#
+

Poslušam — mol~iš.
Ne`en je ta molk,
poln Tvoje prisotnosti;
veš, da me ni strah.
Od dale~ se dotikava,
veva drug za drugega.
O, moje srce dobro ve
za Tvojo Besedo!
Ni nama treba besed.
Molk `ubori Tvoje ime.

+

$
S Tabo bi šla,
tja, kjer se meglice budijo,
tja, kjer ob zori se
rosa bleš~i.
 
Vzemi me s sabo,
greva zbudit slavce,
s pišem mese~ine
kodrat morju poti.
 
Zavej skozi strune,
ki iz njih predeš vesolje,
naj kot alikvoten
odmev zazveni.
/.)0


(



	


	#
(


,+


Tam, kjer sva se sre~ala v~eraj,
še vedno vse vonja po Tebi,
še vedno je tam Tvoja sled.
A jaz Te ne iš~em na znanih poteh.
Ker danes, danes si tu,
prav ta hip.
Prav tu me razsipno obdarjaš,
prav zdaj je ta radostni ~as.
Za naju je tukaj-in-zdaj!
+


 
$
Ti me gledaš
s tistim posebnim pogledom,
kot gledajo zaljubljenci.
Vidiš me takšno,
kot sem v resnici,
ker je le v Tebi
moja prava podoba.
Naj se ti dam,
kot se list prepuš~a vetru,
kot glina kiparju,
kot voda posodi.
Gledaš me s tistim
posebnim pogledom.
Vidiš, da sem lepa.
	$ #
(


+


Kadar mi je te`ko,
se sklanjaš k meni, Gospod,
in pri meni bediš.
Roke razpenjaš
v topel objem,
naj se vanj potopim.
Vzemi me v svoje svetle dlani,
v tiste prebodene.
V njih naj zaspim.

“Pridi,” me kli~eš.
Kmalu se sre~ava –
iz obli~ja v obli~je.
Prišla bom brez mask
in Ti boš odlo`il tan~ice.
Tako ne`no si me vabil,
obkro`al s pozornostjo,
prebujal hrepenenje;
ogenj v najinem svetiš~u
ni nikdar ugasnil.
Ti si umrl zame;
zdaj jaz umiram Zate –
zakaj bi se bala?
Ko pride ~as, le reci “Pridi!”
Glej, jaz sem pripravljena!

	


	(
(



"

'"
Listov odpadlih vetrc ne viha,
@u`elke in ptice mol~e.
~as je obstal sredi diha.
Tišina.
Smo sami na svetu –
macesni, meglice in jaz?
-
+


Ne bom tvoja radostna misel,
ne dom tvojim sanjam;
moj glas ne bo bo`al srca,
ne roke nemira,
ne bo ti doma~ moj objem.
A naj ti bom vsaj –
ko stal boš pred Njim nem in sam,
rok temnih in praznih –
naj vsaj bom tvoj angel.
V molitvi te predenj prinašam.