Redna hoja v šolo. Poročal pri učiteljski konfercnciji Logatskega okraja v 31. dan julija 1888. 1. učitelj Hinko Likar. Slavni stalni odbor počastil me je z nalogo, da kažem sredstva, s katerimi se doseže redna hoja v šolo; in to nalogo tedaj danes rešujem, kolikor mogoče, iz lastne izkušnje. Da se uspeh šolskega pouka največ ravna po redni hoji v šolo, to je obče. znano. Vsak učitelj ve, kako navdušeno se predavajo razni predmeti, ako je navzoča večina šolskih otrok; in nasprotno, kako dolgočasno je v šoli, ako je le nekoliko učencev navzočih. Kako pa učitelj doseže, da otroci redno v šolo hodijo, zlasti na deželi, kjer šolsko mladino toliko in toliko stvarf ovira, da bi redno hodili v šolo. Učitelj naj si pred vsem prizadeva, da si pridobi Ijubezen in spoštovanje Ijudstva. Ako ljudstvo ufcitelja Ijubi in spoštuje, pošilja svojo deco rado v šolo ter mu nikdar ne nasprotuje pii šoli. Ljudje povsod častno in spoštljivo govore o šoli in o učitelju. Otroci, ko slišijo doma le lepo in dobro o šoli, užč s saboj v šolo prinesejo spoštovanje in ljubezen do učitelja ter radi in veselo hodijo v šolo. Da si pa učitelj to dvoje pridobi, naj gleda, da bode njegovo obnašanje in govorjenje povsod spodobDO. Učitelj naj se obnaša in govori v vsakej družbi kot — mož. Postrežljiv naj bode učitelj vsakemu, kolikor mu njegov stan dopušča. Na deželi se dostikrat pripetf, da kdo učitelja prosi, da bi mu kako pismo ali uradni spis prebral, ali pa kaj malega napisal. Vselej naj učitelj to stori rad, in naj ne terja za trud kakega plačila, zlasti ne pri siromaku. Uverjen naj bode, da je hvaležnost priprostega seljaka več vredna, kakor denar, katerega bi se s tem zaslužil. — Svetuje naj učitelj rad, 6e ga kdo za svet vpraša, a premisli naj pa dobro, kaj bode svetoval, da napačno ne svetuje in s tem zaupanja pri Ijudstvu ne izgubi. — Učitelj naj pazi, da ima v šoli vidne uspehe. Ako stariši vidijo, da se otroci v šoli veliko nauče, pošiljali bodo radi svoje otroke v šolo, in le v največji sili jih pridrže doma. Pri vsakej priliki naj učitelj ljudstvo za šolo vnema ter naj dejansko kaže, koliko šola mladini koristi. — Z eno besedo: učitelj naj vedno in povsod kaže, da je mož na pravem mestu, da je kos svojej službi. Učitelj naj si pridobi ljubezen in spoštovanje ne samo pri ljudstvu, ampak tudi ljubezen in spoštovanje pri svojih učencih. Otroci hodijo veselo v šolo k učitelju, ki ga ljubijo. Uže na obrazu bere se jim srčna radost, ko čvrsto proti šoli stopajo. Težko jih kaka stvar obdrži doma. če jih stariši ustavljajo, otroci jokajo in prosijo, da gredo v šolo. In stariši, ko vidijo, kako otrok sili in sili, ko vidijo, kako veselje ima do šole, pustijo ga, in delo, katcro bi otrok opravil, opravijo sami, ali pa je odložijo. — V taki šoli ni potepuhov, in to je velevažno za bodočnost človeško. Zato naj si pa učitelj prizadeva, kolikor mogoče, da si pridobi ljubezen svojih učencev. Vedno naj bode prijazen, ljubeznjiv s šolsko mladino, akoravno v raznih slučajih gotovo tudi strog, nikdar pa ne prestrog ali celo neusmiljenik. Nauk njegov naj bode rnikavcn, da ga učenci radi poslušajo in se marljivo učijo. Nikdar n«j učitelj učencev ne preobložuje z doraačimi na- logatni, zlasti po leti ne, ko večina otrok pase in jej primanjkuje časa, da bi naloge izdelovala. Ako učenec ne izdela naloge, boji se v šolo, morda celo izostane tisti dan, ko bi moral nalogo prinesti, ali pa tisti dan, ko učitelj daje nalogo v izdelovanje. Na take in enake načine naj učitelj pazi, da si pridobi spoštovanje pri ljudstvu in pri šolski mladini. Ako je to dosegel, dosegel je mnogo; le pazi naj, da je oe izgubi. Izmed vseh ovir ovira na deželi hojo v šolo najbolj paša. — Ko bi te ne bilo, bi otroci redno hodili v šolo. To vidimo učitelji zlasti tam, kjer iraajo posestniki razdeljene pašnike, in vsak svojega pastirja potrebuje. Ali tudi to oviro učitelj lehko, ali vsaj nekoliko odstrani. — Učitelj naj učne ure prestavi; jaz bi svetoval za enorazrednice s poludnevim poukom tako-le: Od 8. — 10. oziroma '/jll. ure naj se poučuje nižji oddelek. Od 11. — 2. oziroma ^l^. ure pa višji oddelek. V tem oddelku je največ pastirjev, živina pa v tem času navadno v hlevu. Otroci bi tedaj lehko hodili v šolo, zraven pa tudi pasli. Tudi to je sredstvo, s katerim se hoja v šolo zdetno zboljša, in nikakor ni, da bi ga zametavali. Po ukazu z 20. marca 1875. 1., št. 88. deželnega šolskega sveta kaznjujejo se stariši, kateri svojih otr<5k ne pošiljajo redno v šolo, in učitelj ima pravico, da take stariše naznanja. Dano mu je tedaj sredstvo, s katerim se stariši silijo svoje otroke v šolo pošiljati. A ravno to sredstvo, katero bi imelo učilnice napolnjevati, — ravno to sredstvo veCkrat šole izpraznjuje ter množi sovražnike šoli, zlasti, če je učitelj neprevidno ali nepremišljeno rabi. Omenjena postava opravičuje sarao bolezen otroka, bolezen stanšev, slabo vreme in slaba pota. A koliko slučajev je, kateri se tako rekoč morajo opravičiti, katere opravičiti uže učitelja vest sili. — Naj naštejem tukaj dva slučaja: K učitelju pride ubog kočar ali gostač s prošnjo, da bi mu dovolil otroka en ali dva dni doma si pridržati, da bi mu pri delu pomagal. Izposodil si je za ta dva dni živino, da si svoje malo zemljišče najemišče obdela. Ravno za ta dva dni ima živino, tretji dan jo mora oddati, če si je obdelal, ali ne. Delavcev si siromak najeti ne more; deček pa mu pri delu uže toliko pomaga, kakor odrasli delavec. Bnde li učitelj odbil njegovo prošnjo? Ali bode zamude neopravičil in ga potem naznanil? Gotovo bi to ne bilo prav. Drug slučaj: Mati vdova, uboga mati brez premoženja, tnati treh, čveterih ali še več nedoraslih otrok, prosi učitelja, da bi jej dovolil, da hčerka doma ostane in na majhne otročice pazi, ona pa da gre na delo, da sebi in lačnim otročicem vsaj nekoliko živeža prisluži. — Postava sicer ne opravičuje teh dveh slučajev, a če stvar natanko premislimo, ni li siromaštvo huda bolezen? Ni li huje kot bolezen, ko uboga, lačna mati sestradane otiočičke se sklenjenimi ročicami vidi kruha prositi, katerega pa samanimainjim ga tudi dati ne more? Bo li učitelj take zamude neopravičil in morda potem še celo kazni izročil? Mislirn, da ga mej narni ni toli neusmiljenega učitelja. V takih in enakih sluCajih naj bode učitelj usmiljen, in naj rad take prošnje uslišuje, vselej pa s tem pogojem, da bodo stariši drugokrat svoje otroke rajši v šolo pošiljali. In iz lastne izkušnje vem, da so otroci takib starišev, katerim so se take in enake prošnje uslišale, najredneje bodili v šolo. Tedaj bodimo previdni in kolikor mogoče usmiljeni pri naznanjevanji zamud, zlasti v takih slučajih, kjer je učitelj uže prisiljen, da zamude opraviči. — Sploh pa, kaj doseže učitelj, ako je prestrog v tej zadevi? Največ si nakoplje srd in sovraštvo sploh. Nevoljni stariši govore nevoljno o šoli in o učitelju. In kakor častno in spoštljivo govorjenje starišev dobrodejno na blaga mlada srca vpliva, tako vpliva nasprotno surovo, zaničevalno govorjenje starišev v pričo otrok, slabo, jako slabo na mladino. Ce stariši ne spoštujejo učitelja, ga tudi otrok ne bode ter bode nerad hodil v šolo in se še celo potepal. Kaj pa je potepuh, se lehko uvidi. Uže iz tega vzroka naj učitelj pazi, da si po nepotrebnem zaradi naznanjevanj šolskih zaruud ne nakoplje sovraštva ljudstva in otrok in da ne goji potepubov, ampak poštene in zveste državljane. V takih slučajih pa, kjer učitelj vidi, da stariši iz gole nemarnosti svojih otrok v šolo ne pošiljajo, naj se pa le strogo ravna, zlasti, če lepa beseda nič ne izda in če še druge proti šoli hujskajo. Zadnjirn naj bi se, po mojej misli, odmerila najostrejša kazen. Morda pa mi bode kedo mojih častitih g. g. tovarišev oporekal, da preveč zahtevam; češ, kedo bode prijazen z vsakim človekom, celo pa še z neolikanim; kedo bode učne ure prestavljal in šest ur skoraj zaporedoma v šoli poučeval i. t. d. Res je, da ni lehko, da bi bil človek vedno in z vsakiin tudi z neolikanim prijazen ali še celo s takim, kateri gospodskej suknji malo, ali prav nič ne zaupa, — kateri ima, rekel bi, uže prirojeno srd do vsega, kar je gospodskega. Ali ravno s takimi ljudmi bodimo prijazni, kolikor mogoče, kajti s tem vlivamo jim olje v njhovo pusto in trdo srce, jim ga mečimo in blažimo. Nikdar pa jih ne zaničujmo. Naš narod ne bi bil nikdar gospodi toliko sovražen, ko bi ga nekateri gospodskega stanu ne zaničevali. Tedaj bodimo piijazni z vsakim; s tem si pridobivamo prijateljev šoli. Bodimo pri naznanjevanji šolskih zamud prizanesljivi in usmiljeni, kolikor mogoče, in če je treba učne ure prestaviti in s tem hojo v šolo zboljšati, storimo to radi. To bode pospeševalo napredek v šoli ter omiko rnladine in omiko vsega milega naroda.