67 objektov in naprav ali ne, bomo gotovo dali negati ven odgovor Dejstvo je namree, da so si načrti vodnogospodarskih objektov med seboj zelo podobni Ne moremo sicer govoriti o tipskih projektih, gre pa /.a zeio sorodne rešitve, Potreben bo torej i/bor Pri tem jc va/110, da zagotovimo zastopa nost vseh vrst vodnogospodarskih objektov, znotraj posamezne skupine pa napravimo izbor (glede na vclikosl investicije, pomen objekta v nekem okolju tehtne rešitve gradbene problematike...). Na koncu bi se dotaknila šc zvrsti gradiva ki jih sicer ne moremo šteti med tehnično dokumentuci jo, so pa vsekakor tipične za vodno gospodarstvo m vsebujejo tako pomembne podatke, da jih kaze uvrstit' med arhivsko gradivo: - vodnogospodarske osnove (dajejo na podlagi prikaza danosti vodnega režima v povodju 111 ca sovneni obdobju možnosti bodočega vodnogospodarskega razvoja) - vodnogospodarski katastri (vanje se vpisujejo vodne količine, kakovost vode in /.grajeni vodnogospodarski objekt' m naprave) - vodnogospodarske študije (kažejo možnost, razvoja vodnega gospodarstva). OPOMBI I «Npr, Uredba o ustanovitvi in prisotjnosti uprave za vodno gospodarstvo pri predsedstvu vlade I RS (Ur. I LRS si. 22/49); Uredba o ustanovitvi komiteja vlade LRS /a vodno gospodarstvi) (Ur.IL.RY r iz kvalitetnih vlaken, zato je tak papir še danes zelo dobro ohranjen Pisne snovi pa so bili tuši, črnila ,n barve, k so prav tako pogosto zelo obstojni Poseben problem nastopi le pri črnilih, ki vsebujejo zelezovc ione. V takih priEerij prihaja do prežrtja pisne osnove, siccr pa so najpogostejše poškodbe na gradivu mehanske, kot na primer: - prepogosta m nepazljiva uporaha, - zvijanje v zvitke, - zlaganje v premajhno pičitno embalažo, predale ali police, - podlcpljanjc s papirjem ah kimonom, pri čemer so uporabljena sintetična leprla - prelepljanjc s samolepilnimi trakovi. Pogoste so tudj poškodbe zaradi neprimernega 68 hranjenja gradiva v vlažnih-trajno-začasinh prostorih. Klasična jo usoda gradiva v času, ko ni več v uporabi za tekoče namene, m pa še prevzeto \ ustrezna arhivska skladišča Papir preperi, včasih začne tudi plesncti /ato postane mehansko krhek, čitljivost zapisa je zmanjšana. Gradivo, ki je nastalo na običajnem (kemijsko ali mehansko posebej neobdelanem) papirju, je v večini primerov starejšega datuma in predstavlja dragocen del v naši kulturi in zgodovini Ker je v primerjavi z naglim porastom v prej .njem - še posebej pa v tern stoletju - m ker so poškodbe v glavnem zunanjega >/vora (mehanske, kli matske, prepogosta uporaba) take vrste gradiva relativno malo, bi kazalo to gradivo čimprej sistematsko pregledati evidentiran poškodovano grad' vo, ga postopoma konservirati in urediti način trajnega hranjenja, mikrofilmat' ter uvesti v vsakdanjo prakso uporbo takega gradiva v mikrofilmski obliki oziroma kopiji ' mikrolllma 2. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA, NASTALA NA TRANSPARENTNIH VRSTAH PVPIRJA Neprimerno več tehnične dokumentacije je v prejšnjem stoletju in šc posebej v tem stoletju na stalo na različnih vrstah transparentnih papirjev, /aradi velikih količin formata in bolj občutljive pisne podlage predstavlja ta zvrst arhivskega gradi va še dodatne zahteve in s tem probleme pri hra njenju, konserviranju in rcstavi'ranju. 2.1. Postopki izdelave transparentnih papirjev Najstarejši recepti za proizvodnjo transparentnih (prosojnih) listov govorijo o uporabi tekoedi klejiv, ki so jih v tankem sloju nanasah na zglajeno površino papirja. Klcjiva so pripravljali iz različnih na ravnih olj (mandljevo, orehovo terpentmsko oljc) alij>a iz voskov in smol Šele v sredin 19. stoletja so odkril postopek obdelave cciulozc 1 pomočjo žvepLene kisline. Papir, ¡zdelan iz tako obdelane vlaknine je bil po izgledu in trenutnih mehanskih lastnostmi zelo podoben pergamentu, zato so ga poimenovali rastlinski per-gamen' Poleg žvcplcne kisline so kot sredstva za ta postopek imenovan pcrgamiramc, uporabljal, tudi koncentriran cinkov klorid ki pa ima blažje delo-vanjc. Po naključju so prav tako v drugi polovici 19. stoletja odkriii šc drugačen postopek izdelave prosojnega papirja imenovan pcrgamyn Prosojnost so dosegli s prekomernim razvlaknjcvanjem vlaknine v holandcrju. Tako izdelan papir je ' -redno podoben rastlinskemu pergamentu. S postopkom dodat nega glajenja pa so lahko prozornost se povečali. Prava industrijska proizvodnja visoko transpa rentnih papirjev seje začela v /acctku 20. stoletja. Osvojena sta bila dva načina izdelave. - Impregnirani papir. Tak papir je proizveden iz grobo mlete surovine (čiUa lanena ah bombažna vlakna oz,roma celulozna Masa brez lesovine in nebeljenih vlaken); prozornost je doblicna z. mpre-gniranjem v različnih kitrosušeeih oljih, voskih ali smolah - Drugačne lastnost' ima papir, proizveden iz visoko mlete viakninske mase,tako imenovani naravni pavs ali pergamentni nadomestek. Surovina za proizvodnjo takih papirjev jc visokobcljena sulfit na celuloza za kvalitetnejši papir pa so uporabljali bombažna vlakna. Transparcntnost papirja se doseže z dolgim mletjem, kar privede do visoke stopnje libnlacijc cc!u loz.ne mase. 1 o daje pap'rju stekla ,t izgled in zaprtost površine. Mehanska odpornost pade (se zmanjšuje) z višanjem stopnje mletja. /aradi visoke stopnje mletja so običajno trair.pa rontni papirji boli kot druge vrste papirjev obeutlji-v za spremembe vlažnosti. V nekaterih primerili lahko nihanja relativne vlažnosti privedejo do neenakomernega raztezanja in krčenja papirja, kar jc tudi razlog za r iz.voj in začetek proizvodnje dimen 'ionalno stabilnih traivpartntnili papirjev. Taki papirji so sestavljeni iz. tanke polietilenske folije, ki jc obojestransko lepljena z. vodoodpornim visoko-transparcntnim papirjem ir imajo sledeče lastnost: so dimcnzionalno stabilni odporni proti odrgninam in raztezanju, po njih se da lepo pisati s tušem in svinčnikom. 2.2 Vrste poškodb na transparentnih papirjih Vsi vplivi ki delujejo m poškodujejo papir, delujejo in poškodujejo tudi transparentni papir (svetloba vlaga povišana temperatura prisotnost mikroorganizmov, neprimerna uporaba). Običajno ga poškodujejo hitreje in bolj izrazito kot neobdelan paptr. Vzroki m vrste poškodb so: - /aradi visoke stopnje mletja ccliilozn h vlaken so zmanisanc mehanske lastnosti - )z istega razloga so občutljivejši za spremembe vlage - Posebno impregnirani pavs papirji hitro porumenijo in postanejo krhk Vzrok za to jc hitrejša kemijska razgradnja movi, ki sojih uporabljali za impregniianjc. Njihovi razgradili produkt, kemij ->1-0 razgrajujejo molekule celuloze, to pa povzroča manjšo mehansko odpornost m spremembo barve. - Nepazljiva uporaba gradiv na takih krhikih podiagah vodi do sekundarnih poškodb, kot so: po kanje papirja na pregibih ali pri zvijaniu v zvitke, take jrštft poškodb pa nekateri šc vedno rešujejo z uporabo vseh vrst samolepilnih trakov, kar povzroča samo šc hujše poškodbe. 2.3. Možnosti konscrvirania in restavriranja gradiva na transparentnih papirjih Možnosti konscrvirania in restavriranja takih dokumentov so omejene Glavni vzrok jc njihova izredna krhkost in istočasno občutljivost za vlago oziroma vodo Postopki konscrvacije (mokro čiščenje - odstra njevanje madežev in drugih nečistoč v vodnem ah nevodnem mediju) so težko izvedljivi, včasdi pa celo nemogou Pogosto se v teh primerili omejimo le na postopke restavriranja, pa ;c tu smo omejeni pri uporabi materialov in postopkov: -Običajno podlepljanje (kasiranjc) krhkih nosilcev ' vodotopivmi lepili je zaradi velike občutljivost tran .parentn-h papirjev za vlago pogosto neuspešno. Nekatere vrste papirjev se v mokrem sta nju raztegujejo /aradi razlik v koeficientih raztezanja prihaja mod sušenjem m po njem dogubanja kar estetsko mot izgled dokumenta m pogosto tud' deformira sliko (59 - Tudi enostranska ali obojestranska lammaeija s pomočjo termoplastičnih folij je uspešna samo pri določenih tipih transparentnih papirjev. Pr. novejših vrstah sc skoraj praviloma dokument in folija ne spnmeta zaradi površmskin odbojnih lastnosti 2.4. Zaščita :n varovanje gradiva na transparentnih papirjih I/ povedanega sledi, da je gradivo na prosojnih nosilcih bolj občutljivi) za zunanje vplive, posebno za povečano vlago m mehanske poškodbe Zato je priporočljivo hraniti tako gradivo pod strožjimi m bolj nadzorovanimi mikrokIimatskimi pogoji in naemi uporabe Oprema v skladiščih bi morala biti dimenzijsko prilagojena formatu gradiva, tako da bi origmale lahko hranili brez prepogibanja, še najmani pa zvijanja v zvitke. Vsaj najdragocenejši in najbolj krhki primerki bi morah imeti še dodatne zaščitne ovo|e iz nevtralnega papirja ali folij, ki morajo bit, brezbarvne, prozorne, ne smejo vsebovati skodl|ivih snovi,ki bi kakorkoli ali kadarkoli kvarno delovale na gradivo in ne smejo biti hidroskopne. Take folije so npr Mylar, Melinex, ki imajo ustre/ne optične in fizikalno-kcmijske lastnost-, manj idealna, vendar še vedno dobra, je zaščita v polietilenskih lt>lijah Prednost vlaganja gradiva v folije ie mehanska zaščita, kar omogoča enostavne|še rokovanje pri uporabi. Slabosti pa so: - relativno visoka cena (Mylar, Melinex), /aradi velike količine gradiva bi ga bilo potrebno zaščititi - statična elektrika, ki privlači prah, vendar sc da očistiti - možnost znojenja pr prenašanju gradiva iz skladišč v delovne prostore v pnmeru sprememb temperature m vlage SKLEP Poleg varovanja originalne dokumentacije v Ustrezni! arhivskih skladiščih pod nadzorovanim-pogoji hranjenja, vidim zaenkrat edino realno učinkovito možnost podaljšanja živlicnjske dobe tehnične dokumentaene starejšega in mlajšega datuma v uporabi Ie—te v mikrofilmskih ah drugih novejših oblikah zapisa in izdelavi kseroks ali drugih kopij iz teh sekundarnih oblik zapisa. LITERATURA. 1. F. Mcsaroš, Grafička enciklopedija Tthnieka knn-ga, Zagreb 1970 2.G Darragh, Deacidific-ation of Bnttle Manuscripts and Documents, Restaurator, vol 2. 3-4, I978,str 179 -184. 3. C. Stei nkellncr, Transparentpapier 1. Herstellung und Eigenschaften, Maltechnik Restauro, I in 2, 1979, str 9- 13, I 13- 11"7. 4 T. Mušnjak, /aštita, čuvanje i mogučnosti restavr-ranja načrta na paus-papiru Arhivski vnesnik, 21-22 1978 - 1979, str 345 -356 5. S.S. Yates, The Conservation of Nineteenth - century Tracing Paper, The Paper Conservator, 8,1984, str 20-39. 6. A.S. Rivas, PH. San-Millan , Conservation > Re-stauraeion de ma pus y Pianos, y sus Reproduec-iones, RAMP Study, PCI. 87/WS/6, Paris: UNESCO. 19S7. /USSAMMENI ASSUNG i)er Schutz ¡und Möglichkeiten der Konservierung und Kestaue rungder leclinisehui Dokumentation Jiikrl I oüopiva Im Beitrag sind die Sehutzweiscn und die Konservic-rungsmögliehkeitcii der technischen Dokumentation dargestellt Diese Art des Registraturgutes ist ein anderes Problem vor allem wegen des Formats,das gewöhnlich größer ist als das andere Schriftgut, und wegen der Vlate-riale, die sind: - beim alteren Schriftgut - gewöhnliches Papier - heim neuren Schriftgut - verschiedene Arten von traiisp-ircntpapiercn Größere f ormale und empfindlichere Sehrifttrager er fordern aber -aufmerksameres Behandeln und Verwendung, - strengere Aufbewahrungsbedingungen, - entsprechende Ausstattung. Vom Konservatoriseh- restauratorischen Aspekt stellt das größte Problem dasjenige Registraturgut dar, da> auf verschiedenen Arten von Transparentpapieren enstan-den ist. Im Prozeß der Verwendung und des Schutzes des Registraturgutes auf dem Pauspapier kommt es außer zum verhältnismäßig schnellen naturliehen Altwerden auch zu anderen Beschädigungen, von denen mechanische Beschädigungen und die Verwendung von Klebestreifen am häufigsten sind. Z,naiist\enora/isko\aIno delo v ar'iiv i Bogdan L«kič UVOD Naloga prispevka ni ponudit; znanstvenoraziskovalne rešitve za vprašanja in probleme iz arhivistike, temveč opozoriti na nekatere arhivske delavnosti in na pomembna vprašanja, ki uhje nujno reševati z znanstvenoraziskovalnim prijemom. Opo- zori naj na mogoče sme - nadahnjega razvoja arhivistike kot znanost! ter na tista vprašania in probleme s tega področja, ki pri nas še zmeraj niso dovolj preučeni al pa niso hi i i predmet resnih preučevanj; osvetli naj posebne in skupne interese arbi-