U D K -U D C 05:624 C R A D B in il V ISTnilH L J U B L J A N A , OKTOBER 1970 LETNIK 19, ŠT. 10, STR. 261— 296 MOST ČEZ SAVO V KRŠKEM Projekt: PROJEKT — NIZKE ZGRADBE, L jub ljana Izvedba: SGP PIONIR, Novo mesto l I S E ß l N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave STOJAN VRABEC-SVETKO LAPAJNE: Articles, studies, proceedings Most čez Savo v K ršk e m ........................................................................... 261 The bridge over the Sava river in Krško STOJAN VRABEC: Most čez iztočni kanal HE Srednja Drava v Z la to lič ju ....................... 268 STOJAN VRABEC: Most čez Savo v Podnartu (na G orenjskem )....................................... 269 ALBIN JERIN: Fleksibilni zgornji ustroj v skalnatih vsekih in na nasipih iz lom- ljenca . . . , ............................ 270 Flexible superstructure in rock cuttings and on road banks made of brocken stone MILAN PUNČAR: Uporaba plutovine v g rad b en iš tv u .............................................................. 273 Use of cork in the building construction Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises 25-letnica ustanovitve GIP » G ra d is« ......................................................275 G radnja hotela v Črnem kalu nad I d r i j o ...............................................276 Turistični center v Postojni ...................................................................... 279 Ojezeritev Cerkniškega j e z e r a ............................................................. 276 Nov postojnski v o d o v o d ............................................................................... 276 Bazenski sestanki gradbene operative S lo v e n ije .....................................276 Mnenje in kritika VLADIMIR ČADEŽ: Opinions and positions Pripombe k problematiki politike c e n .....................................................277 SVETKO LAPAJNE: __ Izkušnje s »potresnikom« ........................................................ 277 Prikazi in ocene B. F. New books Nove nemške strokovne k n j ig e .......................................................................278 Vesti iz inozemstva ING. E. M.: News from foreign countries Naftovod Jadran—D u n a j ................................................................................ 279 Določevanje kvalitete betona z u ltra zv o k o m ..........................................279 Novo gradivo — »armirana z e m lja « ............................................................ 279 Obloga peči iz keramičnih v l a k e n ............................................................ 279 Parkirni silos na D u n a ju ................................................................................279 G radnja cest v dveh p la n ih ...........................................................................279 Lahki gradbeni m a t e r i a l ................................................................................280 Nova športna h a l a ..............................................................................................280 Iz strokovnih revij in časopisov ING. A. S.: From technical reviews and Anotacije iz jugoslovanskih r e v i j .................................................................... 280 newpapers Informacije Zavoda za raziskavo MARJAN FERJAN: materiala in konstrukcij v Ljubljani . . . . , . ,Izolacijski material Simac 44 m nekateri primeri uporabe Reports of Institute for m aterial and structures research in Ljubljana U rednišk i o d b o r: Ja n k o B lciw eis, d ip l. inž., V lad im ir Čadež, dipl. inž., M a rjan G aspari, dipl. inž., d r. M iloš M arinček, O dgovorni u re d n ik : Sergej B ubnov , d ip l. inž. T ehn ičn i u re d n ik : p rof. Bogo F a tu r t dipl. inž., M aks M egušar, dipl. inž., D ragan R aič , dipl. ju r is t, Saša Š k u lj, d ip l. inž., V ik to r T u rn šek , d ip l. inž. Revijo izd a ja Zveza g ra d b e n ih inžen irjev in teh n ik o v za Slovenijo , L ju b lja n a , E rjav čev a 15, telefon 23 158. T ek. raču n pri N arodni b a n k i 501-8-114/1. T isk a tisk a rn a »T oneta T om šiča« v L ju b ljan i. R e v ija izh a ja m esečno. L e tn a n aro čn in a sk u ­ p a j s č lan arin o znaša 36 din, za š tu d e n te 12 din, za p o d je tja , zavode in u stanove 250 din. v e s t n i « ŠT. 10 — LETNIK 19 - 1970 Most čez Savo v Krškem UDK 624.21.03 (Sava — Krško) Pogoj za uspešno lokacijo mostu tvori smotr­ na ureditev prom etnih tokov obenem z ugodnimi tehniškimi prom etnim i pogoji: krivinam i, vzponi, preglednostjo. V danem prim eru krškega mostu čez Siavo je bil ta sorazmerno težak problem — po STO JA N VRABEC, D IPL. INŽ. IN PRO F. INŽ. SVETKO LA PA JN E najinem m nenju — res vzorno rešen, tako da poz­ nejšim rodovom ne bo treba preklinjati svojih prednikov zaradi zavoženih urbanističnih potez. Za razum evanje si oglejmo najprej obris promet­ nih tokov: Lokalni prom et pešcev, kolesarjev in avtobu­ sov je usm erjen iz starega mesta Krškega na des­ nem bregu proti levemu bregu s kolodvorom, na­ seljem Videm, tovarno papirja. Nekaj prom eta je tudi iz bližnje južne okolice Krškega (Leskovec, Zadovinek, konjsko dirkališče) proti kolodvoru, in obratno. Krčani gledajo prom et iz Krškega, toda računati je treba z istim prometom v obratni sme­ ri. Nič manj važen n i tranzitn i promet: celo Krško polje z Novim mestom gravitira večinoma na že­ lezniško postajo v Vidmu prek Savskega mostu. Važen je prevo-z lesa iz Gorjancev v tovarno celu­ loze na Vidmu, nekaj prom eta gre tudi dalje po štajerski strani proti Brestanici, rudniku Senovo in Sevnici. T retja prom etna smer, ki danes še ni razvita, je sm er L jubljana—Zagreb po zasavski cesti. Precejšnji, m orda niajvečji prom et se priča­ kuje od Ljubljane, Zasavja (trboveljskega bazena), Celja in Štajerske sploh, proti Zagrebu in okolici. Vse do Krškega bo ta 'promet tekel po bodoči za­ savski cesti na desnem bregu, v Krškem pa bo verjetno le del tega prometa, m orda polovica od­ tekala na avto cesto Ljubljana—Zagreb p ri Drno­ vem, vsaj polovica pa bi prešla v Krškem na levi savski breg, ker bo ta cesta do Zagreba bližja. Obstoječa cesta je v slabšem stanju do Zaprešiča, zadnji odsek do Zagreba je moderniziran. Upoštevajoč vse spredaj navedene zahteve, je zasnova mostu dovolj široka: širina mostu s hod­ niki vred 14,0 m. To je splošni most z elementi mestnega prom eta — križišče — prem a — križi­ šče — prem a itd., po prom etu pa vsesplošnega, lokalnega in tranzitnega pomena. Poseben problem je predstavljal v tem pri­ meru bodoči prehod p rek železniške proge na le­ vem bregu — v Vidmu, k i naj bi tvoril v bodoče z novim mostom enoto, prehod prek Save in prek železnice, med levobrežno in desnobrežno zasav­ sko cesto. Med železnico in Savo je potreben va­ žen odcep k tovornem u kolodvoru železnice, to ­ varni papirja in novemu naselju s kopalnim baze­ nom. Tu navedeni odcep služi k o t glavni dohod na most z levega brega do tedaj, dokler ostaja prehod prek železnice v nivoju. Pred gradnjo mostu so bile velike tendence, da se obdrži sedanja lokacija mostu, siaj si doma­ čini, navajeni nanjo, niso znali predstavljati bo­ doče prom etne situacije. Dohod na m ost skozi Za­ ton, tki bi bil po novem do kolodvora kakih 100 m daljši od sedanje poti, je bil za Krčane hud pomi­ slek in je m orda celo zadržal gradnjo mostu za kako leto do dve. Za inženirje pa je bila sedanja situacija nesprejem ljiva. Obdiržanje sedanje mive- lete onemogoča prehod prek železnice na levem bregu. Ge bi pa most dvignili za šest metrov, po­ stane situacija n a desnem bregu, k je r bi prišle vse stavbe 6 m zasute, nevzdržna. Naklonjeni most s 4'°/o padcem bi postal teoretsko pravilna, a pro­ metno nemogoča rešitev. Pozimi ao nam reč zaradi vlage in m raza hude zaledenitve. Posebno neugod­ na ipa bi postala zveza Tovarna papirja-—kolodvor, keir bi tam nastal velik nepotrebni ovinek. Tudi ves prom et iz Krškega polja na tovorni kolodvor bi u trpel nepotrebni oivinek v dolino krškega me­ sta in nepotrebni izgubljeni vzpon do višine iznad železnice. Vse problem e rešuje idealno ena sama reši­ tev: prebod prek Save okrog 300 m nizvodno od sedanjega m esta. Na tem mestu se desnobrežna cesta dvigne, n a levem bregu p a se železnica od­ makne od brega Save za 'kakih 300 m. Vse to omo­ goča višinski položaj mostu kake 2,5 m višje od sedanjega mostu, tako da gre že na desnem bregu lahko bodoča zasavska cesta pod mostno konstruk­ cijo nad visoko vodo Save skozi. Na levem bregu je predviden takoj n a k ra ju mosta trikotni odcep (imenovan »klavir«), ‘katerega en krak se položno spušča proti nivojskemu prehodu prek železnice, dalje k tovornem u kolodvoru, k tovarni papirja in naselju okrog kopalnega bazena, drugi k rak pa je nakazan za bodočo gradnjo nadvoza čez želez­ nico z rahlim vzponom ceste (3 ®/o). Tr ob en ta & O kr ni m os t Iz tlorisne situacije so jasno razvidni nasled­ nji glavni elementi celotne prem ostitve: 1. Glavni most prek Save z razponi: 3,0 + 39,0 + 39,0 + 30,0 m, skupno 138,0 m. 2. Desnobrežni priključek z nadvozom za za­ savsko cesto 2 X 11,0 m in obrežnim zidom. Zao­ krožitve v obliki trobente so miu dale im e »tro­ benta«. 3. Levobrežni priključek z odcepom na dve strani, na nivojski prelaz proti jugovzhodu in na železniški nadvoz proti severovzhodu. Ta trikotna plošča z zaoblenimi vogali je po svoji tlorisni obliki dobila im e »klavir«. 4. Mostišče v obliki loka n a levem bregu za dohod na »klavir«. Po svoji obliki im a ime »rog«. Mostišče v smeri železniškega nadvoza te r že­ lezniški nadvoz še niso projektirani, pač pa je toč­ no določena smer in niveleta, te r je odcep na »kla­ virju« že pripravljen za bodoče podaljšanje. Glavni most prek Save Kot rečeno, znašajo razponi celotne dolžine 138 m v zaporedju 30,0 + 39,0 + 39,0 + 30,0 m, s trem i vmesnimi in dvema Obrežnima stebroma. Prečni rez sestoji iz dveh škatlastih prerezov, vmesno gladko ploščo in obeh konzolnih hodnikov. K onstrukcija je vseskozi brez prečnikov, če izvza­ memo malenkostna ojačenja plošče na obeh konč­ nih zaključkih. Taka rešitev je enostavna v opa- ženju, zato tudi cenejša in sodobna. Razne nape­ ljave pod mostom se 'dajo idealno namestiti. Kon­ tinuirala konstrukcija je ojačena z navadno mehko arm aturo, brez prednapenjanja. Ta, za današnje pojm e že zastarela konstrukcija je bila izbrana iz več razlogov, ki niso neutemeljeni. Pirvi razlog je, da taka konstrukcija sama na sebi ni dražja od sodobnih prednapetih konstrukcij, četudi bi bile grajene brez odiranja in opažanja prosto v previs. Upamo, da se bo sčasoma tud i gospodarnost obr­ nila v p rid sodobnejšim postopkom, čim bodo več­ ja naročila omogočila ponavljanje postopkov in am ortizacijo investicij za te postopke. Drugi, nič manj važni razlog je bila želja domačinov, da se odpre možnost konkurence vsem podjetjem, tudi tistim , 'ki niso uvedena v sodobne postopke pred­ napetih konstrukcij. Razume se, da je imel inve­ stitor, domača občina, p ri tem tudi skrito željo, da zaupa domač most domačemu podjetju. Končno je bil tud i projektant Ob misli n a predajo podjetju s prim itivnejšo m ehanizacijo in m anjšim i izkuš­ njam i naklonjen konstrukciji iz navadnega ojače­ nega betona zaradi večje varnosti proti rušenju, vsaj v prim eri s prednapetim i konstrukcijam i. Ta­ ko se ni projektni biro spuščal v kontinuiralo kon­ strukcijo sistema 34 + 70 + 34 m z grajenjem prosto v previs in sukcesivnim prednapenjanjem odsekov, ki bi edina uspešno tekm ovala z izbrano klasično rešitvijo. M anjša konstruktivna višina klasične rešitve nudi med visoko vodo in spodnjim robom mostu še kake 3,40 m svetlobe, k a r bi prišlo P R EČ N I P R E R E Z v polju P25 nad podporo 2p O --------- " " I — ■-------------------------------------------------------------- ;----------------------------- 10,00 --------------------------- -------------------------------------- -------- ----------------------------------- 2,00 Slika 4 prav za prim er savske zajezitve aii izrednih tisoč- letnih voda s katastrofalnim i nanosi lesovja. Most je v celoti konstruiran tako, da bi se mo­ gel isti oder uporabiti dvakrat, ker sta dva glavna nosilca vzporedna itn enaka. Same opažne tab le pa bi se mogle p ri sm otrni dispoziciji del uporabiti celo štirikrat, na vsakem nosilcu dvakrat. Podjetje pa žal teh prednosti ,ni izkoristilo, največ zaradi časovne stiske v zvezi z adm inistrativno finančnimi pogoji in dotrajanosti starega lesenega mostu. Morda je posebna zanimivost konstrukcije v enostavnosti arm iran ja: ker je prečni rez isti, je tudi prečna arm atu ra plošč, nosilcev, sten in spod­ nje pasnice stalno ista, z izjemo naklonjenih s tre ­ men, ki se z večanjem prečne sile proti ležiščem gostijo in jačaj o po profilu. Glavne arm ature so iz velikega števila 0 20 mm, kar dopušča višje izko­ riščanje napetosti. Oblike so v načelu vse enake: ravne z zakrivljenim sidranjem okrog 70 cm glo­ boko v meso brvice. To velja za spodnje vložke, ki se sidrajo navzgor in obratno za zgornje, k i se sidrajo navzdol. K er je brvica visoka 2,40 m, glav­ ni vložki pa so sidrani v globino okrog 70 cm, osta­ ne m ed sidri spodnje in zgornje arm ature še 1,00 m popolnoma nekritega prehodnega območja. To ob­ močje je zavarovano p ro ti strižnim razpokam z ve­ likim številom obilno dimenzioniranih strem en, nagnjenih pod 70° nasproti vertikali v smislu član­ ka prof. Lapajneta v Gradbenem vestniku št. 75-76 iz 1. 1960. Dispozicija arm atur je dobro razvidna Lz priložene skice (sl. 5). Stebri so konstruirani dovolj vitko, tako da deroči Savi ne tvorijo preveč upora. Vitkost pride prav tudi statiku, saj jih lahko polno vpne v no­ silno konstrukcijo, p a ostanejo dovolj prožni za elastično prenašanje tem peraturnih premikov, ka­ kor tudi za vpliv k rčen ja betona. Temeljenje sred­ njih stebrov v rečnem koritu je izvršila »Mosto- gradnja« iz Beograda na pnevmatski način z arrni- ranolbetonskim i kesoni na plasbovitem apnencu z vložki lapornatega Skrilavca. Taka, nekaj dražja rešitev, je bila solidnejša od prvotno predvidenih jeklenih zagatnic, ki jih doma še ne proizvajamo niti nimamo na zalogi (sl. 6). Desnobrežni priključek »trobenta« Sam naslov kaže, da predstavlja desnobrežni priključek prim em o razširitev mostne ceste z ziao- kroženji n a dovozno desnobrežno cesto, vse v višini okrog 6,0 m nad naj višjo Savo. Bistvo tega pri­ ključka p a je v pogoju, da pustimo pod njim pro­ stor za bodo zasavsko cesto. S ituacija je stavila na razpolago celotno dolžino 22 m, k i -smo jo z vmes­ nimi posameznimi stebri deliti v dva pasa po 11,0 m. Na tem delu je predvidena gladka ploščaista kon­ strukcija, z gobami nad vmesnimi stebri. To je tudi edini možni način, ki zajamči potrebno svetlo viši­ no zasavske ceste 4,50 m, pri čem er bi se zasavska cesta še nahaja la okrog 0,50 m nad najvišjo (sto­ letno) savsko poplavo. Edina posebnost v konstrukciji te plošče bi bila razporeditev arm ature v smislu glavnih natez- nih trajek torij. Kakor se širi trobenta proti obrež­ ju, tako so vložki razporejeni vse bolj poševno, pri čemer so p ri robu vzporedni z zunanjim obrisom mostne plošče. Nad gobastimi stebri so razporejene arm ature v treh smereh, pod 60°. Na strani obrežja je plošča naslonjena n a vertikalni oporni zid, zasi­ dran nazaj s poševnimi rebri v tem eljne stope, ki segajo nazaj v hrib. Temelji teh stop segajo nav­ zdol do zdrave skale, deloma pod naklonom, zaradi vodoravnih pritiskov dvignjene ceste n a nasip. Na priključku glavnega mosta ima m ost svoje stebre, plošča trobente svoje stebre, vmes je dilatacija. dV A — -------------- f--------- - 00'S Stebri pa niso postavljeni eni .poleg drugih v smeri osi mostu, temveč v eni sami vrsti, (kot bi tvorili en sam ozek in dolg steber, le da izmenoma pod­ pirajo eni eno stran, drugi drugo. Detajl je dobro razviden iz priložene slike št. 7. Levobrežni priključek »klavir« Po analogiji desndbrežne trobente je bil kon­ stru iran tud i levobrežni »klavir«. Gobasta plošča počiva na 'devetih stebrih po priloženi skici. Tri­ kotne razdalje no tran jih stebrov znašajo 16,0 m. Debelina pripadajoče plošče variira med 57 cm pri k rajeh in 75 cm v najvišjem tem enu triko tne plo­ šče. Debelina plošče je nam reč prilagođena padcu vode po kLavimni površini, kar pa izredno ugaja statiku, saj dobi p rav v naj večjem razponu tudi največjo debelino plošče. Vsi arm aturni vložki so prilagojeni toku na- teznih napetostnih trajektom j, kar zahteva p ri da­ nem trikotnem sistem u tud i polaganje arm atur v treh smereh, naklonjenih pod 60°. Temeljenje ste­ brov na solidnih gramoznih tleh je običajno, s po­ sameznimi okroglimi tem elji (soliterji). Prehod na glavni most je izvršen n a k ra ju klavirjeve konzole, s čimer odpade napota stebrov. Ves objekt je bil na ta način izveden res k a r se da enostavno in ver­ jetno oeneje, kot ibi to bilo z zaporedjem poševno- kotndlh nosilcev in reber. K er bo prostor pod mo­ stom zaščiten pred dežjem, je kaj verjetno, da ga bo kdorkoli km alu izkoristil za .skladiščenje kake- PREREZ NA ROGU 1100 J- ---- -13,50 -----------------{- ' 2,00 - ------ - - 9.50 ------ - -4- 2,00 Slika 9 ga m ateriala. Ne bomo presenečeni, če ga bomo n a ­ šli po nekaj desetletjih zazidanega, tako kot je mnogo viaduktov po svetu, vsaj v mestnih ob­ močjih. Levobrežna rampa »rog« Za dostop na levobrežni priključek »klavir« od tovornega kolodvora, od tovarne celuloze »Dju- ro Salaj« in od naselja v Vrbini je predvidena po­ sebna ram pa, saj je most k a r okrog 4,0 m višji od nivoja navedenih prometnih izhodišč. Rampa je izpeljana v obliki polkroga, k a r je razvidno iz tlo­ risa mostu. Da ohranim o isti slog grajenja, da se izognemo kom pliciranem u opaženju nosilcev krož­ nih tlorisnih oblik, je tudi za ram po izbrana goba­ sta plošča. Razponi so sorazmerno mali, tako da zadostuje nekaj m anjša debelina plošče in enostav­ na dvosm erna pravokotna arm atura. Največ pozor­ nosti je zahteval študij nivelete, prehod enostran­ skega naklona ram pe v krivini n a strešni naklon v klavirju . Tem eljenje stebrov na gramozu je bilo enostavno, na samcih. Trenutno tvori rampa edini dostop mostu na levem bregu, saj nadaljn ji nadvoz prek železnice še ni v programu gradnje. Po ram pi se nam reč p ride na dosedanji železniški prehod v nivoju. V bodoče, ko bo dograjen tudi nadvoz prek železnice, bo pač potrebno ves prom et z ene strani železnice na drugo preusmeriti p rek tega nadvoza in klavirja. Slika io I_______________ / Dilatacijski stiki Dilatacijski stiki z regam i so predvideni na prehodih med trobento in glavnim mostom, med glavnim mostom in klavirjem, med klavirjem in rogom ter med nadvozom in klavirjem . Največje dilatiranje od tem peraturnih vplivov bi znašalo' ± 16 do 20 mm, (za 20 do 25° tem peraturnih raz­ lik), h tem u še pride vpliv krčenja, k i je pa v času kakega leta že skoraj dokončan. Z ozirom na težave z dilatacijami na naših mostovih smo v konkret­ nem prim em konstruirali nov tip. Sam tip se je odlično izkazal po konstrukciji. Od kakih 42 plošč so se v toku časa (3 leta), kake tr i razmajale, peresni vijialki so odviti. Brez vzdrževanja ne gre: kaikoir je treba pleskati ograjo-, popravljati odbija­ če, obnavljati asfaltni tlak, tako je treba tudi pri­ vijati vijake dilatacij te r ukreniti vse potrebno proti komodiranju dilatacijislkih elementov. Skica nazorno kaže izhrani tip, pri katerem je b ilo treba dobro prilagoditi robove plošč ležiščem, m atice peresne pritrditve pa dobro zategniti in zavarovati proti odvijanju. Bodoči nadvoz čez železnico Z bodočim nadvozom čez železnico bo celotno prometno vozlišče dobilo svojo kompletno' rešitev. Ker bo ta nadvoz sestavni del celote, ibi bilo prav, da se hiarmonično vanjo Vključi. Že pri projektira­ nju je treba upoštevati prvotne, dobre zamisli ce­ lotne rešitve. Širina nadvoza m ora ustrezati širini mostu, sicer bi prišlo do neskladnosti v prom etnih kapacitetah. Prav bi bilo, da se tud i konstrukcija ujam e s sedanjo, k o t njeno naravno nadaljevanje, kar ibi predstavljajo res to, k a r se je vedno v zgo­ dovini imenovalo pod izrazom »gradbena um et­ nost«. Tudi konstrukcija nadvoza bo imela več de­ lov: južno rampo, severno ram po in sam nadvoz čez železnico. Razume se, da bo potrebno- za sam nadvoz izbrati neko m odernejšo rešitev, s katero bi bilo mogoče izvršiti [premostitev tirov z naj­ m anjšo konstruktivno višino’. Posebni pogoj za to premostitev pa bi bila operativna zahteva, da že­ lezniški prom et ne bo prekinjen, oziroma, da bi se prekinitev omejila le na posamezne u re na posa­ meznih tirih. To zahteva nadaljnji, dovolj težak študij. Sedanji krški most je projektiral »Projekt — niz­ ke zgradbe«, projektant inž. S tojan Vrabec. Operativ­ no delo na gradnji je prevzelo domače podjetje »Pio­ nir« iz Novega mesta. Svetovalec in revident mostu je bil prof. inž. Svetko Lapajne, ki se je kot stari Krčan z dobrim poznavanjem lokalne situacije še po­ sebej posvetil temu objektu. UDK 624.21.03 (Sava — K rško) GRADBENI VESTN IK , LJU BLJA N A , 1970 (19) ST. 10, STR. 261—268 Stojan Vrabec - Svetko Lapajne UDC 624.21.03 (Sava — K rško) GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A , 1970 (19) NR. 10, P P . 261—268 Stojan Vrabec - Svetko Lapajne MOST CEZ SAVO V KRŠKEM THE BRIDGE OVER THE SAVA RIVER IN KRŠKO Lokacija in niveleta mostu sta bila glavna pro­ blema: Izbrani položaj okrog 300 m na vzhodu od ob­ stoječega lesenega mostu, kjer je razdalja med želez­ nico in savskim obrežjem večja, omogoča dovolj ugodne priključke na levem bregu: enega s spustom proti prehodu čez železnico v nivoju, drugega v vzponu na bodoči nadvoz čez železnico. Na desnem bregu nudi ista dvignjena niveleta še dovolj prostora za bodočo zasavsko cesto tik nad naj višjo vodo. Most sestoji iz štirih delov: Glavni del prek Save je konstruiran na klasični način v ojačenem betonu: dva glavna škatlasta nosilca nosita ploščo brez vsa­ kega prečnika prek štirih razponov: 30,0 m + 39,0m + 3'9,0 + 30,0 m. Razporeditev je razvidna iz slik št. 3, 4, 5 in 6. Desnobrežni; priključek se imenuje trobenta, levobrežni priključek tvorita klavir in rog, tako ime­ novana po svoji tlorisni obliki. Vsi ti priključni mo­ stovi imajo obliko brezrebm e plošče, okrogli stebri imajo v glavi stožčasto ojačenje (sliki 2 in 8). Detajl dilatacijskega stika je razviden na slikah 4 in 10. Naravno, mostna simfonija in tok prom eta bosta dobila svojo končno rešitev šele po dograditvi zad­ njega dela mostu: nadvoza čez železnico. Ta nadvoz naj bi bil konstruiran v tehniški in estetski harmo­ niji z izvedeno mostno konstrukcijo. The location and the level of the bridge were the main problems. The chosen position about 300 m to the est of the existent woodden bridge, where the distance between the railway and the Sava bank is larger, enables enough favorable junctions on the left bank: the one on descent in the direction to the level passage the railway, the second on ascent to the future overpassage over the railway. On the right bank, the same higher level offers free space for the future main Sava —• road over the highest water. The bridge consists of four parts: The main part over the Sava river is constructed on classical manner in reinforced concrete: two main box-girders carry a plate without any cross beam over four spains: 30,0 m + 39,0 m + 39,0 m + 30,0 m. The disposition is given in fig. 3, 4, 5, 6. The connection bridge on ithe right side is named trum pet (trobenta in the sketch), the left­ side connections are the piano (“klavir”) and the horn (“rog”) following their form in the plan. All these connection bridges have a flat slab form, the round columns have a conical head reinforcement (fig. 2 and 8). The detail ol the dilatation joint is shown on the sketches 4 and 10. Naturelly, the bridge symphony and trafic — flow will have their finally solution after the complete con­ struction of the last part of his bridge: the overpassa­ ge over he railway. This oveipassage has to be con­ structed n a technical and esthetical harmony with the existent construction. Most čez iztočni kanal HE Srednja Drava v Zlatoličju STO JA N VRABEC, DIPL. INŽ. S lika 1. P og led po vodi navzdol z levega b re g a Klasična konstrukcija m ostu z dvem a glavni­ m a kontinuirnimia nosilcema in gladko ploščo brez vsakega prečnika stoji n a vm esnih stebrih višine 37 m. G radnja teh stebrov je ibila izvršena v siste­ mu ibanoto kolov n a naravna tla, še preden je bil izvršen izkop za, iztočni kanal elektrarne. Razponi znašajo: 22,75 + 3 X 27,0 m + 22,75 m, 5 polj sku­ paj znaša 126,50 m. Projekt je napravilo podjetje »Projekt — nizke zgradbe«, projektant inž. Stojan Vrabec, gradbena dela pa je izvršilo podjetje »Tehnogradnje« iz Maribora. S lika 2. P og led izpod m o sta n a s te b re in n osilno k o n s tru k ­ cijo . V o sp re d ju je dobro v id en s te b e r, k i je v spodn jem delu g ra je n k o t beno to k o l v n a ra v n ih tle h (pod ta ln o vodo), v zgo rn jem p a je n o rm a ln o opažen Most čez Savo v Podnartu (na Gorenjskem) STO JA N VRABEC, D IPL. INŽ. Pogled proti vodi navzgor z levega brega. O kvirna ploščata m ostna konstrukcija im a 4 razpone, tr i srednje po 20,7 m. in dva k ra jn a po 17,0 m. Obrežno pomično ležišče je nadomeščeno s peresno steno vitkega stebra, vidnega na sliki. Projekt je napravilo podjetje »Projekt — nizke zgradbe«, projektant inž. Stojan Vrabec, gradbena dela je izvršilo podjetje »Projekt« — splošno gradbeno podjetje, Kranj. Fleksibilni zgornji ustroj v skalnatih vsekih in na nasipih iz lomljenca UDK 625.73 a l b i n j e r i n , d i p l . i n ž . 1. Uvod Določevanje vrste in dimenzij zgornjega ustro­ ja v skalnatih vsekih in nasipih iz lomljenca je zaradi velike nosilnosti spodnjega ustro ja problem posebne vrste, zato pri tem ne smemo ravnati šablonsko, temveč je treba velike nosilnosti spod­ njega ustroja v čim večji m eri izkoristiti. Znano je, da je najvažnejša funkcija zgornje­ ga ustroja, da prenaša prometno obtežbo na spod­ n ji ustroj in da jo zmanjšuje, kolikor je to potreb­ no glede na nosilnost spodnjega ustroja. V večini prim erov je torej nasilnost spodnjega ustroja m anjša od nosilnosti zgornjega ustroja, v prim eru, Iki ga nam eravam obravnavati, pa je to obratno in ga moramo tre tira ti kot poseben primer. 2. Zgornji ustroj v vsekih Kolikor bi v skalnatih vsekih planum izrav­ nali do toleriranih m er, bi seveda lahko gradili asfaltni obrabni sloj direktno na p lanum spodnje­ ga ustroja. Nosilnost takšnega spodnjega ustroja bi bila idealna, ker bi bila posedanja spodnjega ustro ja praktično nemogoča. Dim enzioniranje zgor­ njega ustroja v tem prim eru sploh ne bi bilo po­ trebno. Takšno izravnavanje planu m a v zdravi, kompaktni sikali bi pia bilo predrago in prezam ud- no, zato uredim o planum do ravnosti ca. ± 5 do ]0 cm te r ga nato izravnamo do to leriranih nerav- nin z izravnalno plastjo. M ateriali oz. sistemi, ki prildejo v poštev zla izravnalno1 plast, so: prod, drcibljenec ali bitum enska stabilizacija. Manj p ri­ m erna je cem entna stabilizacija iz razlogov, ki bo­ do kasneje navedeni. V skalnatih predelih gradimo izravnalne plasti običajno iz drobljemca, ker je m aterial za napravo drobljenca na razpolago iz izkopov in so izravnalne plasti take vrste v večini primero v naj cenej še. Z izravnavanjem plan um a spodnjega ustroja v kam nitem m aterialu s katerim koli cd navedenih materialov oz. sistemov smo ustvarili pogoje za na­ stanek posedanj v spodnjem ustroju. Velikost po­ sedanj je odvisna cd vrste izravnalne plasti in kakovosti n jene izdelave. P ri m aterialih, ki pridejo v poštev za izrav­ nalne plasti, lahko p ri dobri izdelavi dosežemo elasticitetne module naslednjih vrednosti: E kp, cm ! ugodno granuliran (u > 15) in dobro komprimiran p r o d ................................... 2500 mešanica proda in drobljenca, dobro u v ib r i r a n a ................................................. 5000 bituminiziran p r o d ................................. 15.000—20.000 cementna s ta b iliz a c ija ............................. 20.000—30.000 po razpokan ju 25—30 °/o manj Na izravnalni plasti bodo navedene vrednosti nekaj manjše, predvsem zaradi neenakom erne de­ beline plasti. Iz navedenega je razvidno, da že m izravnal­ nih p lasteh lahko dosežemo precejšnje nosilnosti. Pri m anjših prom etnih obtežbah in prim ernih de­ belinah izravnalne p lasti bi torej lahko polagali obratno plast direktno na planum izravnalne plasti, kolikor bi bile pričakovane deform acije v izrav­ nalni plasti m anjše od deformacij, ki se za Obrav­ navano kategorijo ceste še tolerirajo. Kučera na­ vaja naslednjo tabelo dopustnih (pomladnih) pose­ danj v odvisnosti od prom etne obtežbe oz. kate­ gorije cest: D opustno Š tev ilo pom ladno K ateg o rija p reh o d o v osi posed an je ces te teže 101 cestne v 15 le tih u trd itv emm Avto ceste 10,000.000 0,50 Daljinske ceste — s težkim prometom 6,000.000 0,55 — s poltežkim prometom 3,500.000 0,60 — s srednjim prometom 2,100.000 0,65 — z lahkim prometom 1,000.000 0,75 Z vgraditvijo izravnalne plasti smo torej spre­ menili nosilnost prvotnega kam nitega spodnjega ustroja, zato moramo izravnalno plast prištevati k spodnjemu ustroju. Kolikor bi obstajali pogoji za polaganje ob­ rabne plasti direktno na izravnalno plast, bi dobili tako dvoplastni sistem, za katerega lahko po zna­ nem Burm istrovem diagramu, ki prikazuje odvis­ nost koeficienta posedanja F od dveh param etrov — in — , določimo F. a Ei h = debelina zgornje plasti a = polmer ploskve vtisnjene pnevm atike ekvivalentne krožne ploščine Ei = eliasticitetai modul zgornje plasti Ei — elasticitetni modul p lasti spodnjega ustroja Keir lahko E2 ugotovimo z merjenjem, Et pred­ pišemo, h predpostavimo, a pa poznamo lahko iz znane Burm istrove enačbe: E, izračunamo posedanje spodnjega ustroja in ga prim erjam o z dovoljenim. p = kontaktni pritisk v pnevmatiki a = polm er ekvivalentnega vtisnega kroga pnevm atike v cm. Če med izravnalno in obrambno plastjo vgradi­ mo še eno iplast (npr. bitumensko' istabilizacijo) lahko tak sistem prenese že znatno večje obtežbe kot dvoslojni sistem. Tako zgrajeni zgornji ustroj je troplastni si­ stem, ki ga je za praktično določevanje dimenzij zgornjega ustro ja obdelal Kirk na podlagi splošnih B urm istrovih enačb za deformacije troplastnih si­ stemov. K irk operira pri tem s štirim i param etri: hi a Ei E» ho hi Eo E;3 hi ha sta višini zgornjih plasti Ei Ea Eg so elasticitetni moduli posameznih plasti, od katerih izražata dva dimenzije, dva pa kvalite­ to posameznih plasti zgornjega ustroja, podobno kot p ri dvoplastnem sistemu, k je r p a sta para­ m etra le dva. Diagram i oz. tabele, potrebne za določitev F, so 'dani v literaturi, navedeni n a koncu članka. B urm istrova teorija večplastnih sistemov ob­ ravnava le statično prom etno obtežbo, na cestah pa je prom etna obtežba dinamična.. Zato Burmi- strove teorije brez ustrezne modifikacije za di­ m enzioniranje cestnih zgornjih ustrojev ne m ore­ mo uporabljati. Fleksibilni cestni zgornji ustroji so po večini štiriplastni, zato je tudi dim enzioniranje štiri plast­ nih isdstemov do sedaj najbolje obdelano in to predvsem n a podlagi rezultatov AASHO-testa. Me­ todologija dimenzionirainja zgornjega ustroja na podlagi rezultatov AASHO-testa bazira predvsem na eksperimentalni podlagi. Preizkušeni pa so bili deloma vsi štiriplastni sistemi, k i pridejo praktič­ no v poštev za fleksibilne cestne zgornje ustroje in to s tolikim številom osnih prehodov, da je upo­ rabnost vsakega sistema padla n a indeks uporab­ nosti p = 1,5, ptri katerem se sm atra vozišče kot neprevozno. Med poizkusi so bila opazovanja tako pogosta, da opazovalcem ni ušla nobena faza stanja vozišča. Vse do sedaj znane metode za določevanje d i­ menzij za cestne zgornje ustroje glede sistematike izvajanj in opažanj poizkusov te r vrednotenj re­ zultatov močno zaostajajo za metodo, k i bazira na rezultatih AASHO-testa. Zato' te metode lahko sm atram o kot historično zanimivost, pri dimenzio­ n iran ju cestnih zgornjih ustrojev jih pa dokončno opustimo in to za fleksibilne in za toge sisteme. Pozornost zasluži še metoda Kučere, ki je ob­ delal posplošenje rezultatov AASHO-testa z upo­ rabo Burm istrove teorije večplastnih sistemov. Me­ toda bazira v glavnem na preračunu indeksa debe­ line D na koeficient podaj nosti F za tipično vozilo »Škodia-706-RT«. S tem je Kučera kot prvi obdelal štiriplastni sistem na podlagi splošne Burm istrove teorije o večplastnih sistemih. U vajanje sistemov zgornjega ustrojia z več ko štirim i plastm i n i priporočljivo. P ri takšnih sistemih ne moremo' ugotavljati odvis­ nosti trajnosti zgornjega ustro ja od prom etne ob­ težbe, k e r metodologijo za to do sedaj še nihče ni obdelal. Splošna enačba, ki v rezultatih AASHO-testa izraža indeks debeline, ima le tr i člene in velja le za štiriplastni sistem; dodajanje novih členov bi bilo nesmiselno. K ot je znano, so bili z AASHO-testom preiz­ kušeni fleksibilni sistemi,, katerih zgornji ustroj je bil sestavljen iz naslednjih plasti, gledano od spo­ daj navzgor: — tem eljna plast (Subbase), — nosilna plast (Base), — obrabna plast (Surfacing). Za tem eljno plast je bil v vseh prim erih upo­ rab ljen prod. Nosilne p lasti so bile preizkušene v štirih variantah: prod, drofoljenec, asfaltna stabili­ zacija iz proda in cementna stabilizacija iz proda. Jasno je, da za tem eljno plast nam esto proda lahko uporabimo drobljenec, kolikor im a to' eko­ nomske prednosti. Uporabo asfaltne in cementne stabilizacije za tem eljno p last v štiripilastnem siste­ m u pa bo verjetno možno ekonomsko utem eljiti le v posebnih prim erih, ker obe stabilizaciji vsebu­ je ta v pretežni meri prod ali drobljenec, s k a teri­ m a je že brez asfaltnega oz. cementnega veziva možno doseči nosilnosti, ki so za tem eljne plasti potrebne. Za nosilno plast je tud i v štiriplastnem siste­ mu možno uporabiti prod ali drobljenec, oz. njuno mešanico', vendar le za m anjše prom etne obtežbe. V fleksibilnih štiriplastnih sistem ih za večje prom etne obtežbe je najbolj priporočljivo, da se za nosilno plast uporabi asfaltna stabilizacija, dasi bo ta v nekaterih prim erih nekoliko dražja od ce­ m entne stabilizacije. Cem entna stabilizacija ima sicer v začetku višjo nosilnost kot asfaltna stabi­ lizacija, ko pa razpoka, se njena nosilnost zmanjša za 25 do 30 V». Razen tega pa utegne pojav razpok slabo vplivati na asfaltno obrabno plast. Cementna stabilizacija naj se uporablja le za tem eljno plast in to v posebnih okoliščinah. K jer je v bližini na razpolago prod ali drobljenec, je upo­ rab a cementne stabilizacije za tem eljno p last u te­ m eljena le, če im ata prod ali drobljenec, k i ju na­ meravam o uporabiti za tem eljno plast, tako ne­ ugodno granulacijo, da na njunem planum u ne bi bilo moč doseči potrebne nosilnosti in če bi bilo popravljanje granulom etrijske sestave dražje kot izvedba cementne stabilizacije tem eljne plasti v po­ trebni globini. Zelo uspešno lahko uporabim o cementno s ta ­ bilizacijo tudi v prim erih, ko smo prisiljeni graditi čim tanjši zgornji ustroj. To pride v poštev piri modernizacijah obstoječih cestnih vozišč, pri kate­ rih im a nosilna plast takšne geomehanske lastnosti, da jo je mogoče z razmeroma majhnim odstotkom dodatka proda ali drobljenca toliko izboljšati, da je izvedba cementne stabilizacije lahko uspešna. Tudi v tem prim eru uporabimo cementno stabili­ zacijo le kot temeljno plast. Obstoječi zgornji ustroj ipa lahko uporabimo kot temeljno plast le v primeru, če do globine zmrzovanja niti v zgornjem, n iti v spodnjem u stro ­ ju ni materialov, na katere lahko zm rzovanje škod­ ljivo vpliva. Iz do sedaj navedenega lahko ugotovimo, da je tudi v kam nitem terenu najbolj um estno pred­ videti štiriplastni zgornji ustroj. V vsakih v kompaktni zdravi skali je iz eko­ nomskih ozirov priporočljiva uporaba, naslednjega zgornjega ustroja (od spodaj navzgor) : — izravnalna pilast iz proda ali drobljenca, debeline 15—-20 cm, granulometrijsikega sestava, ki omogoča dosego E = 800—1000 kp/cm 2 že v spod­ njem ustroju. Izraženo v CBR je to približno: 14 14 — tem eljna plast iz drobljenca ali proda, iste­ ga granulom etrijškega sestava kot je bil uporab­ ljen v AASHO-Testu, opisan je v AASHO-Road- Test-Special Report 61 B. P ri tem dobimo v te­ meljni plasti fak tor nosilnosti as = 0,14; — nosilna p last iz bitum iniziranega proda gna- nulom etrijskega sestava in z odstotkom bitum ena kot je bil uporabljen v AASHO-testu. S tabiliteta po M arshallu moria znašati 730 kg. Takšno nosilno plast lahko računam o s faktorjem nosilnosti a-2 == = 0,25; — obratna plast iz binderjia in asfaltbetona granulometrijsikih sestavov in dodatkov bitumena kot v AASHO-testu. S tabiliteta po M arshallu mo­ ra znašati: za binder 820 kg za asfaltibeton 910 kg Jugoslovanski standardi predvidevajo za asfalt­ ne plasti znatno m anjše stabilitete od navedenih. S faktorjem nosilnosti a i = 0,44 lahko raču­ namo le v prim eru, če predvidevamo, da bodo pri izvedbi nosilne in obrabne asfaltne plasti doseže­ ne iste stabilitete kot v AASHO-testu. Kolikor to ni izvedljivo, je treba fak to rja nosilnosti ai in ao reducirati v sm islu diagrama, navedenega v publi­ kaciji W. Em m itt Chastian, SR, and Donald R. Schwartz: AASHO Road Test Equations aplied to the design of bitum inous pavements in Illinois. 3. Zgornji ustroj v nasipih V nasipih iz kam nitega m ateriala skušamo do­ seči na planum u spodnjega ustro ja isto nosilnost kot na izravnalni plasti v vsekih. To lahko dose­ žemo predvsem s prarvilno izgradnjo nasipa. Za izgradnjo nasipa je treb a uporabiti kose lomljenca v prim erni velikosti. Lomljenec naj bo nasipan v plasteh debeline, ki ustrezajo debelini kosov lomljenca. Posebno skrbno naj bodo izgrajene zgor­ nje plasti. Plasti nasipa naj bodo toliko kom pri­ mirane, da posedanja pod prom etno obtežbo ne prekoračijo dovoljenih vrednosti. Kolikor se v zgornji plasti kam niti m aterial že pod vplivom gradbenih stro jev in kom prim adj- skih sredstev ne zdrobi toliko, da b i bili presledki mod posameznimi kosi lomljenica popolnoma zâ - polnjeni in da bi zdrobljeni m aterial ne stvori! nad lomljenoem toliko debele plasti, da bi lahko na njej dosegli enakomerno nosilnost, kakršno smo predvideli n a planum u spodnjega ustro ja pri dolo­ čeni debelini zgornjega ustroja, moramo tud i na nasipih predvideti izgradnjo izravnalne plasti po­ trebne debeline. To bo zlasti potrebno p ri nasipih iz trdnejših kam nitih materialov, k je r je morda najbolj um estno izravnalno p last že vniaprej pred­ videti. Ugodno bo, če dosežemo n a nasipih na planu- mu spodnjega ustroja isto nosilnost .kot v vsekih. P ri pravilni izgradnji nasipa bo to v večini prim e­ rov možno. Če pa na nasipih tolikšne nosilnosti ne moremo doseči, bo seveda zgornji ustroj v nasipih drugačen k o t v vsekih. Na važnejših cestah ni priporočljivo to lerirati izgnadnj-o> nasipov s predpostavko', d a se bedo pod prom etno obtežbo po določenem času posedli in predvideti na takšnih nasipih začasen zgornji ustroj. Praktično1 je nam reč nemogoče določiti čas, v ka­ terem so nasipi toliko kom prim irani, da nastajajo na vozišču deformacije le v takšnih merah, kakrš­ ne lahko toleriramo'. Kolikor nam reč tega časa, ne določimo dovolj precizno, lahko še po izgradnji de­ finitivnega zgornjega ustro ja dobimo posedanja prek dovoljene mere. L i t e r a t u r a Dr. Ing. Kučera: Bemessung einer flexibilen Stras- senbefestigung auf Grund des K riterium s der zulässi­ gen Durchbiegung (Die Strasse, 1964, H. 3) K. Strunk, Kdt: Betrachtungen zur Formänderung der Strassenbefestigung unter Verkehrsbelastung im Hinblick auf die Bemessung der Befestigungen (Die Strasse, 1963, H. 3) AASHO Special Report 61 A AASHO Special Report 61 E AASHO Special Report 61 B UDK 625.73 GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A , 1970 (19) ST. 10, STR. 270—273 Albin Jerin: FLEKSIBILNI ZGORNJI USTROJ V SKALNATIH VSEKIH IN NA NASIPIH IZ LOMLJENCA Določevanje vrste in dimenzij zgornjega ustroja v skalnatih vsekih in nasipih iz lomljenca je zaradi velike nosilnosti spodnjega ustroja pomemben pro­ blem. Reševati ga ne smemo šablonsko. Najvažnejša funkcija zgornjega ustroja je v tem, da prenaša pro­ metno obtežbo na spodnji ustroj in jo zmanjšuje. V ve­ čini prim erov je nosilnost spodnjega ustroja manjša od nosilnosti zgornjega ustroja. Članek podrobno ob­ ravnava posebni primer, ko je to razmerje obratno. UDC 625.73 GRADBENI VESTNIK, LJU B LJA N A , 1970 (19) NR. 10, P P . 270—273 Albin Jerin: FLEXIBLE SUPERSTRUCTURE IN ROCK CUTTINGS AND ON ROAD BANKS MADE OF BROCKEN STONE The determining of the specy and dimensions of the superstructure in rock cuttings and on road banks made of brocken stone is (because of the bear capa­ city of the substructure a very im portant problem. It musn’t to be solved automatically. The most important function of the superstructure is that: it transfers the traffic load on the substructure and reduces it in size. In the majority of examples the bearing capacity of the substructure is smaller than the bearing capacity of the superstructure. The paper treats a special case when this relation is inverse. Uporaba plutovine v gradbeništvu UDK 691.13:624 M ILAN PUNČA R Toplotni in akustični izolacijski m ateriali p red­ stavljajo nepogrešljive komponente m odem ih grad­ benih konstrukcij in to ne sam o v coni nizkih zimskih tem peratur, k jer moramo zaščititi prostore pred preveliko izgubo notranje toplote, temveč nič mainj v tropskih in subtropskih področjih, k je r moramo delovni im stanovanjski prostor zaščititi p red posledicami visoke sdLarizacije. Med mnogimi m ateriali, k i jih v te namene uporabljamo, je najstarejši gotovo plutovina,, 'ki je vtsaj v svoji ožji m editeranski domovini in v svoji surovi obliki znana že iz časov rim ske antike. P rirodna plutovina zaradi raizličnih in nepra­ vilnih form atov ter neenakom ernih debelin d re­ vesne skorje gotovo ni pripravna za izolacijske namene, zato proizvajalci že nekaj desetletij p r i­ našajo na tržišče t. i. ekspandirani plutov aglome- riat v ploščah standardnih dimenzij. K arakteristične srednje vrednosti ekspandira­ noga aglomenata za toplotne izolacije so naslednje: 1. Volumska teža 2. Koeficient toplotne prevodnosti (pri srednji temp. 20° C) 9. Specifična toplota pri 20° C 100—130 kp/m3 0,034 do 0,037 Kcal/m. h.» C 0,40 Kcal/kg0 C 4. Koeficient toplotnega raztezlka pri 20° C 25—50 . 10~6 5. Upogibna trdnost do l,4kp /cm 2 6. Trajnost: neomejena 7. V vreli vodi: ne razpada 8. V konc. solni kislini — 100° C: ne razpada 9. Do asfaltnih smol in organskih kemikalij je inerten 10. Način in pogoji montaže: lahki 11. Odporen proti naselitvi mikroorganizmov in žuželk Zelo dober in enostaven način montaže pred­ stav lja lepljenje plutovega aglom erata z asfaltno smolo, ki ga lahko izvedemo n a horizontalnih in vertikalnih ploskvah. Neoporečna izvedba toplotne izolacije zahteva lepljenje v dveh slojih, tako da gornji sloj p rekrije stike plošč v spodnjem sloju, D N E V N I Č A S (U R E ) s čimer blokiramo male lokalne konvekcijske to­ kove araka, ki se pojavljajo v regah med ploščami in v teku časa postanejo vidni kot tem nejše črte na notranjem ometu, ki nastanejo zaradi nižje tem perature in močnejše kondenzacije vlaga na linijah stikov. Uspešnost krovne toplotne izolacije v krajih z visokimi poletnimi tem peraturam i nam prikazuje diagram slika 1. V obravnavanem prim eru je bila toplotna izo­ lacija izvedena s 5 cm debelim slojem plutovega aglomerata (ali podobnim izolacijskim materialom) s toplotnim prevodnostnim koeficientom 0,037. Še boljši izolacijski učinek v takšnih okoliščinah do­ sežemo, če masivni izolacijski sloj, k je r je to mož­ no, dodatno prekrijem o z alum inijsko folijo, ki re­ flektira toplotno sevanje. Akustični kom fort stanovanja in delovnega prostora je največkrat težje doseči k o t toplotnega. Področje tonov, šumov in ropota, (ki dnevno zade­ vajo človeško uho, je zelo obsežno tako po razponu frekvenc kot po intenzivnosti zvoka. Za področje govora in glasbe nam ta obseg približno ilustrira spodnji diagram (slika 2). Točnejše kvantitativne opredelitve jakosti po­ sameznih zvokov in hrupa na splošno seveda ni mogoče podati, vendar nam pa vsaj red velikosti različnega h rupa lahko ilustrira naslednja razpre­ delnica : D ecibelov Topovski ogenj, udar strele v neposredni b l i ž i n i .............................................................. 120 Zelo prometne ulice, hrupne tovarniške hale, t k a l n i c e .........................................................90—110 Hrupni radio in javni prostori, srednje mo­ čan radio v s o b i ...........................................70—80 Mirna hiša, um irjen pogovor.............................30—40 Seiest listja, š e p e t a n j e ......................................0-—20 P O D R O Č J E Z V O Č N E A B S O R B C I J E Namen in naloga zvočne .izolacije je dvojna: — Kolikor mogoče sk rajša ti čas reverberacije zvoka v prostoru, kjer nastaja, in — kolikor mogoče zm anjšati prenos zvoka v sosednje prostore. Zadovoljivo in uspešno je mogoče obe nalogi — posebno drugo — reševati le p ri novih gradnjah, ■kjer so, posebno v zahtevnejših prim erih, že od vsega začetka predvideni in preračunani potrebni tehnični ukrepi (prekinitve nosilcev, polaganje no­ silcev na dušilne blazine ipd.). Cas reverberacije zvoka v prostoru uspešno krajšamo z absorpcijskimi oblogami. K riteriji, po katerih presojamo uporabnost nekega absorpcij­ skega m ateriala, so v glavnem naslednji: 1. Koeficient zvočne absorpcije. 2. Cena. 3. Trajnost. 4. Videz. 5. Odpornost proti ognju. 6. Volumska teža. 7. Koeficient odboja svetlobe. 8. Način in enostavnost namestitve. Ugotoviti moramo, da idealnega m ateriala, ki bi popolnoma ustrezal vsem zahtevam, zaenkrat še nimamo. Izbira je odvisna od okoliščin in pogojev v vsakem specifičnem prim eru, ki ga moramo re ­ ševati. Zvočni absorpcijski pas plutovega aglomerata ponazarja diagram na sliki št. 3. Druge karakteristike tega m ateriala pa so naslednje: 1. koeficient absorpcije p ri 500 Hz: 0,35 do 0,65 2. volumska teža: do 100 kp/m 3 3. zunanji videz: dober 4. koeficient odboja svetlobe — obarvan s svetlimi barvam i: 0,65—0,79 5. toplotna prevodnost: 0,030 do 0,033 Kcal/m. h.° C 6. način montaže: lahek Kot vidimo iz podatkov, mora biti aglomerat, nam enjen absorpciji zvoka, bolj voluminozen od tistega, ki služi samo za toplotno izolacijo, to pa zahteva že p ri proizvodnji izbiro 'kvalitetnejše su­ rovine in drobnejšega granulata. Tudi formati plošč niso standardni, temveč prilagojeni konkret­ nim zahtevam , največkrat z brušenimi robovi. Naj­ boljši učinek zvočne absorpcije dajejo plošče, ki so dodatno perforirane ali žlebljene po hrbtni strani. UDK 691.13:624 GRADBENI VESTN IK , LJU BLJA N A , 1970 (19) ST. 10, STR. 273—275 Milan Punčar: UPORABA PLUTOVINE V GRADBENIŠTVU Toplotni in akustični izolacijski m ateriali pred­ stavljajo nepogrešljive komponente modemih gradbe­ nih konstrukcij. To ne samo v coni nizkih zimskih temperatur, ko moramo zaščititi prostore pred preve­ liko izgubo notranje toplote, pač pa tudi v tropskih in subtropskih področjih, kjer moramo delovni in sta­ novanjski prostor zaščititi pred posledicami visoke so- larizacije. Med mnogimi materiali, ki jih v te namene uporabljamo, je nastarejši plutovina, ki je vsaj v svoji ožji mediteranski domovini in v svoji surovi naravni obliki znana še iz časov rimske antike. Članek obrav­ nava uporabne vrednosti in koeficiente plute v sodob­ nem gradbeništvu. iz n a š i h ko lek t i vov 25-LETNICA USTANOVITVE GIP »GRADIS« 4. oktobra 1945 je bilo ustanovljeno naše največje, najpomembnejše in najstarejše gradbeno podjetje v Sloveniji. 'Svečana proslava 25. obletnice je bila 2. oktobra letos v Festivalni dvorani v Ljubljani, kjer so se poleg gradisovcev zbrali tudi številni visoki gostje. Ni mogoče v nekaj vrsticah, kolikor jih je na razpolago, strniti vseh preteklih 25 let napora, žuljev, zamisli in izvedb na številnih velikih gradbiščih v Sloveniji, izven nje v drugih republikah in v tujini. Vendar naj ponovimo uvodne besede, zapisane v po­ sebni brošuri, izdani ob tem pomembnem dogodku. »Brošura, ki smo jo pripravili in jo izdajamo ob 25-letni.ci ustanovitve podjetja Gradis, je namenjena sedanjim in prihodnjim članom kolektiva ter vsem našim poslovnim sodelavcem in prijateljem. V njej predstavljamo razvoj podjetja vse od usta­ novitve: od skromnega začetka leta 1945, v obdobju obnavljanja porušene domovine, obdobju kapitalne izgradnje — vse do današnjega dne. Želimo vas sezna­ niti z nesebičnim in požrtvovalnim delom naše delovne skupnosti, ko smo sami, brez tu je pomoči, gradili in opremljali svoje podjetje. S tehničnimi izboljšavami, sodobnim načinom gradnje, z boljšo mehanizacijo in Uspešen način montaže tudi v tern prim eru predstavlja lepljenje (sintetična lepila na neopren- siki bazi ali asfaltne smole), barvanje plošč s pri­ m ernim i svetlimi barvam i pa omogoča tudi zelo dobre estetske rešitve celotne obloge. L i t e r a t u r a J. F. van Straaten: Thermal Performance of Buil­ dings T. S. Rogers: Thermal Design of Buildings A. Andrade: Isolements thermiques et phoniqes UDC 691.13:624 GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A , 1970 (19) NR. 10, P P . 273—275 Milan Punčar: USE OF CORK IN THE BUILDING CONSTRUCTION The materials for the thermal and acoustic insu­ lation mean the indispensable components in modern building constructions. This not only in the zone of the low winer temperatures when rooms must be pro­ tected of too great loss of the internal heat, but also in the tropical and subtropical spheres where the working and housing room must be protected of the consequences of high insolation. Among several ma­ terials which are used in these purposes the oldest one is the cork which is in its mediterranean native soil and in its raw natural form already known from Roman age. The paper treats the applicability and the value coefficients of cork in the contemporary buil­ ding construction. avtomatizacijo delovnih postopkov smo dosegli nadvse zadovoljive uspehe, kar je nedvomno zasluga dobre organizacije in pobude naših delavcev in strokov­ njakov. S kakovostnim delom, z uresničevanjem dogovor­ jenih rokov in specializacijo se je podjetje Gradis uveljavilo po vsej domovini, zadnja leta pa tudi na zahtevnih tržiščih v tujini. Delovna skupnost se lahko pohvali z mnogimi priznanji, ki smo jih prejeli od domačih in tujih investitorjev in poslovnih sodelavcev. Tudi samoupravljanje v podjetju je doseglo ustrez­ no raven. Uspehe, ki smo jih dosegli, je omogočilo prav delo organov upravljanja in strokovnih služb. Poudariti moramo, da so k rezultatom našega dela mnogo prispevale tudi družbeno-politične organizacije, ki so ves čas pomagale oblikovati našo delovno skup­ nost in sodelovanje pri urejanju dostikrat težavnih in perečih problemov. Tak kolektiv, zavedni delavci in strokovnjaki, ter rezultati dosedanjega dela, so porok za še večje uspe­ he podjetja v prahodnosti.« VSEM DELAVCEM GIP »GRADIS« ISKRENO ČESTITAMO IN JIM ŽELIMO V PRIHODNJE ŠE HITREJŠI NAPREDEK! GRADNJA HOTELA V ČRNEM KALU NAD IDRIJO Večji del enote Ajdovščina SGP »Primorje«, se je preselil v Črni vrh, k jer je že od 1. julija letos v pol­ nem teku gradnja hotela z 80 ležišči. Objekt bi moral biti »pod streho« že pred prvim mrazom, ki pa je tu zelo zgodaj, že v oktobru. Investitor »Slavnik« Koper hoče sprejeti prve smučarje v nov hotel že za novo leto. Torej je tudi pri tej gradnji bitka s časom in po­ teka delo v težkih pogojih izredno forsirane gradnje. Kaže, da je izgradnja zahtevnih objektov s p rek ra t­ kimi dovršitvenimi roki postala že kar pravilo. Vpra­ šanje pa je, če je to vedno tudi ekonomsko upravičeno, tako za investitorja, kot za izvajalca. TURISTIČNI CENTER V POSTOJNI Dela na izgradnji turističnega centra pred Po­ stojnsko jamo so se začela že kmalu v 1968. letu. Iz­ kopati je bilo treba 29.000 m3 same skale za plato bo­ dočega hotela. Ker načrti še niso bili izdelani, je bil izkop napravljen na približnih tlorisnih podatkih, kar pa se je investitorju in izvajalcu km alu maščevalo1, ker je bilo naknadno treba ves plato širiti. Načrte za I. fazo je SGP »Primorje« prejelo v oktobru 1968. Prva faza obsega restavracijski del, dru­ ga pa hotelski del s kuhinjo. Restavracijski del je bil forsiran, ker ga je hotel investitor čimprej izkoriščati. Leži pa tik pred hotelskim delom, ki se v: šestih nad­ stropjih naslanja stopničasto na skalnato pobočje. To je zelo otežkočalo gradnjo druge faze, saj ni bilo no­ benega prostora za deponije. V restavracijskem objektu, ki je ves podkleten, so v kleti skladišča in javne sanitarije, v pritličju pa samopostrežna restavracija s 125 sedeži, trgovine, sla­ ščičarna ter delikatesa. Glavna restavracija s 128 se­ deži je v I. nadstropju ter še dve separe restavraciji s 110 in 64 sedeži. Naknadno povečanje gradbene ja ­ me je zahtevalo skoraj 2 meseca dela. Med gradnjo je podjetje prejelo načrte za II. fazo, tj. hotel s 184 ležišči. Zaradi že opisanih restavracij je bilo treba najprej začeti s kuhinjo. Tudi pri tej etapi ni bilo sreče z izkopi. Načrt je bil namreč precej drugačen od prvotnih zamisli in zopet je bilo treba izkop razširiti za 2 m in to v 30 m visoki steni. Ko je bilo vse to gotovo, je bilo treba v steno vsekati še kanal za zrak 5,00 X 2,00 m prereza in to komaj 20 m stran od strehe restavracijskega objekta, k je r je bila že položena krovna izolacija. Vse to pa je povzročilo izgubo dragocenega časa in zamudo rokov, brez kriv­ de izvajalca. Po dveh letih mučnih naporov so bili zabetonirani tudi zadnji temelji na tem gradbišču in hotel bo te dni pod streho. Obenem je bilo treba izve­ sti precej zahtevno zunanjo ureditev ter 2 predora, široka po 6 m za dostop v Postojnsko jamo. Za lažjo predstavo o obsežnosti tega gradbišča na­ vajamo nekaj podatkov: Tlorisna p o v r š i n a ............................. 4.230 m2 Koristna površina prostorov . . . 8.200 m2 Pohodne te r a s e ...................................... 1.470 m 2 B e to n a .................................................... 8.700 m2 Opaža, sten in p l o š č ........................ 43.130 m2 Ž e le z a ..................................................... 310.000 kg K analizacije ........................................... 3.015 m1 OJEZERITEV CERKNIŠKEGA JEZERA Ojezeritev Cerkniškega jezera je končana, vendar je voda kljub temu odtekla po drugih ponikalnicah. Ce bodo hoteli vodo zadržati, bo potrebno zapreti še lijake Rešeta in Svinjsko jamo. NOV POSTOJNSKI VODOVOD Manjša režijska skupina gradi skupaj s pripadniki JLA nov postojnski vodovod. Vojska je izkope v glav-1 nem že opravila. Naši delavci pa bodo opravili le stro­ kovna kvalificirana gradbena dela. Davna želja Po­ stojnčanov bo tako končno uresničena. BAZENSKI SESTANKI GRADBENE OPERATIVE SLOVENIJE Pravkar je bil končan jesenski ciklus področnih (bazenskih) sestankov gradbene operative Slovenije. Predstavniki podjetij so najprej ugotovili stanje an­ gažiranosti in problematiko ob koncu letošnjega III. četrtletja. Splbšna ugotovitev je, da je dela za letos dovolj, kar potrjuje tudi indeks vrednosti izvršenih gradbenih del, ki se še vedno giblje od 140—145. Pos­ lovne uspehe, pa usodno zmanjšuje izredno pomanj­ kanje betonskega železa, delno cementa, pocinkane pločevine, cevi ter drugih instalacijskih materialov itd. Hitrejše kot proizvodnja narašča tudi vrednost neplačanih izvršenih gradbenih del. Zelo pereče je tudi pomanjkanje zlasti kvalificiranih delavcev in je fluktuacija v nekaterih podjetjih že dosegla 100%. Vzroki so znani — odhodi naših delavcev v tujino. Ker nameravajo zlasti v ZR Nemčiji prihodnje leto zaposliti še več tu jih delavcev, bo pomanjkanje vseh vrst kadra še toliko bolj pereče. Predstavniki podjetij so bili soglasni, da zaradi skokovitega naraščanja cen vgrajenih materialov, transportnih in drugih storitev ter zaključnih del, niso dani pogoji za prevzemanje del »za fiksne cene«. Nasprotno, podjetja so prisiljena zaradi tega na podlagi ustrezne dokumentacije zahte­ vati od investitorjev razliko v ceni, ki je nastala za­ radi podražitve. Zaradi pom anjkanja celo osnovnih gradbenih materialov nastajajo brez krivde izvajalca zamude dovršitvenih rokov in s tem zopet podražitve ter zahtevki investitorjev za plačilo penalov. Investi­ torji bodo pač morali razumeti nastalo situacijo v in­ vesticijski izgradnji in splošni podražitvi del in po­ m anjkanju materialov ter vztrajati na penalih le v primerih, ko je nastala prekoračitev dovršitvenih ro­ kov res po krivdi izvajalca. Obravnavano je bilo tudi vprašanje vedno slabših možnosti za opremljanje gradbene operative z ustrezno mehanizacijo. Zelo visoke podražitve so na dnevnem redu tako za uvoženo, kot za domačo mehanizacijo, le s to razliko, da je domača mehanizacija največkrat slabša, da se proizvajalci n iti v garancijskem roku ne zmenijo na nujne pozive za odpravo nastalih okvar ipd. V nadaljevanju so predstavniki podjetij obravna­ vali pripravo lastnih razvojnih programov za obdobje 1971—1975, dalje raziskovalno delo v gradbeništvu, na­ pore za pospešitev uvedbe računalnikov v gradbeni­ štvo, o novi gradbeni regulativi, o usposabljanju grad­ benih delavcev v zimi 1970/71 ter ustanovitvi konfe­ rence interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev in končno še o gibanju osebnih dohodkov, terenskih dodatkov v gradbeništvu, letnem plenumu ustanoviteljev Biroja gradbeništva Slovenije itd. Kot je že v navadi, so bili tudi ti bazenski se­ stanki zelo dobro obiskani in uspešni. Bogdan M elihar m n e n j e in k r i t i k a PRIPOMBE K PROBLEMATIKI POLITIKE CEN V poročilu Zveznega zavoda za cene »Politika ce­ na u periodu 1971—1975 godine« za področje gradbe­ ništva je navedeno: »Porast nivoja cen v gradbeništvu mora biti pod stopnjo porasta realnega družbenega proizvoda, zato je v tej zvezi potreben prehod na sistem dogovarjanja iiksniih cen in na ukrepanje za normalizacijo cen gradbenega materiala, posebno še v pogledu stroškov za uporabo zemljišča, za urejanje zemljišča in p ri­ ključkov, taks itd. Taki ukrepi se kažejo kot neob- hodni zaradi nenormalnega naraščanja cen stanovanj, lokalov itd., ki v nekaterih naših mestih že znatno presegajo nivo cen v velikih svetovnih centrih.« Na navedeno stališče dajemo naslednje p r i p o m b e : Porasta cen v gradbeništvu verjetno ne bi kazalo prim erjati z rastjo realnega družbenega proizvoda, ampak bi ga bilo treba prim erjati z dvigom življenj­ skih stroškov. Ta prim erjava se često že danes upo­ rab lja pri gradnji pomembnih infrastrukturnih objek­ tov kot so magistralne ceste, železnice, hidrocentrale, velika zemeljska dela in regulacijska dela, če se izvajajo več let. Cene gradbenih storitev so odraz splošnega giba­ n ja cen elementov, ki sestavljajo ceno, tj. materialov, plač, transportnih stroškov, obrtniških storitev in raz­ nih predpisanih dajatev, na katere gradbena proiz­ vodnja, tj. gradbeno podjetje samo nima neposred­ nega vpliva. Gradbeništvo si želi stabilizacijo vseh cen, ker v tem prim eru lahko prevzamejo gradbena podjetja po fiksnih cenah vsa dela, ki se jih da vnaprej točno določiti. V nasprotnem prim eru pa fiksnih cen ni mo­ goče zahtevati brez škode za akumulacijo teh podjetij, ali pa zavestno podpiramo špakuljacijo', ki oškoduje bodisi investitorja, bodisi izvajalca gradbenih del. To velja predvsem v prim eru, če se objekt gradi več let. Z namenom, da se objektivizirajo cene gradbenih storitev, bi bilo treba v posebni instituciji — najpri­ m ernejši bi bili republiški zavodi za cene — tekoče zasledovati elemente cene gradbenih storitev, ki so podlaga za določanje cen v vsakem obdobju investi­ cijske graditve. Prav tako bi bilo treba v tej nevtralni instituciji izdelati metodologijo gibanja cen v obliki drsne lestvice, kot je to slučaj drugod po svetu in ki se pri nas ponekod v raznih oblikah že uporablja. Tako bi odpadla vsaka špekulacija pri cenah bo­ disi s strani izvajalca bodisi s strani investitorja. Cene gradbenih storitev zaslužijo zaradi velikih sredstev, ki so potrebna za gradnjo objekta, posebno pozornost in čas bi že bil, da zasledovanje cen enkrat dokončno razčistimo ter določimo in financiramo in­ stitucije, ki bodo strokovno sposobne vršiti to po­ membno nalogo. Strinjam se z ugotovitvijo, da je treba podvzeti ukrepe (ne samo deklarativne, am pak konkretne), da se normalizirajo stroški za uporabo zemljišča, za ure­ ditev zemljišča in priključkov, taks itd. Skratka, po­ trebni so ukrepi, da se prepreči tovrstna špekulacija in pretiravanje na škodo kupcev stanovanj in ki da­ nes povzroča, da cene stanovanj v nekaterih naših mestih žle presegajo nivo; cen v velikih svetovnih centrih. Tudi za zasledovanje teh stroškov in za prepre­ čevanje tovrstnih špekulacij, oziroma neopravičenih stroškov, bi lahko skrbela zgoraj omenjena nevtralna republiška institucija, ki bi nepravilnosti posredovala pristojnim inspekcijskim organom. S konkretnimi ukrepi, ne pa samo z deklaracijami, bi bilo možno ob splošni stabilizaciji cen stabilizirati in objektivizirati tudi raven cen gradbenih storitev. V ladim ir Č adež, d ip l. inž. IZKUŠNJE S »POTRESNIKOM« »Potresnik« je 'modularni model opečnega zidaka, katerega posebne odprtine so razporejene tako-, da omogočajo kljub zamikanju posameznih opečnih slo­ jev vertikalno arm iranje zidov. Oblika je bila v letu 1967 zaščitena pri Upravi za patente SFRJ. Njegova uporaba se je zelo razširila v mariborskem območju, opekarna v Košakih ga izdeluje v precejšnjih količi­ nah, mariborska gradbena podjetja, posebno podjetje »Konstruktor«, ga uporabljajo na vseh opečnih zgrad­ bah. Z uporabo »potresnikov« v kombinaciji z navad­ nimi modularci ostanejo ohranjene vse obilne in od­ lične prednosti opečnega zidovja: hitro grajenje, eno­ stavno grajenje, dobra toplotna izolacija in toplotna akumulacija, sorazmerno nizka cena (v prim eri s ske­ letnimi zgradbami). Edina, zelo slaba lastnost opečne­ ga zidovja, njegova potresna občutljivost in potresna nevarnost za stanovalce je z obilnimi vodoravnimi vezmi v regah in z vertikalnimi vezmi skozi potres- nike v vogalih in križiščih odpravljena. Zanimivo je, da se »potresnik« uporablja v ljub­ ljanskem območju le v zelo majhnem obsegu, tako da vidimo veliko manjših hiš in hišic z želazobetonskimi vogalnimi stebri. Taka rešitev, ki je dražja zaradi opaienja, statično manj solidna zaradi različnega vse- danja med betonskim stebrom in opečnim zidovjem, je tudi neugodna zaradi toplotne vrednosti. In vendar se v svojem rojstnem kraju »potresnih« ni mogel prav uveljaviti. Razmišljajoč o vzrokih, zakaj se potrošnik ni uveljavil niti v Skopju, niti v Slavonskem Brodu, niti v Banjaluki, niti v Ilirski Bistrici, pač pa odlično prihazi in ocene *V DAS DIFFUSIONSTECHNISCHE VERHALTEN MEHRSCHICHTIGER AUSSENWÄNDE (Difuzijsko tehnično ponašanje večslojnih zunanjih sten) V številki 6-7 letošnjega Gradbenega vestnika smo bralcem prikazali pomembno novo knjigo znane­ ga nemškega strokovnjaka prof. dr. ing. F. Haferlan- da o »Toplotno tehničnem ponašanju večslojnih zuna­ njih sten«. Knjiga pomeni podroben prikaz doslej v strokovni literaturi precej zanemarjenega ali vsaj premalo upoštevanega področja sposobnosti toplotne akumulacije različnih stenskih konstrukcij. V knjigi, ki jo prikazujemo danes, podaja avtor dopolnilo s preiskavo difuzijsko-tehničnega ponašanja večslojnih zunanjih sten. Obe deli prav bistveno po­ m agata k odpravljanju običajnih napak in pomanj­ kljivosti ter s tem k zmanjšanju in odpravi škod v gradbenem izvajanju. Knjiga »Das diffusionstechnische Verhalten m ehr­ schichtiger Aussenwände« obsega 159 strani s 57 sli­ kami in 25 diagrami. Podane so fizikalne osnove, na­ čini izračunov, praktični primeri, prim erjalne preiska­ ve, gradbeno-fizikalna pravila in napotki. Cena kart. DM 32.— V bistvu predstavlja prikazana knjiga pravo stro­ kovno in raziskovalno poročilo. Prva tre tjina vsebuje zelo dobro analizo teoretičnih osnov, ki jih je treba poznati če hočemo dogajanje globlje razumeti. Knjiga strokovnjaku prihrani zamudni študij že precej šte­ vilnih teoretičnih del s tega področja. Zelo natančno so obravnavane tudi navidezne po­ drobnosti, tako na primer odmiki resničnega koefi­ cienta, toplotnega prehoda od regularne vrednosti, ali pa vpliv nihanj v notranjih tem peraturah, čeprav tudi pojavi po statističnih izkušnjah niso vedno zelo pomembni. Glavni del knjige prinaša sodobni način preraču­ navanja difuzije vodnih par s pomočjo diagramske kombinacije. Tu je zraven pravega diagrama difuzije uvrščen diagram za maksimalni, srednji in minimalni potek parnega pritiska za vse leto na določenem kra­ ju, pa tudi diagram količin. Z njegovo pomočjo lahko' ugotovimo začetek kondenzata, to je tisto temperaturo', k jer se ob prekoračenju mejne vrednosti začne izlo­ čanje vlage. Na taki osnovi obravnava avtor v zadnjem delu knjige 25 zelo različnih elementov zunanjih sten, ki bodo za praktičnega uporabnika izredno zanimivi. Dipl. Ing. K arl Seifert: WASSERDAMPFDIFFUSION IM BAUWESEN (Difuzija vodne pare v gradbeništvu) Bauverlag GmbH Wiesbaden - Berlin, 1970, 190 strani, 45 slik, številni diagrami in tabele. Vez. DM 32. —. v mariborskem okraju, sem prišel do sklepanja: »V mariborskem okraju ni potresov!« Članka inž. Kolobova iz Zagreba v G V 1969, ki obravnava nadvse objektivno problematiko opečnega zidovja, tsem bil zelo fvesel. Ne zametujmo dobrih lastnosti klasičnega opečnega zidovja, toda spoštujmo tisočletne izkušnje v tem načinu grajenja. Ne poza­ bimo, da je velik del žrtev potresa v 'Skopju indirekt­ no žrtev zanem arjanja klasičnih zakonitosti zidanja z opeko. Svetko L apajne Ing. Seifert, ki je poleg prof. Haferlanda glavni nemški teoretik na področju difuzijskih preiskav v gradbeništvu, podaja v tej svoji knjigi obsežen pre­ gled o -sedanjem stanju tehnike na specialnem pod­ ročju, ki ga označuje naslov. Kot vodja gradbeno-fizi- kalnega oddelka enega izmed največjih tovrstnih pod­ jetij je lahko Seifert kot avtor knjige, črpal iz boga­ tega zaklada zanimivih primerov pravilnih in napačnih difuzijsko-tehničnih konstrukcij in izvedb. Na ta na­ čin je knjiga lahko postala tudi navodilo in priročnik za odvrnitev škod na podlagi difuzijsko-tehničnih brezhibnih rešitev. Čeprav izhaja avtor iz strogo teoretičnih, fizikal­ nih osnov, podaja temeljna spoznanja difuzijskih po­ javov na tak način, da so dostopna tudi matematično in fizikalno manj izurjenemu uporabniku. Z velikim številom praktičnih računskih prim erov omogoča avtor gradbenemu praktiku in strokovnjaku izvajanje last­ nih in pravilnih kalkulacij. Tako bo lahko ta izrazito za prakso napisana strokovna knjiga v vseh dvomlji­ vih prim erih pomagala gradbeniku, da se izogne dra­ gim napačnim konstrukcijam in nepotrebnim gradbe­ nim škodam. Prof. Dr. Ing. K. Gösele Dr. Ing. W. Schule: SCHALL, WÄRME, FEUCHTIGKEIT (Zvok, toplota, vlažnost) Podnaslov: Temelji, izkušnje in praktični napotki za visoke gradnje. 244 strani, 109 slik in 54 tabel. Vez. DM 25,80. V tem standardnem delu so v razumljivem pri­ kazu podani vsi gradbeno-fizikalni pojavi in problemi. Izhajajoč od teoretičnih podlog in pojmovnih definicij so opisane vse zahteve zvočne, toplotne in vlažnostne tehnike na posamezne gradbene elemente. Dodani so številni računski prim eri, ki jih bralec lahko v praksi hitro uporabi. Arch. H. Barth: PLANUNGSBEISPIELE UND AUSFÜHRUNGSREGEL FÜR DEN WÄRME- UND SCHALLSCHUTZ IM WOHNUNGSBAU (Projektivni primeri in izvedbena pravila za toplotno in zvočno zaščito v stanovanjski gradnji) 178 strani, 26 slik, 4 tabele in 160 projektivnih primerov. Vez. DM 16,50. V knjigi so podani do k raja izračunani konstruk­ tivni primeri, tako po minimalnih zahtevah, kot po zahtevah povečane zvočne in toplotne zaščite. Dodana so praktična izvedbena pravila za vsa uporabnostna področja toplotne in zvočne zaščite v stanovanjski gradnji. Dipl. Ing. H. J. Portmann: LEICHTE VERBUNDTAFELN FÜR AUSSENWÄNDE (Lahke vezne plošče za zunanje stene) 103 strani, 50 slik, 51 tabel in grafikonov. Vez. DM 25,—. Vezne plošče se danes že na široko uporabljajo, tako v montažni kot tudi v običajni klasični gradnji. Knjiga predstavlja doslej najobširnejši katalog lahkih vesti iz inozemstva NAFTOVOD JADRAN—DUNAJ S polaganjem transalpinskega naftovoda (T. A. L.) med Trstom in Ingolstadtom je omogočen tudi avstrij­ ski priključek, ki bo tekel od Würmbacha na Koro­ škem prek Štajerske v rafinerijo Schwechat. Za grad­ njo in izrabo tega naftovoda se je združilo sedem med­ narodnih družb in ustanovilo družbo Adria-Wien Pi­ peline GmbH (A. W. P). Po končanih planskih delih, določitvi trase in pogajanjih zaradi odkupa zemljišč je sedaj v delu že polaganje cevovoda. Skupni stroški tega prvega projekta, vključno z rezervoarji in črpal- nimi postajami, bodo znašali okoli 1,6 milij. šilingov. Drugi del projekta, tj. gradnja rafinerije Schwechat in rafinerije v Lannachu, bodo zahtevali enako visoko investicijo. Projekt A. W. P. je eden največjih v Av­ striji po 2. svetovni vojni. Skupna kapaciteta cevovoda bo v začetku 5 milij. ton letno, ob končni fazi pa predvidevajo 10 milij. ton letno. Položili bodo 35.000 cevi prem era 46 cm v skupni teži 31.000 ton. Novi ce­ vovod gre v glavnem prek gorskih predelov — naj-) vtišji vzpon so Koralpe z višino 1350 m. Težav pri izkopnih delih ne povzroča le različna vrsta tal, preč­ kati bo treba 21-krat progo, 110-krat cesto in celo) vrsto potokov in rečic. Pri delih uporabljajo Poclain-hidravlične bagerje tipa GC in LC, katerih dnevna zmogljivost je v pov­ prečju 800 m izkopa jarka. DOLOČEVANJE KVALITETE BETONA Z ULTRA ZVOKOM Inženirji gruzinske sovjetske republike so izdelali u ltra zvočni generator, ki se vloži pri betoniranju v beton in omogoča kontrolo ne le poteka betoniranja, ampak stanje betona še po več letih. Generator ostane namreč po strjenju v betonu. Ta tem peratura je zlasti prim erna p ri vodnih gradnjah, ker ima npr. v visokih pregradah beton na razhčnih mestih različne lastnosti. Ker prihajajo u ltra zvočni valovi pri tej ureditvi iz notranjosti betona oz. betonske konstrukcije, se dajo ugotoviti morebitne napake celo v najdebelejših stenah. B a u sto ff-In d u s trie 1970 7 NOVO GRADIVO — »ARMIRANA ZEMLJA« V Franciji so pričeli uvajati novo gradivo, sestav­ ljeno iz dveh snovi: zemlje in arm ature. Prednost te »armirane zemlje« so: visoka trdnosti, 'ki je enaka trdnosti armiranega ali prednapetega betona. Za grad­ nje iz tega m ateriala ni višinske omejitve; obstoji velika sposobnost spajanja, dobra predelovalnost in nizka cena. Stroški so pri gradnjah iz armirane zem­ lje za polovico nižji kot pri klasičnih izvedbah. B a u sto ff-Jn d u s trie 1970 7 veznih plošč, ki so na tržišču na razpolago. P ri tem so za sleherni vezni eljement v pregledni ,in prim erjalni obliki navedeni naslednji podatki: uporabni namen, splošni in posebni formati, obdelava robov, teža na m2, toplotna zaščita, parna difuzija, dušenje zvoka, gorlji­ vost pod DIN 4102, tra jna tem peraturna obstojnost, odpornost na zunanje vplive, garancija, proizvodnja, montaža in dopolnilni podatki. Že iz tega pregleda je razvidno; da pomeni knjiga važen projektivni pripo­ moček za planerja in za izvajalca. B. F. OBLOGA PECI IZ KERAMIČNIH VLAKEN (AVSTRIJA) Triton Kaowool nazivajo lahek, keramični ognje- stalni material, s katerim se lahko poenostavi zidanje industrijskih peči; z njim se močno zmanjša masa peči, izboljša se njena učinkovitost ter omeji postrežba. Vlakno aluminijevega silikata, ki ga zato uporabljajo, ima šestkrat manjšo maso kot pa šamotna opeka. Nje­ gova obstojnost proti tem peraturnim spremembam je zelo visoka. Uporabljajo ga lahko za stalne delovne tem perature do 1260° C. Ker je njegova toplotna pre­ vodnost za okoli 35 °/o manjša, kot jo ima šamotna opeka, se lahko prhrani do 15 °/o goriva. Obloga iz keramičnih vlaken je prim erna za peči, v katerih ne pride v dotiko s kovino ali žlindro in ki so kurjene s plinom ali tekočim gorivom. B a u sto ff-In d u s trie 1970 7 PARKIRNI SILOS NA DUNAJU Nadstropne garaže s privozi, ki so danes največ v rabi, imajo svoje slabe strani: vožnja po navozu in odvozu, iskanje parkirnega prostora, ranžiranje vozi­ la, možnost poškodbe pri parkiranju in končno peša­ čenje od parkiranega vozila do izhoda otzL obratno. Nasprotno temu pa ima parkirni silos srednji dvi­ galni jašek z boksi, ki so nameščeni obojestransko drug poleg drugega ter drug nad drugim. Ker se vo­ zilo predaja oz. sprejema pri vhodu, odpade vsako pešačenje. Vozilo se s pomočjo posebnih ogrodij trans­ portira avtomatsko (odpadejo hrup in zadušljivi izpušni plini). Voznik pripelje avto pred v ra ta transportnega jaška, ga izključi in zapre. Vse ostalo poteka avto­ matično in tra ja do postavitve v boks približno eno minuto. V istem času je pri tem načinu za polovico m anjša kot p ri garažah z navozi. Trenutno grade tako garažo na Dunaju, v njej bo v 18 nadstropjih lahko parkiranih ofcoli 200 vozil. B a u p la n u n g -B au tech n ik 1970 7 GRADNJA CEST V DVEH PLANIH NA JAPONSKEM Japonske avtoceste so preobremenjene s prom e­ tom tovornih in osebnih vozil. Kot najprim ernejšo rešitev tega problema so izbrali gradnjo novega vozi­ šča v dveh planih. Na srednji progi že obstoječe avtoceste nameste montažne betonske nosilce, prek katerih polože v vzdolžni smeri jeklene nosilce. Nanje montirajo jek­ lene cestne elemente, katere prevlečejo s plastjo asfalta. Po drugem planu (nadstropju) teče izključno pro- met z lahkimi dn hitrimi osebnimi vozili, prvotna avto cesta — torej spodnja prometna proga — pa služi težkim vozilom. Schweizer. Baublatt R üschlikon Okt. 19(10 LAHKI GRADBENI MATERIAL Dvanajstkrat lažje kot navadni beton je gradivo, narejeno iz ostankov sladkornega trsa in cementa, ka­ terega so izdelali na Kubi. Novo gradivo, katerega trenutno še preizkušajo, ne gori, je odporno proti vre­ menu, biokemičnim vplivom in nudi bistvene predno­ sti graditeljem. Kubanski gradbeniki so pričeli tudi z uporabo tega gradiva pri izdelvi montažnih pred- fabriciranih delov. M arkt-Inform ationen Berlin 1970 6 iz strokovnih revij in časopisov NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1970. Št. 8 Ing. M. M a k s i m o v i č : Savremeni jugoslovenski mostovi. Str. 169—192 b, 45 sl., 2 tab. Ing. arh. A. M a r k o v i č , gen. direktor INPROS: Industrializacija stambene izgradnje. Str. 192 b do 192 g, 6 sl., 5 tab. Ing. B. P e t r o v i č : Industrijski objekti. Str. 192 g do 192 k, 6 sl. M. M.: Stručne knjige i časopisi. Str. 192 1. Kratki izvodi i anotacije iz članaka koji su od inte­ resa za stručnjake iz oblasti gradjevinarstva. Str. 192 m. NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1970. Št. 9 Mgr. ing. F. P a s k a l o v : Elasto-plastična reakcija nasutih brana na dejstvo zemljotresa. Str. 193— 199, 6 sl. Prof. ing. D. J e v t i č , ing. B. V o j i n o v i č : O sa­ naciji nekoliko objekata prednaprezanjem. Str. 199—207, 16 sl. Kand. tehn. nauka ing. K. M i s k a r o v , Erevan: Ka­ men danas i sutra. Str. 210—216, 4 sl. Ponašanje armiranobetonskih konstrukcija pri požaru (članak na str. 153. »Obaveštenja«), Prikaz. Str. 216 a. GRADJEVINAR — Zagreb, 1970. Št. 6 Ing. H. K o l b : Rekonstrukcija željezničkog čvora Split. Str. 197—203, 4 sl. I. A v d a g i ć : Odredjivanje proticaja u prirodnoj kraškoj akumulaciji estavelnog sistema metodom analogije. Str. 203—208, 10 sl. J. M o l č a n o v : Naši propisi i novi način proračuna armiranih betonskih konstrukcija. Str. 208—218, 5 sl., 1 tab. Kratke vijesti. Str. 219—220. Gradjevni materijah. Str. 220—229. Vijesti i prireditve. Str. 229—234. GRADJEVINAR — Zagreb, 1970. Št. 7 Mgr. ing. M. A n d ž e l i č : Visokostijeni nosač s poja­ čanim rubovima. Str. 237—243, 14 sl. Ing. L. L e s i ć : Ispitivanje drvenih ljepljenih nosača. Str. 243—247, 4 sl., 3 tab. NOVA ŠPORTNA HALA V ZAH. VIRGINIJI — ZDA Pri gradnji dvonadstropne okrogle športne hale, ki bo imela prostora za 13.500 oseb, so uporabljali tako sveži beton kot tudi montažne elemente. Prosti raz­ pon hale je okoli 110 m. Stropne plošče, robni nosilci in 16,8 m visoke podpore so iz svežega betona. Krožno nanesena rebra oboka stropne konstrukcije so iz 20 in 24 m dolgih pasov in tečejo v dolžini okoli 46 m od zunanjega nateznega prstana do tlačnega prstana, nameščenega v sredini hale. Na obočnih rebrih leže strešne plošče, izdelane na gradbišču iz lahkega beto-* na 76 m globoke in 152 m široke fuge so zalite z epok- sidno smolo. Journal of the Am er. Concret Inst. 1969 11 Ing. E. M. Ing. M. B e 1 e r : Ugradba električne instalacije u oplate prije betoniranja. Str. 248—250, 4 sl. Kratke vijesti. Str. 251— Gradjevna mehanizacija. Str. 252—259, 24 sl. Iz inozemnih časopisa. Str. 260—264, 5 sl. Kongresi i sastanci. Str. 265. Obavijesti. Str. 265—266. IZGRADNJA — Beograd, 1970. Št. 9 S. H o d ž i č , dipl. ek.: Neka aktuelna privredna kre­ tanja u gradjevinarstvu u 1970. g. Str. 1—4. Ing. M. M i h a j l o v i č : Izgradnja i održavanje malih zemljanih brana za navodnjavanje, II. Str. 5—14, 11 sl. Str. 5—14, 11 sl. Ing. arh. V. K a m e n a r o v i ć : Sintetički podovi, II. Str. 15—24, 12 sl. Ing. S. J o k s i m o v i ć : Iskustva preduzeča Napred u primeni sistema IMS. Str. I—IX, 8 sl. Ing. arh. A. T a n a s k o v i ć : Iskustva iz rada KGM Trudbenik u sistemu IMS. Str. X—XVIII, 5 sl. Mgr. ing. B. G r u j i č : Primena sistema IMS na Kubi. Str. XIX—XXVIII, 15 sl. Ing. E. H e 1 m i h : Proračun montažnog sabirnog ven- tilacionog kanala proizvodnje »Salonit, Anhovo«. Str. 25—34, 11 sl., 9 tab. Iz inostranih časopisa: Stambena izgradnja u Madžarskoj. Str. 34—35. Pregled mesečne periodike i knjiga. Str. 36. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1970. Št. 8 V. zasedanje potkomiteta ISO-/TC 102/SC 2. Str. 156—• 157. Anotacija predloga standarda iz oblasti gradjevinar­ stva. Str. 158, Anotacije predloga standarda iz raznih drugih oblasti. Str. 158—160. Konferencija o standardizaciji u privredi u Budimpešti (2.-4 . 11. 1970. g.). Str. 161. Medjunarodna standardizacija. Primljena dokumentacija. Str. 163—165. Kalendar zasedanja organa ISO. Str. 166—167. Informacije ISO — Medjunarodne organizacije za standardizaciju. Str. 167. Novi objavljeni Jugoslavenski standardi. Str. 168—169. Ing. A. S. INFORMACIJE "* Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X I 10 Serija: N O V I MATERIALI OKTOBE 1970 Izolacijski material Simac 44 in nekateri primeri uporabe 1. SPLOŠNO Kot srno že svojčas poročali (Informacije št. 74), je možno z uporabo preparata Simac 44 zelo uspešm* izvršiti razna hidroizolacij ska dela, kot so na primer tesnjenja vodnih rezervoarjev ali izdelave hidroizola- cijskih premazov na strehah ter stenah. V nekaterih primerih, ki jih v nadaljnjem nava­ jamo, je bil preparat Simac 44 uporabljen kot sred­ stvo za restavracijo stanja v teh objektih, kateri teh­ nično niso zadovoljili. Pri vodnih rezervoarjih so bili skoraj dosledno uporabljeni razni ometi od grobega do finega. Investitorji kot tudi gradbena podjetja so se odločili za uporabo preparata Simac 44 predvsem zato, da bi si prihranili izdelavo ometov, ali pa celo, ko so že bili ometi izdelani, da so se ti docela zatesnili. Na podlagi izkušenj, ki so danes sestavni del na­ šega postopka, ravnamo tako, da zabetoniranih ele­ mentov več ne ometujemo, temveč zainjektiramo po­ samezna mesta kot so desagregacije ali delovne fuge nato pa prevlečemo celotno površino s Simac 44. Dosedanji uspehi so bili odlični. V naslednjem podajamo opis poskusov, ki so po­ kazali uspešnost uporabljene metode, ter izvedbene S l i k a 2 primere, ki so razvrščeni tako, da pokažejo širok možnost uporabe postopka. Za vsako področje uporabe kažemo izvedbene primere. 2 a) Preiskave propustnosti betona z in brez pre­ maza Simac 44 Da bi se ugotovila razlika med vodopropustnostjo betona, ki je bil premazan s preparatom Simac 44, in tistim, ki ni bil premazan, so se pripravile betonske kocke, ki so se izpostavile delovanju vodnega pritiska 1 atm, 3 atm in 7 atm ter so se opazovali učinki. Obdobje delovanja vodnega (pritiska je bil pri 1 atm 24h, pri 3 atm in 7 atm pa 48h. Vzorci brez premaza Beton se je pri 1 atm vodnega pritiska pričel na- vlaževati ter dosegel po 28h maksimalno globino na- vlažitve 2,5 cm. Pri stopnjevanju pritiska na 3 atm se je vzorec nadalje vlažil do globine 4,0 cm, ki jih je dosegel po 24h. Pri stopnjevanju pritiska na 7 atm se je navlaže- vanje nadaljevalo do globine 5 cm. Tehnična izvedba S l i k a 3 Vzorci s premazom Po 48h delovanju vodnega pritiska 1 atm so se na­ vlažili vzorci do globine 5,5 cm. Pri dvigu vodnega pritiska na 3 atm se navlažitev ni povečala. Pri nadaljnjem dvigu vodnega pritiska na 7 atm se navlažitev ni povečala. V teku nadaljnjega opazovanja v teku nadaljnjih 24h je začelo upadanje premakanja. V teku nadaljnjih 24 ur pa je nastopila osušitev premočenega dela, pa čeprav je bil vzorec pod pritiskom 7 atm. Foto dokumentacije (sl. 1—3) kažejo primer ne- premazanega vzorca s premočenim delom in primeri sicer premočenih, nato pa osušenih vzorcev, ki so bili premazani z dvojnim premazom Simac 44. 2 b) Tlačni prednapeti cevovod Bled, goščenje stikov. Površinski premaz na 6500 stikih prej izdelanih betonskih cevi. Cevovod sestoji iz armiranih betonskih vakuumi- ranih cevi zunanjega premera 75 cm, debelina ostenja 8 cm, notranji delovni pritisk 6,5 atm, maksimalni mo­ mentalni pritisk 10 atm. Cevovodne cevi so prednapete radialno in vzdolž­ no. Dolžina predfabriciranega komada znaša 1,00 m'. Predfabricirani komadi se sestavljajo v »neskončno« cev, s tem da se vzdolžno napenjajo sestavljene poedi- ne cevi. Vzdolžno napenjanje se izvrši na treh mestih oboda. Stiki med cevmi so topi, čelni in zainjektirani. Dobljene površine stika so gostene s premazom s Simac 44 preparatom. Ker so cevi vakuumirane in s tem vodotesne, stiki pa gosteni s premazi Simac 44, ni prepuščanja. Cevovod je bil dograjen leta 1964 ter je celo ob­ dobje v obratovanju (sl. 4). Izvedba: ZRMK ob sodelovanju GP »Megrad«. 2 c) Podzemeljski vodni zbiralni rezervoarji za novi vodovod Kranj. Izveden je bil površinski premaz na ca. 1800 m2. Podzemeljski vodni rezervoarji, ki služijo za zbi­ ranje pitne vode, so bili izvedeni v armiranem betonu z notranjimi izolacijskimi premazi (sl. 5). Na predlog se je izvedba spremenila toliko, da so bile armirano-betonske stene zaribane s cementno malto ter premazane s preparatom Simac 44. Dela so bila izvedena z Gradbenim podjetjem »Megrad« ob sodelovanju ZRMK. 2d) Hidroizolacija poškodovanega vodnega rezer­ voarja v Labinu (Istra). Površinski premaz na 925 m2 površine. Zaradi razstreljevanja v bližnjem rudniku Labin in zaradi pogrezanja celotnega ozemlja na tem delu je prišlo do močnih diferencialnih usekov na področju, kjer leži vodni rezervoar mesta Labin. To je povzro­ čilo prelomitev celotnega rezervoarja in iztekanje vo­ de. Rezervoar oskrbuje tudi bližnje turistično naselje Rabac, zato je bilo potrebno naglo ukrepati. Rezervoar sestoji iz opornih zidov, ki so obliko­ vani v trikotni obliki v prerezu. Nosijo krovni obok. Vse skupaj je minimalno armirano. Objekt je torej pravokotne oblike. Poškodba sama se nahaja približno v sredini rezervoarja. Sanacija se je izvedla s parcialnim injektiranjem razpok ter z zabetoniranjem novega dna, z zainjekti- ranjem robnih priključkov talne plošče na stene. Tako izgotovljena sanacija objekta je bila nato prevlečena z dvakratnim premazom s Simac 44. Premazana površina ca. 925 m2. Sanacijska dela so bila izvedena v režiji ZRMK — oddelek za injektiranje. 2 e) 8-etažna stolpnica Vidikovec v Puli. Za nemoteno oskrbo s pitno vodo so bili izvršeni železobetonski rezervoarji vsebine 1000 m3 pravokot­ nih tlorisnih oblik, ki so po začetni polnitvi močno puščali vodo (sl. 6). s u k a 6 Po zainjektiranju singularnih segregiranih mest in po izvršitvi 2-kratnega premaza s preparatom Si­ mac 44, je bila izvršena solidna sanacija rezervoarjev, ki poslej niso prepustili vode. Dela so bila izvedena v letu 1968 v sodelovanju med ZRMK —• oddelek za sanacije in GP »Istra« iz Pule. 2 f) Rezervoar za pitno vodo mesta Mostar, vse­ bine 600 m3. Novi rezervoar, ki je fundiran deloma na plazini, je dobil kmalu po začetku obratovanja razpoko po vsej širini. Vzrok za nastanek razpok je bilo prepuščanje vode čez negosti beton ostenja, zato je nastal aktivni' plaz, ki je povzročil razpoko. Da bi se odpravila pomanjkljivost, se je plaz sta­ biliziral, spodnja plošča rezervoarja se je prednapela, razpoka zainjektirala s cementno injekcijo. Negosta S l i k a 7 površina rezervoarja pa se je izolirala z dvakratnim premazom s preparatom Simac 44 (slika 7). Rezervoar je v pogonu od leta 1966, ne da bi se pojavile kake okvare. Kompletna izvedba v aranžmanu ZRMK, oddelka za konstrukcije in oddelka za sanacije. 2 g) Rezervoarji za koncentrirano raztopino ma­ gnezijevega sulfata v »Rudnik i prerada azbesta« Stragari. Predelava azbesta se vrši v objektu »Rudnik i pre-t rada azbesta« Stragari pri Kragujevcu z uporabo magnezijeve lužnice, ki je agresivna na beton. Rezervoarji so puščali že normalno vodo ter zato niso bili uporabni za obratovanje. Pregled je pokazal številna segregirana mesta, katera so se začepila po injekcijskem postopku, nakar se je izvršil dvakratni premaz s preparatom Simac 44. Po postopku ni bilo nikakih p-remakanj. Delo je bilo izvršeno v režiji ZRMK, oddelek za sanacije. 2 h) Kupola pivnice v Rogaški Slatini. Kupola pivnice je izvedena v obliki presekane krogelne lupine s premerom 2 R = 28 m' in v debelini 4 cm. Na robu je izveden ojačeni robni nosilec, ki služi istočasno za odvod vode (sl. 8). Hidroizolacija je bila izvedena samo z dvakratnim premazom s Simac 44. S l i k a 8 a Beograjsko gradbeno podjetje »Zegrad« je bilo izvajalec, izolacijo je izvedla grupa ZRMK, oddelek za sanacije v letu 1969-70. 2j) Hidroizolacija predelnih sten iz siporeksa v hotelskih objektih A kategorije v Portorožu. Predelne stene debeline 10 cm iz s;poreka so ne­ varne zaradi prepuščanja vode in pare, kolikor se uporabijo kot predelne stene med kopalnicami in bi­ valnimi prostori. Izolacija s preparatom Simac 44 naj zagotovi po­ polno gostost sten, katere se pa seveda obložijo s kera­ mičnimi ploščicami (sl. 9). Delo je bilo izvedeno pod jamstvenimi pogoji spo­ mladi leta 1970. Dela so bila izvedena v režiji ZRMK ob sodelo­ vanju Gradbenega podjetja »Gradis«. Zahtevano betonersko delo, ki je bilo sicer izve­ deno s strani GP s pazljivostjo in sodelovanjem ZRMK pri dani debelini lupine 4 cm, ni moglo zago­ toviti vodotesnosti strešine. Dvakratni premaz je zagotovil popolno vododrž- nost strehe in robnega odtočnega žleba. Dela so bila izvedena v letu 1967 ter so v celoti zadovoljila. Izvedba premaza ZRMK — odelek za sanacije. 2 i) Hidroizolacija vodovodnih rezervoarjev za pit­ no vodo na Bežaniji v Zemunu za potrebe vodovoda v Beogradu. Novi rezervoarji za pitno vodo na Bežanijski kosi za potrebe vodovoda Beograd so pravokotne tlorisne oblike z betonskim ostenjem in dnom. Predvideno je bilo, da dobijo tako dno kot stene fini in grobi omet s predhodnim cementnim nabriz- gom. Predlog ZRMK je bil, da se negosta oziroma se- gregirana mesta zainjektirajo, nato pa izvrši površin­ ski dvakratni premaz s preparatom Simac 44. 2k) Novi rezervoar za pitno vodo mesta Ljubljane — armirano-betonski podzemni objekt pravokotne ob­ like z medstenami. VODU' REZERVOAR (0A DEBELEM HRI&U V ŽIŽKI T lo n > Mo oM> o>o # ---------- 2 8 , 7 5 -------- - t )*- -------- 2«. 77 Višina rezervoarja -A TO S l i k a 10 Armirano-betonski podzemeljski objekt pravokot­ nih dimenzij, vsebine 40.000 m3 pitne vode je bil beto­ niran s presledki s številnimi delovnimi fugami, ki so prepuščale vodo. Zaradi tega so se delovne fuge injektirale z me­ šanico cementa in preparata Simac 44 (sl. 10). Po končanem injektiranju se je izvršil na povr­ šinah zalikani omet. Ta je bil premazan z dvakratnim premazom s preparatom Sidac 44. Ker so bila dela zgrajena oziroma izvajana pri nezasutem rezervoarju, je prišlo do močne prečne razpoke zaradi krčenja, ki se je na enak način sa­ nirala. Dela so bila izvedena v letu 1967 na površini dna in sten rezervoarja v izmeri 3193 m2. Objekt po začetku obratovanja ni pokazal nobenih napak. Izvedba v sodelovanju med ZRMK, oddelek za sanacije, dn Gradbenim podjetjem »Megrad« Ljub­ ljana. Podrobne informacije kot tudi konkretne izvedbe je možno naročiti pri Zavodu. vam svetuje L w »JUB« KEMIČNA INDUSTRIJA, DOL PRI LJUBLJANI JUBINOL 11 A — lepilo za lepljenje styropora Styropor lahko lepimo na naslednje podlage iz materialov, ki jih uporablja gradbeništvo: neometane in ometane be­ tonske ter lesene ali pločevinaste površine. Podrobne informacije vam posreduje naša tehnično informativna služba: »JUB« kemična industrija Dol pri Ljubljani Telefon: 061/76 512, 76 513 Telegram: »JUB« DOL PRI LJUBLJANI Žel. postaja: Ljubljana-Moste 1. Obdelava površine pred lepljenjem: a) vsako podlago moramo dobro očistiti prahu (če je potrebno, jo tudi operemo z vodo), b) 24 ur pred polaganjem je treba podlogo in plošče styropora na strani, ki jo bomo lepili, impregnirati z mešanico vode in JUB.INOLA 11 A v razmerju 1 : 8. 2. Lepilne malte Glede na strukturo površine, na katero lepimo Styro­ por, uporabljamo tri vrste lepilne malte: a) za grobe površne (surov betonski ali opečni zid, grobi omet itd.) uporabljamo lepilno malto v nasled­ nji sestavi: 1,5 dela JUBINOL 11 A 3.0 dele cementa PC 250 7.0 delov mivke in 1.0 do 1,5 dela vode (odvisno od vlažnosti mivke) Količine so podane v volumenskih delih; b) gladke površine — fini omet 1.0 del JUBINOL 11 A 2.0 dela cementa PC 250 c) gladke površine — les, pločevina 1.0 del JUBINOL 11 A 1.0 del cementa PC 250 P r i p r a v a l e p i l n e m a l t e : Ad a) Lepilno malto za grobe površine pripravimo tako, da najprej zmešamo cement in mivko z majhnim dodatkom vode, nato dodamo JUBINOL 11 A in med mešanjem po potrebi še vodo. Konsistenca malte naj bo taka, da s styropora v vertikalnem položaju ne drsi. Ad b) in c) Lepilno malto za gladke površine pripravimo tako, da dodajamo med mešanjem JUBINOLU 11 A ce­ ment. Pripravljena lepilna malta je uporabna maksimalno 2 uri, zato je potrebno pripravljati lepilno malto v količini, ki jo bomo v tem času porabili. 3. Nanašanje lepilne malte in lepljenje plošč: Lepilno malto za grobe površine nanesemo na plošče na točkovni način. Na vsako ploščo jo nanesemo na 12 mest in sicer tri po širini in štiri po dolžini. Za na­ našanje uporabljamo zidarsko žlico. Točke naj bodo 6— 8 cm v premeru in 3 cm visoke. Paziti moramo na robove in vogale plošč, da bodo dobro zlepljeni ter da so točke na zunanjih straneh čim bliže robu. Lepilno malto na gladke površine nanesemo z zidarsko žlico kontinuirno ob robovih in diagonalno po sredi plošče. Ploščo z naneseno malto pritisnemo na podlago in natančno poravnamo. Stiki med ploščami naj bodo po­ polnoma tesni. 4 Obdelava površine obložene s styroporom: Oblogo lahko obdelujemo šele po 48 urah! V primerih, kjer niso možne mehanske poškodbe sty­ ropora (stropi), se lahko površine samo obarva (upo­ rabljajo se samo barve na osnovi vodnih emulzij). Vse omete na styroporu je treba armirati. Armiramo jih s stekleno tkanino, ki jo vtisnemo v tanko plast z zidarsko piazno nanesene lepilne malte. Tako pri­ pravljeno površino lahko zakitamo in barvamo ali lepimo tapete, obdelamo s klasičnim ali plastičnim ometom. JUB — KEMIČNA INDUSTRIJA, DOL PRI LJUBLJANI Prevozna betonarna TIP PM 250 Tehnični podatki: kapaciteta: 9 m3/h svežega betona deponija gramoza: 200 m3 instalirana moč: 25 kW Betonarno montirajo 4 delavci v enem dnevu. Dvigamo jo s 4 mehaničnimi dvigalkami. Cementni silos je sa- mopostavljiv. Za delovanje betonarne sta potrebna dva delavca. Njeno delovanje je polavtomatsko. De­ lavec ob komandni mizi regulira doziranje gramoza, medtem ko drugi upravlja ročni skreper. Vse ostale operacije so popolnoma avtomatizirane. Minimalni pri­ tisk vode je 3 atm; voda mora biti brez primesi — iz vodovodnega omrežja ali filtrirana. MERE: med prevozom: dolžina 6500 mm višina 3800 mm širina 2500 mm med obratovanjem: dolžina min. 6500 mm; maks. 6730 mm višina min. 4530 mm; maks. 4930 mm širina min. 2500 mm; višina izpusta min. 2100; maks. 2500 mm teža med prevozom: 8300 kp potovalna hitrost: 40 km/h Oprema: 1. Protitočni mešalec s prisilnim mešanjem 250 1 2. Delilna zvezda za 4 frakcije 3. Ročni skreper 4. Tehtnica za gramoz 5. Polnilna posoda s poševno progo 6. Tehtnica za cement 7. Pnevmatska instalacija 8. Komandna miza 9. Vodni števec s priključkom 1 1U " 10. Štirje kosi mehaničnih dvigalk Vsa omenjena oprema je montirana na šasiji z odstav­ ljivim prednjim in zadnjim kolesnim stavkom. Ostala oprema, tj. silos za cement 30 ton, polž, podstavek tehtnice in podaljšana montažna stena zvezde, se pre­ važajo posebej. Dimenzije betonarne v prevoznem stanju so v dopustnih mejah cestnoprometnih pred­ pisov. Asfaltna baza GRADIS AB 2-15 Uporabljamo jo za proizvodnjo asfalta pri grad­ nji in popravilu manjših in srednjih cest. Suh material doziramo težinsko, s kompletno bazo pa upravlja en delavec prek komandne plošče. T e h n i č n i p o d a t k i : dolžina 26 500 mm širina 11 500 mm višina 7 005 mm ca. 19 500 kg priključna moč instaliranih elektromotorjev ca. 40 kW Za gradbeno operativo izdelujemo v Kovinskih obratih Ljubljana in Maribor stroje in opremo: Iglasta dvigala — Ročne skreperje — Mehanične dozatorje 18m3/h in 30m3/h — Pralne valje 12 m3/h in 20m3/h — Dehidratorje 7 m3/h in 12m3/h — Nakladalne naprave za beton 4,5 m3 — Stabilne in prevozne betonarne — Protitočne mešalnike PM 250 in PM 500 — Mešalnike malte MM 150 — Asfaltne baze AB 2-15 — Cestne pihače — Razporne stojke ter drugo strojno opremo po naročilu. Opravljamo generalni remont lahke in težke gradbene mehanizacije, Wacker-Servis, ter stavbno ključavničarska dela. KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA IN MARIBOR Lite vodovodne in kanalizacijske cevi Proizvajajo se po postopku centrifugalnega litja, s čimer je zagotovljena kompaktnost osnov­ nega materiala in druge prednosti, ki izhajajo iz takega načina litja. Vodovodne cevi se proizvajajo z dvema vrstama spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), tesnjenje z žele­ zom od 0 50 do 0 700 mm, 2. spoj z navojem (UNION), tesnjenje z gu­ mastim prstanom in matico od 0 50 do 0 500 mm. Matica in gumasti tesnilni prstan se dobav­ ljata skupno s cevmi in sta njihov sestavni del. Kanalizacijske cevi se izdelujejo v dimenzi­ jah od 0 50 do 0 200 mm. Fazonski komadi za vodovodne cevi se prav tako proizvajajo z dvema vrstama spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), 2. spoj s prirobnico (PRIROBNICA). Cevi in fazonski komadi se toplo premazu- jejo z notranje in zunanje strani z zaščitnim premazom, ki je obstojen proti vplivu korozije in ne vsebuje nikakih snovi, ki bi bile škodljive za zdravje. Proizvajalec: RUDARSKO-METALURŠKI KOMBINAT ZENICA - Zenica Telefon 21 244, lokal 224 - Telex 42121 • Predstavništvo: Beograd, Topličin venae3/1 T O V A R I M A B E T O N S K I H E L E M E N T O V S G P G O R IC A -N O V A G O R ICA - JU G O SLA V IJA BA ZO V IŠK A C.l TEL. ŠT (065) 22 - 366 Tipske ločne hale MOL GORICA so zaradi možnosti izbire razpe- tine in višine, izredne prilagodljivosti tlorisnim rešitvam projektov primerne za vse vrste industrijskih objektov. Ogrodje, sestavljeno iz stebrov in vzdolžnih nosilcev ter ločna streha (s shedovo nadsvetlobo ali brez nje), sta v celoti montažna. S pomočjo avto žerjava dobavljene elemente postopno sestavljamo na kraju samem. Prednosti sistema MOL GORICA so: izredno lahka konstrukcija, velik razponi pri zelo vitkih in statično izkoriščenih elementih, izredno hitra gradnja, možnost etapne gradnje itd. 1. MONTAŽNI STEBRI imajo obliko črke »I«, prerez 30/50 (teža 290 kg/m’) in 40/50 (teža 420 kg/m1), lahko pa tudi s konzolo za žerjav- no progo. Postavimo jih v temeljne odprtine z globino 70— 90 cm ter jih zalijemo z betonom. Osna vzdolžna razdalja med stebri je 5,00 do 9,00 m, višina stebrov pa do 8,50 m. 2. VZDOLŽNI MONTAŽNI NOSILCI Glede na njihovo lego ločimo fasadne in notranje nosilce. Imajo obliko črke »T«, so visoki 60, 80 ali 100 cm in dolgi 5.00 do 9,00 m. a) Fasadni nosilci s 40-centimetrskim napuščem tehtajo 515, 590 ali 600 kg/m1. b) Notranje nosilce uporabljamo pri večladijskih halah, tehtajo 405, 480 ali 550 kg/m1. Položimo jih v utore glav stebrov in stike zalijemo z be­ tonom. 3 TROČLENSKI PARABOLIČNI LOKI Z NATEZNO VEZJO so montažni, palični, s prerezom 12/34 cm in sestavljeni iz dveh delov. Osni razpon stebrov je od 10 do 31 m. Zaradi parabolične krivine delujejo v njih v glavnem le tlačne osne sile, zato smo projektirali in izdelali izredno vitke loke. Njihovo ekonomičnost povečata hitra montaža in majhna teža (60 kg/m1 krivine), zato jih je mogoče transportirati tudi v bolj oddaljene kraje. Osna razdalja med loki je 2,50 in 3,00 m, možna pa je tudi sestava obeh razdalj. Tročlenske loke z natezno vezjo lahko montiramo tudi na katerokoli skeletno konstrukcijo. 4. SHEDOV NADSVETLOBNIK Pri večladijskih halah potrebujemo poleg stranske tudi strešno dnevno osvetlitev. V ta namen montiramo na loke betonske shedove nastavke (teža nastavka ca. 360 kg), ki omogočajo namestitev 2,00 m visokega pasu oken. Okvirji oken so železni, imajo ventilacijska krila (število ventila­ cijskih kril je lahko poljubno) in enojno ali dvojno zaste­ klitev. 5. MONTAŽNA KORITA merijo 245 X 33 X 8,5 cm (teža 56 kg/kd) ali 295 X 33 X X 8,5 cm (teža 75 kg/kd). Položimo jih na zgornjo pasnico loka. Medsebojne stike korit ter spoje nad loki zalijemo z betonom. Dobavni rok elementov do 60 dni. Možna montaža 100 m2 kompletne kon­ strukcije hale dnevno. Možna montaža 200 m2 krovne kon­ strukcije dnevno. K O M B IN A T LESN E INDUSTR IJE Dolenji Logatec, tel. 74-260 Tovarna oken Kombinata lesno predelovalne industrije Logatec iz­ deluje: suhomontažna, lakirana in zastek- lena okna in balkonska vrata (veza­ na krilo na krilo) v dimenzijah: JUS — DE-1-121, JUS — DE-1-122, JUS predelovalne industrije Logatec iz- — DE-1-150 Na željo kupcev pa dodatno vgra­ juje: — plastificirane esslinger role­ te in — platnene zavese. Priznana kvaliteta in moderne konstrukcijske rešitve oken in vrat. Okovje in kvalitetne lake uvažamo. Poleg teh kakovostnih prednosti zagotovi: — Vgrajevanje oken z lastnimi monterji v naprej pripravljene slepe okvire, takoj ob zaključku gradbe­ nih del, v rekordnem času in kvali­ tetno. — Dobavo oken in vrat — fco vgrajena na stavbo — pa opravi toč­ no v dogovorjenem terminu. KLI Logatec prevzema skrb za transport, zasteklitev in za neoporečno lakira­ nje iz dobavljenih izdelkov v dogo­ vorjenih objektih. Individualni kupci lahko dobe vsa­ ko količino oken takoj, medtem ko trgovskemu omrežju še vedno ne uspemo zagotoviti velikih naročil v zaželenem roku. Od 30.000 do 40.000 okenskih kril letno izvažamo v Zahodno Nemčijo. KLI Logatec bo letos dal na tržišče 90.000 oken, v prihodnjem in na­ slednjih letih pa vedno več, da bi lahko pokril veliko popraševanje po preizkušenih oknih, ugodno spre­ jetih tako pri domačih in tujih gra­ diteljih. • • •Igraje se dviga opaž ...NOE-Combi-trio Za vgraditev takoj pripravljene sistemske opaže za betonske stene in stropove vidite vedno pogosteje na gradbiščih — toda redko v skladišču. Gospodarnost tega sistema izpričuje njegova mnogo- stranska uporabnost — za nizke ali visoke stene, za strešne plošče vseh razpetin, za uporabo z roko ali z dvigalom, za surovi beton ali izlikane betonske površine. Edinole vsestransko uporabni sistemski opaž je vreden svojega denarja — to je užitek za izvajalčevo oko! Zgolj enonamenski opaži, ki vse leto ležijo v skladišču, ne povrnejo nabavne cene. V naših tehničnih birojih vam je na razpolago več kot 30 gradbenih inženirjev in tehnikov. Poslužujte se naših brezplačnih in neob­ veznih nasvetov. Nudimo vam izdelavo detajliranega načrta opaževanja za vaše prihodnje gradnje — od tega boste imeli zanesljivo korist! NOE-Schaltechnik Georg Meyer-Keller KG 1210 Wien XXI Prager Str. 268 / Telephon 39 12 19 Za izvedbo najkvalitetnejših hidroizolacij m i m i m Širina traku: 20 cml, 25 cml, 33 cml, 50 cml in 100 cml Debelina traku: 2 mm, 3 mm, 4 mm in 5 mm Dolžina role: 10 ml za izvedbo hidroizolacij pri visokih in nizkih gradnjah visoka gradnja: ravne strehe, ločne strehe, terase, balkoni itd. nizka gradnja: metroji, predori, propusti, bazeni itd. antikorozijska zaščita: plinovodi, naftovodi, vodovodne cevi, cisterne in druge metalne konstrukcije neorganska armatura, obložena s specialno bitumensko maso, oplemeniteno z ELASTOMERI. Z ene strani obložena s plastično folijo, a z druge posuta s smukcem. INDUSTRIJA BITUMENSKIH I SINTETIČKIH PROIZVODA Beograd, Zemun, Autoput 20 Telefoni: 608 862, 608 865 S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E DIREKCIJA: L J U B L J A N A T i t o v a c. 38 P r o g r a m d e j a v n o s t i p o d j e t j a : — Podjetje gradi vse vrste objektov s področja nizkih in visokih gradenj v tuzem­ stvu in inozemstvu ^ ^ — Specializacija podjetja je v gradnji in modernizaciji cest s težkim asfaltnim 0 ali betonskim voziščem ^ — Podjetje gradi mostove, predore in letališča — Opravlja gradbena dela za industrijo in družbeni standard Izvaja vsa v asfaltno stroko spadajoča dela, kot so ureditve parkirnih površin ^ in komunikacij v naseljih, liti asfalt za tlake in kritine v industriji itd. W Posebne ekipe izvajajo izolacije in tlake, ki so visoko kemično in mehansko w odporni za objekte v industriji in arhitekturi v vseh niansah — po postopku 9 »Araldit«-Ciba — V mehaničnih obratih opravlja remont gradbenih strojev. Izdeluje opremo za separacije kamnolomov in gradbeništvo 0 — Iz obratov gradbenega materiala dobavlja opečne izdelke in apnenčeve agre- £ 0 gate — Projektivni biro podjetja izdeluje po naročilu projekte za objekte nizkih in visokih gradenj ROMUNSKE KADI IN RADIATORJI NI SODOBNIH HIŠ BREZ KVALITETNIH IN ELEGANTNIH KADI IN RADIATORJEV Izključni izvoznik MECANOEXPORT državno podjetje za zunanjo trgovino IZVOZ — u v o z BUCUREST — ROMUNIJA 10, rue Mihail Eminescu, tel. 12 46 00, telex 269 MECANEX NA ZAHTEVO DOSTAVLJAMO KOMPLETNE PONUDBE Za podrobna sporočila se obrnite na Trgovsko predstavništvo pri Ambasadi Socialistične repu­ blike Romunije, Beograd, Nemanjina 4/IV BONUS I N D U S T R I J S K I K O M B I N A T S L O V E N S K E KON J I C E MARIBORSKA 12 TELEFON: 063 75 000 Industrijski kombinat »KONUS« Slovenske Konjice vključil tekstilne iglane obloge tal, katerih sestav so uvožena perlonska vlakna, kar daje proizvodu odlično kakovost. Pod nazivom KOSON je tržišče v širo­ kem obsegu sprejelo nadvse uporabljivo sin­ tetično oblogo tal v različnih pastelnih bar­ vah, kar omogoča pestrost raznih kombinacij. KOSON — tekstilna iglana perlonska oblo­ ga tal daje prostoru lepoto, udobnost, toploto in je predvsem odličen zvočni izolator, zara­ di česar je priporočljiva namenska uporaba v hotelih, motelih, restavracijah, bolnišnicah in sploh v poslovnih prostorih, predvsem pa za vse vrste stanovanjskih površin. KOSON je kot proizvod napredne domače industrije po kakovosti enakovreden ostalim podobnim uvoženim oblogam tal, izdelan v metražni obliki 200 cm širine in 20—30 me­ trov dolžine. Debelina 4.5—5 mm daje proiz­ vodu dovolj odpornosti na razne obrabe, kar je odlika tega izdelka. Enostavno polaganje na trdna tla in vzdr­ ževanje KOSON-a s čistilnimi sredstvi doma­ če proizvodnje vsekakor potrjuje ekonomič­ nost, predvsem pa zajamči potrošnikom po­ trebno zaupanje pri odločitvi nabave. V vseh renomiranih prodajalnah tovrstnega blaga, predvsem pa v lastnih trgovinah in skladiščih bodo ob bogati izbiri pestrih barv KOSONA z raznimi nasveti in priporočili vsestransko zadovoljili vašim željam in okusu. S toplimi priporočili: »KONUS« Ljubljana, Masarykova 23 »KONUS« Celje, Trg V. kongresa 6 »KONUS« Ptuj, Miklošičeva 1 »KONUS« Beograd, Rajičeva 12 »KONUS« Novi Sad, Ulica Narodnih heroja 10 (on ° ) Od malte pa do zaključnega premaza stropov Vinnapas-disperzini, katranski polimer za malte, povečujejo sprijemljivosti in so odporni proti klimatskim vplivom Silikonski osnovni premazi delajo podlogo vodotesno Vinapas-raztopine utrjujejo površino Vinnapas-disperzini, katranski polimer za zunanje in notranje premaze, so odporni proti obrabi in proti učinku alkalnih sredstev, primerni za pigmentiranje v veliki koncentraciji Raztopine silikonskih smol za silikonske premaze z veliko propustnostjo za vodne pare, vodotesnostjo in odpornostjo proti plesnenju; lahko jih nanašamo tudi na svežo apneno malto Silikonska zaščitna sredstva za zgradbe za impregniranje zidov in malt Vinnapas-disperzivni prah za suhe malte in barve v prahu, se zlahka redispergira, je zelo odporen proti miljenju in izredno povečuje sprijemljivost Naši strokovnjaki za uporabno tehniko vam bodo radi pomagali pri določanju recepture. WACKER — CHEMIE GMBH 8 München 22, Postfach, Telephon: 0811/21091 Telex: 05/28 121, BR Deutschland I Z O L I R K A TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA LJUBLJANA-MOSTE • TEL. 313 557, 317 851 Proizvaja: Z a h id ro izo lac ije Bitumensko strešno lepenko Ibitol — bitumensko raztopino Bitumensko maso za temelje in strehe Bitumenske paste za strehe Bitumenske kite Z a cestišča Bitumenske emulzije Rezane bitumene Bitumenske mase za fuge Z a an t ik o ro z ijo Ibitol — lake Bitumenske mase za avtomobile Z a te rm o -a k u st ič n e izo lac ije Mineralna vlakna Styropor Kombi plošče Z a e le k tro izo lac ije Bitumenske mase za kable Novo na tržišču Zidne obloge iz plutovine lahko uspešno uporabite za opremo reprezentančnih, poslovnih in stanovanjskih prostorov. Plošče form ata 300 X 300 X 3 mm pritrd ite na zid z lepili na bazi neoprena (Neostik, Syntelan ipd.) Nizek koeficient toplotne prevodnosti in dobra zvočna absorpcija plutovine pomembno prispevata k udobju delovnega prostora in stanovanj a. Im pregnacija s težko taljiv im parafinom omogoča čiščenje obloge z raztopino detergenta. Izbira vzorcev v tem nih in svetlih naravnih tonih omogoča estetsko privlačne barvne kom binacije celotne obloge. Zidne obloge in vse potrebne inform acije vam posreduje: PlUM^ P LU T M , - Ljubljana, Celovška 32, telefon 311 266 Zidanje z dipester bloki omogoča lahek, hiter in ekonomičen način gradnje zaradi izredno ugodnih specifičnih fizikalnih lastnosti: specifična teža: 647 kg/m3 toplotna izolacija: 1 = 0,13 kcal/mh °C je praktično negorljiv. Tovarna penobetona proizvaja: PENOBETON D I P E S T E R Dimenzije: dolžina 49 cm višina 24 cm debelina 5 cm, 6 cm, 7,5 cm, 10 cm, 12 cm, 15 cm, 18 cm, 20 cm, 24 cm in 30 cm Dipester je praktično negorljiv Obdelava in dodelava izredno lahka: dipester lahko žagate, vrtate, brusite. Sodoben transport: nakladanje in razkladanje vam omogoča paletizacija. Dipester je izredno lahek gradbeni material VSE INFORMACIJE DOBITE NEPOSREDNO V OBRATU PENOBETONA V VODICAH Tel. 83 279, 51 618