale dal Friuli 1951; idem, La centuriazione
romana del territorio fra il Tagliamento e l'Ison-
zo, v »Studi Goriziani« XII, 1950; A. Degrassi,,
II confine nord-orientale deli' Italia romana,
Bern 1954, str. 34 si. — 7. O poteku Postumijeve
ceste po Benečiji je za zdaj najpopolnejše delo
P. Fraccaro, La via Postumia nella Venezia,
zdaj v Opuscula, Pavia 1957, I, str. 195 si. Bojim
se pa, da moram v tej zvezi ugovarjati ugledne-
mu znanstveniku, kakršsn je Cessi. V svojem
delu Le prime conquiste longobarde in Italia,
(»Nuovo Arch. Ven.« št. 3, XXXV, 1918, str. 103)
izraža prepričanje, da je treba — čeprav se drži-
mo kronologije Fastov in Pavla Diakona (odhod
iz Panonije aprila 568) — razločevati dve fazi,
omenjani v nadaljnjem viru. V prvi naj bi bili
Langobardi 1. 568 zavzeli ozemlje med Julijskimi
Alpami in Livenzo, v drugi bi se bili 1. 569 raz-
širili onstran Pada, pri čemer bi bil dosežen
vrhunec z zavzetjem Milana dne 3. septembra.
Dozdeva se mi pa, da je enoletni postanek v
Furlanski nižini pretiran. Od domnevnega iz-
hodišča ob Blatenskem jezeru do Livenze je le
360 km. Tudi če so napredovali le prav počasi,
5 km dnevno, je zadoščalo 72 dni dejanskega
premika. Ce vštejemo druge izgube časa, je lah-
ko vsa množica konec junija dospsla do Livenze;
torej bi bili na 90-dnevnem potovanju opravili
povprečno po 4 km na dan. Zakaj naj bi se
Alboin ustavil v ne prebogati pokrajini, v kateri
ni bilo utrdb, ko je bilo vendar moč v dveh
mescih hoda lagodno dospeti do močno utrjene
Verone? Od reke Livenze do Verone je le 156
kilometrov in nikier ni rečeno, da bi se bilo
treba iz spoštovanja do menjave indikcij usta-
viti prav 31. avgusta! Povprečna dnevna pot bi
znašala tukaj komaj 2,5 km na dan. — 8. C. G.
Mor, Dalla caduta deli' Impero al Comune, v
»Verona e il suo territorio«, II, Verona 1964. —
9. Ta račun je čisto teoretičen: od 493 dni je
treba odšteti pet zimskih mesecev (november 568
do marca 569, torej 151 dni) in morda vsaj 30
deževnih dni. Tako je treba misliti na 310 dni
dejanskega hoda, s tem pa dejansko povprečje
poraste le za malo, na nekaj čez 2 km! Toda gl.
naslednjo opombo. — 10. S temi preskrbovalnimi
pohodi, ki so izhajali z glavne ceste in ki so se-
gali bolj ali manj globoko, si lahko dobro razlo-
žimo nekatere izraze v virih, kjer se omenjajo
plenitve in nagli roparski sunki, ki verjetno niso
segali daleč. Mislim, da niso presegali 30 km, če
je šlo za samo potrebo po nejKisrednem preskr-
bovanju. Pri tem računam, da rekvizicija živine
in poljedelskih pridelkov (ki so jih nakladali na
običajne vozove z volovsko vprego) niso dovo-
ljevali več kot dva ali tri dni za posamezni
sunek. Kmečka nasslja niso bila že od nekdaj
tako gosta kot danes in plenilni pohodi so se
omejevali na obmožja ob cesti, ki so jih preki-
njali široki gozdni predeli. — 11. Seveda gre tudi
tu za nizko, abstraktno povprečje. Spomnimo se,
da je po spopadu med Teoderikom in Odoakrom
ob Soči 1. 492 znašalo dnevno povprečje pohoda,
ki ga moremo izračunati po datumih obeh bitk,
7 km; ljudstvo, ki ni bilo sposobno za boj, pa je
verjetno sledilo vojski v neki razdalji. — 12. F.
Schneider, Die Entstehung von Burg-und Land-
gemeinde, Berlin 1924; že prej pa je to storil
P. S. Leicht, Studi sulla proprieta fondiaria.
Padova 1903 (danes dostopno tudi v ponatisu
pri založbi Giuffre, Milano 1964).
14