Leto XVIII.
r Celju, dne 13. maja 1908.
Štev. 54.

Uredništvo
jena Schillerjevi cesti §t.3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, Sredo in petek ter velja za strljo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več,.kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Avst:
Za inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa* kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Anarhija v justici.
— To, kar smo večkrat proroko-vali avstrijski justični upravi, se začne uresničevati! V avstrijskem pravosodju se širi prava anarhija, ki je logična posledica postopanja justične uprave. Ta posledica je morala nastati, odkar je justična uprava sama začela kršiti pravico in zakone na ljubo in v korist — nemški politiki! Kdor pa pride enkrat na poševno ploskev krivice, ta drči zdržema navzdol in to čim dalje hitreje, ako je ne zapusti o pravem času. Toda prorokovali smo gluhim ušesom, nemški moloh je hotel imeti žrtve in justična uprava mu je služila in mu služi brez pomisleka in brez ozira na svojo vzvišeno nalogo. Resničen je rek: „Das ist der Fluch der bOsen Tat, dass sie fortzeugend Bftses muss gebaren." Iz enega zla se rodi drugo in ko bo izginilo zaupanje ljudstva v justico, tedaj bo doživela popolen polom, če se ne domisli prej
svoje naloge in dolžnosti!
* * *
Te dni nam je prišla v roke Begova knjižica o slovensko - nemški meji na Koroškem. Milo se mora storiti človeku, ko prelistuje te žive dokumente naše zgodovine, posebno pa nas je pretresla usoda tistega polja, ki se razprostira od Celovca na sever do Krnskega grada, polja, kateremu so nadeli Slovenci lepo ime Gosposvetsko polje. Tukaj še stoji kneževski stol, ob katerem se je vršilo skoži ves srednji vek in še dalje ustoljevanje koroških knezov po starem slovenskem običaju in v slovenskem jeziku. Tam je slovenski kmet v imenu narodovem izročil vojvodsko oblast le tistemu možu, ki je prišel pred njega slovenski govoreč in v noši slovenskega kmeta! Knez je moral popreje obljubiti, da bode čuval vse stare, posebno jezikovne pravice in zanimivo je, da celo nemška pravna knjiga „Schwabenspiegel" omenja te posebne pravice ter piše: ,.vnd der windisch man, der jn also ansprichtt, mit vindischer zungen so soli er sprechen". Pa časi so se izpremenili in prišlo je, da sta bila nemški cesar in koroški vojvoda ena in ista oseba in da je dobil slovenski kmet, ki je stopil pred njega, da si poišče pravice v slovenskem jeziku, zaničljiv odgovor: „ich verstann diner sprach nitt", ne razumem tvojega jezika, mu je dejal in tako mu je odrekel pravico.
Jedva dobro uro hoda od tega kraja, kjer se je nekdaj vršilo svečano ustoljevanje po slovenski šegi ter so se s prisego potrjevale pravice slovenskega jezika, stoji danes sodno poslopje celovško. Tam sta stopila nedavno slovenska odvetnika kot zastopnika slovenskih strank ter sta zahtevala od sodnika v slo-
venskem jeziku, naj jima razsodi spor. Toda mladi sodnik dr. Torg-gler, ki je nedavno priš el iz Maribora v Celovec, presko-čivši celo vrsto starejših in bolje kvalifikovattih slovenskih tovarišev, jima je to odrekel! Mož ni imel izgovora, kakor tisti vojvoda in nemški cesar, ki se je izgovarjal s tem, da ne razume jezika, zakaj dr. Troggler zna slovensko, ampak rekel je kratkomalo: nočem in ne pripuščam, da bi slovenska odvetnika pred mano govorila slovensko, ampak zahtevam, da govorita nemški, sicer ju ne poslušam. Sic volo, sic iubeo! Do lanskega leta se je celovško deželno sodišče držalo načela, da so slovenski govori strankinih zastopnikov dopustni, ako so vsi pri pravdi udeleženi in na-vzočni, torej tudi zastopnik druge pravdne stranke toliko zmožni slovenskega jezika, da morejo slediti govorom. Sedaj hočejo snesti tudi to mrvico pravice, ker v najnovejših kričečih primerih so -bili vsi udeleženci zmožni slovenščine.
Sodnik, ki je tako odrekel izvrševanje sodniškega posla, se je nemara ravnal po vzgledu svojega drznega tovariša, ki se je toliko spozabil, da je pisal v svoji odločbi:
„Deželnonavaden zamore v slučaju biti le jezik, če občujejo v njem dež. avton. oblastva, t. j. koroški dež. zbor in dež. odbor. Ker se pa to ne godi, je smatrati za na Koroškem deželno navadni jezik le jezik imenovanih oblastev, a ta je nemški. Nihče ne taji, da ni na Koroškem Slovencev, ali bolje Vendov ali ,Windische", ali njih jezik je različen od pismene slovenščine, ki jo rabijo slovenski odvetniki. Slovensko kmetsko prebivalstvo (die windische LandbevOlkerung) tudi ne razume tega jezika. Torej je popolnoma brez pomena razpravljati v jeziku, ki je strankama samima tuj".
To drzno žaljenje celega slovenskega naroda se je osmelil napisati c. kr. sodnik! L. 1882. je justični minister baron Pražak v svoji jezikovni naredbi pripoznal slovenščini, da jo je pripuščati k razpravam pred sodišči in je hkratu izrekel mnenje, da ne gre, da bi se vsakemu sodišču za vsak posamezen primer prepuščalo soditi o jtziku, je li sposoben za razprave ali ne! Po 25 letih, v katerih se je jezik razvil čudovito daleč in se usposobil za najfinejše izražanje in v katerih je baš koroška rDružba sv. Mohorja" razdelila na milijone knjig, pisanih v tem jeziku, ravno med preprosto ljudstvo, pricaplja neveden in napihnjen nemški sodnik, ki ne vidi čez plot svoje nemške domišljavosti in se drzne napisati gori omenjeno odločbo!
To je bil vendar tudi predsednikoma deželnega in višjega sodišča
prehud tobak in tudi justični minister je to grajal v poslaniški zbornici v odgovoru na interpelacijo dne 30. aprila t. 1.
Pa kaj bode vse to pomagalo? Nemški sodniki vedo, da imajo zaslombo pri svojih višjih,' gori do zadnje instance in če Najvišje sodišče vkljub vsem zahtevam Slovencem nasproti že 50 let ne izvršuje zakona, ki se tiče njegovega poslovanja, in ne izdaja zakonito predpisanih slovenskih razsodb, zakaj si ne bi dovoljevali tudi mali sodniki na prvih instancah tak šport? Riba od glave smrdi!
Premišljeno smo rekli šport. Koroški knez je odslovil slovenskega kmeta, ker ni razumel slovenskega jezika, sedaj pa uganjajo take burke sodniki in najraje taki sodniki, ki razumejo slovenski. Njim torej ni za drugega mar, nego da s tem žalijo narodni čut slovenskfh zastopnikov, ki se v novejšem času imenujejo le še prite-peni „Hetzadvokaten". Mi pa vprašamo te srborite nemške politike z ozirom na prej omenjeno ustoljevanje koroških vojvod: Kdo je bil prej gospodar na Koroškem, mi ali vi?! — Stoječ na svojem jnstament-stališču hočejo sodniki pokazati, da je slovenščina nekaj manj vrednega, nekaj inferiornega. Državno sodišče je sicer pred kratkim izreklo, • da mora tudi deželni odbor koroški sprejemati in reševati slovenske vloge, ker je slovenščina na Koroškem v deželi navaden jezik, sodniki v Celovcu pa ji to odrekajo!
In višja oblastva k temu molče in s svojim molkom to podpirajo, da, naravnost odobravajo. Dobro nam je znano, da so si sodni predsedj-aiki in gori do ministra dobro v svesti, da je postopanje celovških nemških sodnikov napram Slovencem krivično, in camera caritatis to tudi sami priznavajo, tudi med vrstami se bere v omenjenem ministrovem odgovoru na interpelacijo (30. aprila 1908), a poguma jim manjka, da bi to svoje prepričanje tudi na ves glas povedali in pravici pomagali do zmage. Naj zapazijo pri pregledovanju spisov, ki jim doj-dejo v roke, še toliko krivic, ki so se godile slovenskemu jeziku, naj vidijo sto in stokrat, da se je nezakonito rabil nemški jezik tam, kjer bi se bil moral rabiti slovenski", iz lastnega nagiba, uradoma se ne ganejo, če ni pritožbe od strani Slovenca. Zatorej pri-tožujte se zaradi vsake, tudi najmanjše krivice — vigilantibus iura scripta sunt! Načeloma se kliče za take nezakonitosti nemški sodnik na odgovor le, če se je Slovenec pritožil in le v mejah takšne pritožbe se stvar nekoliko preiskuje in potem „ubogega, od Slovencev preganjenega" nemškega sodnika po očetovsko opomni, naj bode v
prihodnje bolj oprezen. Pa naj stori slovenski sodnik kaj enakega, naj zapiše najmanjšo opazko, ki se tiče tako-imenovane notranje slnžbe, v slovenskem jeziku, pa iajd ž njim pred disciplinarni senat. Proti Slovencem ne čakajo na pritožbe, ne, vestno in skrbno pazijo, da se ne bi nemškemu uradnemu jeziku zožil obseg. Kaj hočete? Krivice, ki se je zgodila Slovencu, niso zapazili, on sam se ni pritožil, zaradi tega se tudi ni mogla grajati. Če pa se zgodi Nemcu bodisi tudi le navidezna krivica, je to tako kričeče hudodelstvo, da tega ni moči prezreti in zaradi tega se tudi vsakokrat uradoma graja. — Ali se to pravi: suum cuique — vsakemu svoje?
V odgovoru na interpelacijo je minister 30. aprila t. L tudi dejal, da mu ni moči v stvari sami poseči vmes, o tem razsojajo od njega neodvisni sodniki, on da ne sme in ne mara poseči v judikatnro. Dovoljujemo si dvomiti, da je ekscelenca Klein prepričan o resnici teh svojih besed, ker si ne moremo misliti, da bi on ne vedel, v čem obstoja sodniška neodvisnost! — Vprašamo le, ali je to pravilo mero-dajno tudi takrat, kadar bi bilo vprid našim zahtevam? Najvišje sodišče je je nekoč, ko se je šlo za to, da se prisili dalmatinskega sodnika (dr. Ferri), naj piše v italijanskem in ne v hrvaškem jeziku, izreklo: „Državni osnovni zakon z dne 11. dec 1867 (drž. zak. št. 144) jamči v čl. 6 sodniku samostojnost in neodvisnost zgolj glede njegove sodniške službe. Sodnikovo poslovanje, ki se ne tiče pravosodja t ožjem pomenu besede, ne spada v področje določil teg» zakona. Glede njega je sodnik podvržen disciplinarnim zakonom. rDie Rechtsanwendnng der I"nhalt einesSpruches oder Beschlusses sind von einer Beeinflussung und Kon-trolle seitens der vorgesetzten Be-hOrden allerdings ausgeschlossen, aber die Form zu bestimmen, in welcher die richterliche Ent-scheidung zu verfassen und hinauszugeben ist, fallt aus-schliesslich in die Kompetenz der Justizverwaltung". Da se tiče jezik, v katerem je sestaviti sodniški sklep, le oblike in ne bistva rešitve, o tem pač ni nobenega dvoma. Sodniško poslovanje urediti v tej smeri, je torej stvar justične uprave". (Gerichts-Ztg. 1. 1900, str. 363.) Tukaj je torej Najvišje sodišče jasno izreklo, da se tiče sodniška neodvisnost le bistva, vsebine izreka ali razsodbe, ne pa oblike, h kateri spada jezik. Ekscelenca Klein pa ne pozna tega nauka in pravi, da ne sme poseči v „judikaturo!"
In še zadnji čas je izreklo Najvišje sodišče slično mnenje — seveda proti nam! Na višjem sodišču v Gradcu
govore namreč slovenski odvetniki slo-bodno v slovenskem jeziku. Iz početka so jim hoteli prepovedati, ko pa je NajviSje sodišče že 1. 1898. izreklo, da to ni prav, so se uklonili in isti odvetnik, ki mu pri celovških sodiščih zabranjujejo govoriti slovenski, sme pred višjim sodiščem v Gradcu, ko dojde stvar vsled priziva tja, pledirati v slovenskem jeziku. Zapisnik pa se piše tudi v Gradcu v nemškem jeziku in sodba se sklepa in razglaša nemški. Ko so se slovenski odvetniki zaradi tega pritožili, je Najvišje sodišče 28. januarja 1908. 1. (Slov. Pravnik 1908, str. 47) izreklo: „0 tem pa, kako je stvar sklicati, v katerem jeziku je opraviti referat in razglasiti sodbo, o tem ni nikakih naredb. Takšna navodila, ki bi premenila dosedanjo rabo jezika, zamore izdati le justična uprava".
Najvišja sodna oblast torej pripisuje justičnemu ministru pravico urediti jezikovno vprašanje. Če ne mara izdati splošne naredbe, zakaj ne stori vsaj konca anarhiji, ki vlada v Celovcu ?
Da si je upal zapisati sodnik v razloge svoje razsodbe, da Koroška, „windische LandbevOlkerung", ne razume pismene slovenščine, to se je zgodilo v deželi, kjer sta se rodila Urban Jarnik in Anton Janežič, kjer sta ta dva moža pisala slovnico in slovar slo venskega j ezika, v deželi, kjer se je ustanovila in do svoje današnje moči razvila Mohorjeva družba! In vkljub temu si upa nemški sodnik zapisati tako opazko! Ne moremo si misliti, da je hotel namenoma žaliti, ne, take hudobnosti vendar ne moremo pričakovati od — sodnika!
Vzemimo torej, da mož o vsem tem nič ne ve in kakor vsi naši pro-svitljeni Nemci, ki ne čitajo nič slovenskega, verno ponavlja, kar mu godejo dan za dnevom hujskajoči nemški listi. Komur pa je za napredek pravosodja, ta se mora v očigled takim razmeram prašati, ali je človek, ki o preteklosti, o zgodovini ter o razmerah naroda, med katerim naj uraduje, tako malo, to se pravi, prav nič ne ve, kakor naš celovški sodnik, sploh usposobljen za sodnika med Slovenci, ali mar ni res, da bi morala biti skrb pravosodnega ministra, da jim ne pošilja sodnikov, ki so si le v slovitih kurzih za silo prilastili nekoliko slovenskih besed, ampak da zahteva od ljudi, ki jih imenuje za sodnike, če ne veliko, pa vsaj nekoliko naobrazbe, in k njej spada tudi rudimentarno poznavanje zgodovine in razmer naroda, med katerim naj uradujejo. Tudi zaradi tega je pravosodni minister sokriv justičnih škandalov v Celovcu, ker je premišljeno in namenoma imenoval na Koroško vedno le nemškonacijonalne peteline za sodnike, domačine pa je odvračal. V okrožju graškega nadsodišča služi sedaj toliko Korošcev slovenske narodnosti, da bi zamoglo vsako sodišče v slovenskem delu Koroške dobiti vsaj enega takega sodnika domačina, dejanski pa ne služi nobeden Slovenec na Koroškem, temveč vsi slovenski sodniki po rodu Korošci službujejo na Štajerskem ali na Kranjskem; vse njihove prošnje za premestitev v domovino so bile doslej brezuspešne. Ali je potem čudo, če se godč taki justični škandali.
Pisalo se je, da je dr. Šusteršič vložil v Celovcu slovenski pisano tožbo, in da so mu jo a limine zavrnili, ker je bila pisana v slovenskem jeziku. Vodja S. L. S. je torej osebno prizadet, sam si je torej izkusil, kakšna je praksa celovških sodnikov in po vsej
pravici mu kličemo: tua res agitur! Ali mu bode odslej tudi še vseeno, kakšne uradnike imamo?! Vložil je nujni predlog in želimo le, da bi ostal v započetem boju trd, neizprosen, mož jeklen. Na neizprosen boj pa kličemo tudi vse druge može, katerim je slovenski narod poveril častno nalogo, da ga zastopajo v zboru avstrijskih narodov. Vsaj ta stvar naj jih združi. Kakor pozabijo Nemci vsa nasprotstva, kadar jim je braniti nadvlado svojega naroda, ter se borita ramo ob rami najhujši klerikalec in največji liberalec ne za svoje pravice ampak za privilegije, tako naj nastopajo tudi naši poslanci v tem vprašanju sknpno ter nam naj iz-vojujejo staro pravdo, da si bo smel iskati in da bode za-dobil Slovenec tudi v tužnem Korotanu pravico v svojem jeziku!
Blagor ti, mladina!
Ni se ti vedno dobro godilo, toda sedaj nastopijo zate zlati časi. Treba se ti je le podati pod okrilje klerikalcev, ki z milim glasom vabijo v svoj tabor. Vse želje ti izpolnijo, samo reci eno besedo, da si klerikalna. Zahtevajo le, da kažeš, kadar to potrebujejo, nekaj zunanjih znakov, zato ti pa dovolijo vse, česar si mlado srce poželi.
In mlado srce si želi zabav, veselja. Nikjer ga ni najti več kakor v klerikalnih društvih, ki jim načeluje vesel kaplan. Zdaj se priredi veselica, zdaj kakšna jubilejna slavnost, zdaj zopet gledališka igra in tako pazijo vedno na to, da se ohrani mladina pri dobri volji. Včasih stori to že par litrov pijače in duhovni gospodje imajo vedno denar. V plačilo ža to zahtevajo samo, da se vpišeš v Marijino družbo in sicer ločeno po spolih, samo gospod kaplan so tudi pri dekliški* to pa samo za to, ker imajo žegne in se jih nič ne prime. Zahtevajo le, da si obesiš škapulir, kadar hočejo gospod pred svetom pokazati, koliko vas je.
In če te mlade noge ob glasu harmonike privzdigujejo in se ti roka kroži k objemu, nič ne de, »katoliška" mladina lahko tudi zaraja, da je le na „katoliški podlagi" in če pri tem tudi kak venec ovene.
In če si, mladenič, kedaj občudoval vrle sokole, in se divil lepoti in ubranosti mladih teles in če se ti je v tvojem srcu vzbudila želja stopiti v njih vrste, nič ne obupaj, tudi s tem ti klerikalci postrežejo. "Sokol ali čuk, kaj na tem? Obe sta ptici božji, toda lepši glas pa ima vendarle čuk.
A človek ne obstoji samo iz telesa, temveč tudi iz duše. In tudi duh je treba izobraževati. In glej, mladenič, ali se ti nudi na celem božjem svetu boljša prilika, da se izomikaš, da v par dneh, kaj pravim, v par urah sneš z veliko žlico vso ono tičenbst, za katero so navadni zemljani rabili leta in leta ? Treba se ti je le izkazati, da si absol-viral kak krščansko-socijalni kurz, in takoj postaneš „zaveden mož", čigar beseda odtehta več kakor še tako prepričevalni govori »liberalnih škricev", — seve, dokler blebečeš to, česar so te gospod naučili. Da si na vrhuncu glede vseh političnih dnevnih vprašanj, dobiš v klerikalnih društvih kar na cente »najboljših" časnikov, da imaš papirja za celo leto. Časniki so res samo ene vrste, toda tem boljše za tebe; če vidiš eno samo cesto, si ne zajdeš tako lahko, kakor če je več potov. In da so klerikalni časniki dobri, kako si upaš o tem dvomiti in se ne bojiš, da te ob tej priči ne zadene kazen božja ? Saj jih urejujejo in spisujejo duhovniki, ki ne le sami živijo natančno po božjih zapovedih,
— Kristus je sicer med apostoli, ki jih je bilo samo dvanajst, imel enega nič-vredneža, toda to je bilo takrat!
Oni se tudi pri drugih noč in dan trudijo le za božjo čast, dobro vedoč, da je vse na tem svetu le prazna pena, ničemurno, pregrešno. Kedaj si še slišal o duhovniku, da se je pehal za posvetno čast, za denar, za mandat, za veselo, dvomljivo zabavo? Nikoli, k večjemu tam v deveti deželi.
A tudi učeni so naši duhovniki. Kako tudi ne? Ti seveda v svoji nevednosti misliš, da so se gospodje v bogoslovju učili le svetih reči, kvečjemu še točo delati, toda to je bilo v starih časih. Dandanes se z največjo temeljitostjo obravnavajo politična in gospodarska vprašanja, gospodje se razumejo na kmetijstvo bolj kakor ti, gordijski vozel socijalnega vprašanja so razse-kali z enim mahom: narodi, postanite klerikalni, in konec bo vsega gorja. Skrij se, Aleksander! Gospodje so se učili nadalje, kako ustanavljati kon-zumna društva, bojne posojilnice, mlekarne itd.
Tako bi ti lahko navedel še mnogo, mnogo, toda upam, da sem te že sedaj prepričal, da ni mogoče boljših časnikov, kakor so klerikalni.
Dokler je človek mlad, želi si tudi potovanja v daljne kraje. Mladina, nur herrreinspaziert! klerikalci ti nudijo tudi to. Letos v Lurd, drugo leto v Rim, in ne bo dolgo trajalo, v Jeruzalem, če pa drugam ne, pa vsaj k Mariji Pomagaj. Koliko novega vidiš! In pri tem ti niti oči ne zavežejo, niti te ne dajo v kak zaboj! Res da stane tako poučno potovanje mnogo denarjev, toda pomisli dobri namen! Denar te zapeljuje samo k grehu, ali ni boljše za tvoje zveličanje, da ga daš rajše tistim Francozom in Italijanom, ki so že itak zapisani hudiču?
A mlado srce si želi še več. Kakor sladka pesem iz tajnih daljav prihaja v srce neodoljiva želja po prostosti, svobodi. Ne le mlado telo, tudi mlad duh čuti v sebi moč, ki hoče svoj delokrog in pri tem ne trpi nobenih zaprek nadležnih mej. Tudi klerikalci ti ponujajo svobodo, ne vprašajo te, kaj da veruješ in kako da živiš, samo da opravljaš vse zunanjosti. Tudi v politiki smeš imeti svoje svobodno prepričanje, seve samo v srcu, na zunaj pa kaži takšnega, da se strinja z »gospodovim". Ob času voiitev smeš v dnu duše biti prepričan, da je ta ali oni klerikalni kandidat nezmožen, nevreden, samo da ga voliš in da zanj agitiraš, pa si njih ljubljenec.
Zares, blagor ti, mladina!
Politični pregled.
Domače dežele.
— Proti nujnosti Kolovratovega predloga je govoril v imenu čeških radikalcev poslanec Klofač. Grajal je nemški duh in nemški značaj armade, katero tvorijo po ogromni večini slovanski vojaki. Ta nemški duh in značaj je nekaj nenaravnega, za nas Slovence skrajno žaljivega in krivičnega. Klofač navaja mnogo slučajev, v katerih so posamični častniki slovanske narode na nečuven način žalili. Tako nastopa nek poročnik Zemenetz v Terezinu kot pevec kupletov, v katerih češki narod na prav sproStaški način žali; nek general v Dalmaciji se je pa izrazil, da je treba vse slovanske narode kar naravnost iztrebiti. Slovanski poslanci, ki količkaj gledajo še na svojo narodno čast, ne smejo dovoliti taki vojni upravi niti jednega rekruta. Klofač je v svojem govoru apeliral tudi na parlament, naj se končno spomni svoje naloge ter naj nikar ne trpi več, da bi še nadalje par fevdalnih gospodov
v delegacijah in v gosposki zbornici odločalo o najvažnejših interesih prebivalstva, to je stvar zastopnikov prebivalstva, te pa naj vodijo koristi njih volilcev in ne prazni obziri na levo in desno. Proti je govoril tudi poljski soc. dem. Lieberman, kateri je ostro grajal razmere v Galiciji, kjer plemiško-kle-rikalna poljska klika po svoji volji gospodari brez kontrole in brez straha, da bi jo kdo zavrnil v meje zakonitosti.
Domobranski minister je spregovoril daljši govor, v katerem pravi, da si je v svesti, da zvišanje rekrutov zahteva od prebivalstva občutljivih žrtev v osebnem in gospodarskem oziru. Priznava, da prebivalstvo po pravici zahteva, naj se z njegovimi sinovi pri vojakih dostojno ravna; minister tudi obsoja vsako vmešavanje v nazore, v versko in narodno prepričanje poedin-cev. Nasproti posl. Klofaču je pa moža zapustila vsa objektivnost in treznost in na tega poslanca očitanja glede zasmehovanja in zaničevanja Slovanov po raznih častnikih je odgovarjal v tonu, kakoršnega bi kak kaprol morda še brez protesta prenesel, nikdar pa ne poslanec, ki si je količkaj v svesti svojega dostojanstva. Proti koncu svojega govora obljublja minister za zvišanje rekrutov: odpravo vojaških vaj v 11. in 12. letu vojaške službe, podporo rodbin na vaje poklicanih rekrutov, dopuste za časa žetev. 500 stalnih dopustov itd. Vse te ugodnosti ponuja minister za 5000 rekrutov v e č ha leto in meni, da bodo poslanci prebivalstvu samo vstregli, ako bodo glasovali za vladni predlog.
Nato sta spregovorila še generalna govornika ter so sledili dejanski popravki. Posl. Klofač se je zavaroval proti kasarniškemu tonu, v katerem je izvolil minister Georgi reagirati na njegova izvajanja. Posl. Kram4f se je istotako energično zavaroval proti tonu domobranskega ministra ter izjavil, da stopi v delegacijah vojnemu ministru nasproti, da si ne bode domišljal, da se sme ves narod na tak način žaliti, kakor to dela vojna uprava s Cehi. Nato se je začelo glasovanje. Prisotnih je bilo od vseh 516 poslancev 416. Proti so glasovali: socijalni demokratje, nemški radikalni, češki radikalci, trije dunajski naprednjaki, zionisti, Poljak Breiter in Rusini izvzemši petih; za nujnost so glasovali: krščanski socijalci. kranjski in primorski klerikalci, rusofili ali Starorusini, nemški naprednjaki raznih strank, češki Narodni klub in nemški agrarci in Italijani vseh strank; odstranili so se s posebno izjavo dr. Ploja vsi slovenski štajerski poslanci, liberalnih slovenskih poslancev sploh ni bilo v dvorani, trije Dalmatinci so bili v dvorani in so glasovali za vlado. To glasovanje jugoslovanskih poslancev priča o nečuveni slabotnosti in nesamostojnosti v tako važnih in naravnost usodepolnih trenotkih. Naše štajerske poslance obeh klubov treba pohvaliti, da so se skupno protestujoč proti vladi, katera nas tako zatira, odstranili, obžalujemo pa, da niso naravnost in odločno glasovali proti vladi, katere načelnik je še pred par dnevi sprejel nečuveno spomenico nemških »naprednih" poslancev o izpadih in poseganju Slovencev v področje nemške narodne posesti in oblasti ter obljubil, da bode to spomenico natanko proučil in uvaževal njih zahteve. Taki vladi ne groša davka in ne enega rekruta. Naravnost sramotno je pa dejstvo, da nimajo ne na Kranjskem ne na Primorskem v klerikalnih krogih toliko smisla za narodno dostojnost, da bi spoznali, da so sebi, in da so nam kot Slovenci dolžni proti sedanji, nam Slovencem in Korošcem tako skrajno
sovražni vladi, protestirati na najbolj občuten in najbolj oster način. Žalostno je, da si liberalni slovenski poslanci niso upali odločno, proti tej vladi glasovati, mesto da so se plaho zgubili iz dvorane ali da sploh niso prišli k seji. Da so tudi trije Dalmatinci glasovali za vlado, nam priča, da se jugoslo-vanstvo ne sme še nad jati realnih uspehov, dokler se ne otrese sedaj vladajočih strank, ki služijo vsem in vsemu, samo jugoslovanski ideji ne. Če se pa gospoda izgovarja morda na češki narodni klub, ki je vkljub vsem žalitvam vendar glasoval za vlado, treba na to odgovoriti, da nikakor ne
gre, češke grehe in napake oponašati.
*
Nujnost Kolovratovega predloga je bila sicer sprejeta, toda vlada je dobila samo dva glasa večine. Kako ponižujoče za Slovane je to, da je Kram&Fev češki narodni kjub, da so kranjski in primorski klerikalci in trije Dalmatinci glasovali za vlado, nam pričajo dejstva, da je načelnik vlade sprejel »spomenico" nemških »naprednih" poslancev proti Slovencem ter obljubil uvaževati te nemške želje in zahteve, nadalje, da je predsednik nadsodišča v Pragi vitez Wessely že zopet na svojem mestu in da je izjavil, da bode za-naprej ravno tako uradoval, ko poprej t. j., da bode dajal nemškim sodniškim upornikom prav in da bode odbijal zakonite pritožbe Cehov dalje, da je za poštno službo odgovoren generalni poštni nadzornik Wagner-Jauregg, kateri nam je proti volji ministra Fofta urinil nove poštne znamke s samo nemškim napisom ter da minister Fiedler nima na poštno službo nikakega npliva. — To vse je dal baron Beck nemškim strankam pred glasovanjem naznanje in kljub temu so mu Čehi in Slovenci dali dober del sVoji glasov in se noben Slovenec ni upal glasovati proti.
'> •' _
Štajerske noTice.
—	Izvanredni občni zbor „Na-rodne založbe" v Celju se vrši danes ob 6. uri zvečer v uredništvu „Narodnega lista" v Rotovških ulicah št. 12. Poživljamo celjske zadružnike, da se zanesljivo polnoštevilno udeleže obč. zbora.
—	Opozarjamo naše politike na današnji uvodnik — vsi pa, ki se zanimajo tudi za »delovanje" klerikalcev med našo mladino, naj si prečitajo drugi naš članek ,Blagor ti, mladina!'
—	Slovensko gledališče v Celju. Ciklus treh gledaliških predstav, članov deželnega gledališča v Ljubljani, se vrši v torek 19., sredo 20. in četrtek 21. maja t. 1. Gostovanje bi se bilo prej započelo, a člani so morali ostati v Ljubljani radi nove pogodbe z deželnim gledališčem. Ker je pa tako gostovanje z velikimi troški spojeno uvedel se je abonement na tri predstave za sedeže 1. vrste 6 K, za drugo vrsto 3'80 K, za balkon 3 K. — Za uboge dijake se bo dalo 100 stojišč na razpolago kakor lansko leto. Nadejati se je lepega obiska, ker je re-pertoir odbran iz najbolj uspelih iger ljubljanske sezone in goriške tourneje, na kateri so imeli ljubljanski igralci popolen uspeh in vedno nabito polno gledališče.
—	Slovensko gledališče v Celju. Predstavljalo se bo v i<>rek, 19. maja veseloigro: ,,Velika srenja",- spisala Lippschitz in Loth;.i. preložil VI. Levstik; v sredo 20. maja: „Ob svojem kruhu", veseloigra v 4 dejanjih, spisal Kari Weiss, za slov. oder priredij Fr. Kobal; v četrtek 21. maja: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski", farsa \ 3 dejanjih, spisal I. Cankar.
—	Gledal, predstava v „Skalni kleti4*. Bralno društvo v Gaber ju, katero je imelo zadnjič na Ostrožnem tako krasen uspeh, misli na Binkoštni ponedeljek znova prirediti gledališko predstavo v »Skalni kleti". Na vspo-redu sti burka »Raztresenca" (napisal pl. Kotzebu'0 in »Damoklejev meč", gluma, (napisal p'. Putlitz). Obe ste enodejanki. Slavna celjska društva so vljudno naprošena, da se ozirajo na to prireditev.
—	Diana, kopališka zadruga na Bregu pri Celju, vabi svoje ude na občni zbor, ki bode dne 23. maja t. 1. ob 6. uri zvečer v dvorani za seje Posojilnice v Celju v »Narodnem domu" I. nadstr. Dnevni red: 1. Letni račun za 1. 1907. 2. Slučajnosti.
—	Cirkus Kolosseum. (Lastnik R. Horvath). Včeraj se je vršila prva otvoritvena predstava z izbornim vspo-redom, katera je bila še precej dobro obiskana. Ugajal je posebno ekvilibrist Mr. Artusa, kateri je ponjvno žel viharno odobravanje, nadalje plešoči par Silvas in gdč. Frieda, ki je s svojim gibčnim telesom delala naravnost čudeže. Srčkani so bili fantje in dekleta v predzadnji točki. Slovence je tudi to zabavalo, da so frankfurtarske barve ravno dobre za to, da dičijo -— klavna. Zelo je ugajal tndi trebušni govornik Steidler. Cirkus je precej velik in se na prav prijeten način ubije v njem nekaj večernih ur.
—	Celjski mestni magistrat je vedno pripravljen vsak hip povišati mestne doklade in davščine ter meščanom življenje na najrazličnejše načine obteževati; da bi pa kaj storil za njih zdravje, tega pa ne. Sedaj se vsled vetra že nekoliko dni kar dušimo v prahu; vode je na vseh koncih in krajih toliko, da bi lahko vse ulice kar preplavili in sprali prah preč — pa ne! Meščan naj plačuje doklade in nosi bremena, ki mu jih nalaga slabo gospodarstvo mestnih očetov — in naj požira prah — za škropljenje ulic nima naš magistrat niti vinarja in ako bi se tudi vse v prahu podušilo. V resnici vzorno gospodarstvo to naše mestno gospodarstvo — in pa tako »deutsch-fortschrittlich"!
—	Iz Celja. Iz načelstva klerikalne posojilnice v Celju je izstopil, kakor se govori, gaberski Karba. Na njegovo mesto stopi kaplan gosp. dr. Slavi č.
—	Nabori so se vršili prve štiri dni tega tedna za celjski okraj. Poklicanih je bilo k naborom skupno 800 fantov. V ponedeljek jih je ostalo od 133 30, v torek od 166 26.
—	V Grajski vasi je umrl zadnji teden g. Franc Lončar. V teku enega leta je umrlo tam 15 posestnikov! N. v m. p.!
—	Iz Škal. »Bralno društvo v Škalah" priredi v nedeljo, 17. ihaja gledališko šaloigro v dveh dejanjih »Trije tični" s petjem in tamburanjem. Slavno pevsko društvo v Braslovčah, oziroma tega izvrsten »oktet" je prijazno obljubil svoje sodelovanje. — Vabimo toraj k mnogoštevilnemu obisku; posebno opozarjamo na krasne pevske točke slavnoznanih braslovških pevcev.
—	Na Zidanemmostn je torej vendar imenovan na željo Nemcev, oziroma okrajnega šolsk. sveta laškega in deželnega šolsk. sveta štajerskega proti želji domačinov in krajnega šolsk. sveta zidanmoškega g. nadučitelj Meško iz Sel. Ker ne vemo, kako se bo obnašal na svojem novem mestu, še ne moremo izreči gotove sodbe o njem samem; pravijo, da nagiba k Nemcem. Celo imenovanje pa je gotovo zopet brca Nemcev vsem spodnje-štajerskim Slovencem. V Gradcu raste gospodi greben od dne do dne, naj se čuvajo!
—	Podružnica »Slovenskega planinskega društva" v Celju. V »Slov. Narodu" nasvetnje nek dopisnik iz Celja, naj bi se ustanovila v Celju podružnica »SI. pl. društva", da bi se potrudila tudi za slovenske napisje orientacijskih tabel v celjski okolici. Sedaj se svetijo namreč po okolici povsod — nemški napisi, tako, da morajo tujci misliti, da se nahajajo kje pri Gradcu! Misel in nasvet sta dobra, želimo samo, da bi se izvršila ali pa da bi Savinska podružnica razvila živahnejše delovanje tudi okrog Celja. Slovenski zemlji dajmo slovenski značaj — če se celjski Nemci nad tem jezijo ali ne!
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je v letu 1907 v nabiralnikih v Celju: v gostilni v »Nar. domu" 64 K 12 v, v gostilni »Stadt Graz" 39 K 50 v, v gostilni g. Confi-dentija 2 K 10 v, »pri Jelenu" (dokler je bil gostilničar še g. Koštomaj) 12 K, skupaj 117 K 72 v.
—	Kobilice že zopet nastopajo v gozdih nad Laškim trgom.
—	Iz Loč. Kakor ste poročali, je umrl tukajšnji g. župnik Lednik. Bil je eden izmed tolerantnih gospodov, ki si je pa dobil prejšnja leta velike zasluge za narodno stvar. N. v m. p.!
—	Konjiški glavar Lehmann, katerega poznajo spodnještajerski Slovenci že dolgo kot nestrpnega svojega sovražnika, nadaljuje sedaj nemško šovinistiško delo trdovratno v konjiškem okraju. — Kljub vsakoletnem pritožbam razposlal je letos zopet nemške pozivnice slovenskim fantom, kateri se jih pa večinoma ne upajo vrniti iz strahu, da jih potem pri naboru ne »vzamejo". Mi tem potom njegovo postopanje ostro karamo ter ga pozivamo, da si za prihodnje leto zapomni, kake narodnosti so fantje konjiškega okraja. — Županstva in vsak uplivni mož bi moral fante poučiti, da so rav-nopravni državljani, katerih politične in jezikovne pravice mora spoštovati vsak glavar in drug uradnik, katerega država, dežela ali pa občina plačuje iz davkov, katere istih fantov očetje znašajo v državne blagajne. Ne glavar ne kdo drug nima pravice s takimi nemški pisanimi listi slovenske plače-valce krvnega davka žaliti, pač pa je njih dolžnost ravnati z njimi po pravici in zakonu. Uprite se torej takim zlorabam in temu protipostavnemu nžmškutarenju. Vi spolnujete postave in plačujete davke, zato imate tudi pravico zahtevati od državnih uradnikov, ki so nas vseh, ki tvorim j državo, uslužbenci, da te zakone, na katere so prisegli spoštujejo. Ako nočejo z lepa, treba jih bode k temu prisiliti, sredstev zato je dovolj.
—	Štajerski deželni šolski svet je v svoji seji dne 7. maja 1.1. odredil sledeče: Definitivni nadučitelji so postali: v Zidanemmostu g. Franc Meško, dosedaj v Selu, na Runči g. Ivan Bertot, dosedaj definitivni učitelj isto-tam, pri Sv. Bolfenkn pri Središču g. Franc Cajnko, dosedaj učitelj istotam, Definitivni so postali: v Sromljah g. Rudolf Petrič, dosedaj provizorični učitelj istotam, v Artičah g. Alojzij Voglar, v Podovi gdč. Paulina Kosec in gdč. Elizabeta Jug, pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža g. Franc Karbaš in v Črešnjevcih gdč. Marija Stegnar in gdč. Neža Kune j.
—	Štajerski deželni odbor se ne udeleži jubilejnega sprevoda na Dunaju temveč hoče v smislu cesarjevih želj podariti večjo svoto v dobrodelne namene. Posebnemu odseku se je poverila naloga v sporazumu z deželnim odborom zbornici poročati in predlagati o načinu, kako bi se naj ta svota porabila. Nadalje je izjavil deželni odbor doslovno: »K temu bi še pri-
pomnili, da bi bilo dostojno zastopstvo v svečanostnem sprevodu, ki bo, mimogrede omenjeno, služil samo interesom dunajskega mesta, spojeno z izdatnimi stroški, za katere bi deželni odbor moral dobiti privoljenje visokega deželnega zbora. Z ozirom na neugodno financijalno stanje dežele pa deželni odbor žal ne more visokemu deželnemu zboru v tem smislu predlagati spremembo že storjenega sklepa."
To je z ozirom na naše zares žalostne deželne denarne razmere vsaj pameten sklep. »Kranjski" klerikalni deželni odbor ima gotovo preveč denarja, da ga lahko še troši po Dunaju ali pa morda tudi — premalo, ker pošlje na Dunaj le kranjsko — procesijo. Želimo tem romarjem samo, da bi ne peli nazaj grede: »Oj ti mejsto betlehejmsko, k' nejs' nas 'tejlu jer-pergvat".
—	Vzorno poslovanje klerikalnih posojilnic v Dravski dolini. Revizor klerikalnih posojilnic g. Pu-šenjak je baje pretekli teden po svojem inšpiciranju našel nekatere rajf-ajznovke v Dravinski dolini v vzornem neredu. Je pač umevno, ker jim manjka v knjigovodstvu izvežbanih ljudij. Radovedni smo na novo posojilnico, ki je zagledala luč tega sveta pred nekaj nekaj dnevi v Konjicah. — Osnovala se je pod pritiskom komandeželjnega kaplana Pregleja poleg treh drugih kot četrta v konjiškem trgu. O njeni pri-hodnjosti se še za sedaj zdržujemo sodbe.
—	Ali je državni poslanec ljutomerskega okraja dr. Ploj ali dičnl orjak Roškar? Da kmetje nične dajo na dičnega orjaka Roškarja kot zastopnika v državnem zboru, je znova potrdil bunčanski slučaj. Ni še dolgo tega, kar smo pisali, da so se obrnili Malonedeljčani na dr. Ploja, da jim je izposloval poštnega pota, in to z lepim uspehom. Sedaj so se obrnili Buočanci — županstvo — z nujno prošnjo do njega, da je storil potrebne korake za to, da se preišče Murina struga pri Bunčanih. Glavna struga grozi namreč vdreti pod vas in jo izpodkopati. Zakaj pa se ljudje ne obrnejo do Roškarja? Saj je »Slov. Gospodar" trompetal svo-ječasno, da je v Bunčanih zmagala »Kmečka (farovška) zveza"?
—	Napredni jugoslovanski vi-sokošolei obeh graških visokih šol so imeli včeraj shod po § 2 zaradi zadnjih dogodkov na avstr. visokih šolah, katere so povzročili napadi klerikalcev.
—	Bakrova pločevina je za 15 K pri 100 kg cenejša. Tako so sklenile v torek združene avstro-ogrske tvor* niče za bakrovo pločevino.
—	Velike počitnice na ljudskih šolah v ljutomerskem okrajnem glavarstvu ostanejo tndi letos od 15. jul. do 15. septembra.
—	Poštna novost. C. kr. trgovsko ministerstvo namerava izdati zvezke s poštnimi znamkami, ki bi kaj dobro služili potujočemu občinstvu. Ovitek zvezka bo okrašen s cesarskim orlom. V zvezku bodo 3 bloki znamk in sicer 2 z znamkami po 5 vin. in 1 z znamkami po 10 vin.
Stal bo 1 K 52 vin.; 2 vinarja se bosta zaračunala za zvezek, ostalih 1'50 K pa za znamke.
—	»Kmečka zveza" in štajerski vinorejci. Lansko jesen so obljubljali poslanci »Kmečke zveze", k) so glasovali proti vsem svojim obljubam na volilnih shodih za nagodbo z Osrrsko, da npelje tudi Ogrska vinski zakon, ki bo prepovedal kupčevati s ponarejenim vinom. Sedaj namreč uvažajo Ogri svoja vina popolnoma neovirano na Avstrijsko in škodujejo s tem našim vinorejcem toliko bolj, ker lahko svoja vina ponarejajo kolikor hočejo. Slovenski vinorejci so se že večkrat pri-
• . >.
toževali proti uvozu ogrskih vin, n. pr. leta 1904 na vinorejskem shodu v Mariboru, potem lansko leto (glej „Do-movino" št. 146 1. 1907) — a to ni popolnoma nič oviralo poslancev ,.Km. zveze" glasovati za prost uvoz ogrskih vin s tem, da so glasovali za nagodbo. Škodljive posledice se že kažejo; znano nam je iz Slovenskih goric in tudi od drugod, da marsikateri vinorejec ne more niti sedaj doseči 1 pih cen za vino!
Nerazumljivo je človeku, kako so mogli glasovati poslanci dr. Korošec. Pišek, Eoškar in dr. Benkovič za tako oškodovanje slov. kmetov, oni, ki so poslanci edine zastopnice kmečkih koristi, ,,Kmečke zveze"! Kako „delnje" Roškar za slovenske vinorejce, smo že nedavno tega omenili. Kaj njemu mar, če dobe vinorejci podaljšanje brezobrestnih posojil ali ne! Zgodil se je pa v državnem zboru slučaj, £a je moral vsenemški poslanec Malik, zastopnik mesta Ptuja, Št. Lenarta, Zg. Radgone itd. v državnem zboru opozoriti na veliko škodo, ki jo delajo našim vinorejcem židovski ogrski vinski trgovci. Poslanec Roškar pa kot zastopnik skoraj sam vinorejcev teara ne ve in ne vidi. Pa bo šel na shode in govoril o svojem „delovanju" in kaplani mu bodo izrekali zaupnice! Tako slepari „Kmečka zveza" ali pravzaprav farovška zveza naše ubogo ljudstvo!
—	»Kmečka zveza" prireja „javne društvene shode". Javnih ljudskih shodov si ne upa sklicati. Bi morali njeni vodje slišati tuintam marsikatero grenko, tako pa se lahko vzame vsakemu neljubemu gorniku besedo. Znamenje, da se gospodje bojijo odkrite besede. — Roškar in dr. Benkovič bosta farbala naše Muropoljance v nedeljo v Ljutomeru. Naj se vpraša posebno Roškarja o stvareh, katere smo mu že očitali in mu jih očitamo danes v listu!
—	»Domovina" sfe prodaja v Mariboru v trgovini s papirjem in pisalnimi potrebščinami g. Vilka Weixl-a, Gosposka ulica št. 33.
—	Iz Maribora. Čisti dobiček veselice Podravskega odseka „Prosvete" v Mariboru dne 3. majnika t. 1. znaša 331 K 33 vin. Vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tako povolj-nemu gmotnemu uspehu izreka zahvalo
odboc.
—	Neredi na c. kr. poštnem uradu v Mariboru. Odbor „Slovanske Čitalnice" v Mariboru je vložil pritožbo zoper nerednosti od strani mariborskih poštnih uradov, ki se vrše pogostoma na škodo društva. Zdi se, kakor bi se godilo to nalašč, da bi se škodovalo društvenemu življenju. Upamo, da bo si. c. kr. trgovinsko ministerstvo napravilo red.
—	Slovanska Čitalnica" v Mariboru priredi v nedeljo, dne 31. majnika t. 1. skupen društven izlet k Sv. Urbanu. Odhod ob pol 6. uri zjutraj iz „Narodnega doma". Izletnike bode spremljal pevski zbor.
—	Zabavno poučni večer v Maribora priredi odbor „Slovanske Čitalnice" dne 4. junija v proslavo 400-letnice Trubarjevega rojstva. O Primožu Trubarju in o kulturnih razmerah v reformacijski dobi govorita g. dr. A. Medved in dr. Lj. Pivko.
—	T Mariboru sta nastopila ljubljanska operna pevca M. Kondracki in J. Kratochvill v treh koncertih, dne 5., 7. in 9. majnika. Vsi koncerti so bili zelo lepi in obsežni. Z ozirom na pozno pomladansko dobo pa ni bilo na nobenem posebno mnogo občinstva.
—	Ustrelil se je v Mariboru včeraj dopoldan 72 letni urar Schon-uriese. Bil je nekdaj nastanjen v Va-raždinu. Ustrelil se je, ker se mu ni ljubi'o dalje živeti. — Utonil je v
Dravi pri Sv. Petru pod Mariborom zadnji ponedeljek 13 letni učenec Sauer. Dečko se je kopal v reki in ga je menda v vodi prijel krč.
—	Y hotelu „Alwies" pri Mariboru bi se moral vršiti zadnjo nedeljo protestnishod (?) proti ponemčenju leiteršperške šole. Vabila je razposlal dr. Verstovšek, navzoč je bil tudi poslanec Roškar. Shod pa se ni mogel vršiti, ker je prišlo premalo Slovencev, pač pa precej nemškutarjev. Sedaj se bridko maščuje malomarnost, da se ni nikoli poskušalo na jeden ali .drugi način organizirati in narodna probu-diti mariborske okolice!
—	»Slovenska predrznost". Mariborska nemška klepetulja „Marb. Zeitung" pise v zadnji številki: „Dne 7. t. m. ob V4I2. ure ponoči predrznih so se štirji slovenski pevci v dvorišču g. M. zakruliti slovensko podoknico — v jezo in nevoljo hišnih prebivalcev in sosedov (!) V poslanem nam dopisu vpraša se nekdo, zakaj ni na dotičnem mestu stoječi policaj temu slovenskemu izzivanju hitro konca naredil". — Torej že nedolžno slovensko petje v Mariboru je za naše panger-mane predrzno izzivanje. Mi se takim budalom le smejimo in jim kličemo: „Temu treba se privadit"!
—	V Leitersbergu pri Mariboru snuje „Slov. kršč. soc. zveza" izobraževalno društvo. Nismo sicer prijatelji „izobrazovanja" znanih gospodov pri tej zvezi — a da je le nekaj v tako narodno nevarnem kraju. ,,Slov." Gosp." tudi poroča, da se je vršil zadnjo nedeljo prvi sestanek za to društvo.
—	V Št. Lenartu v Slov. gor. so 10. majnika vsi šentlenarški Slovenci imeli sestanek, da so ugovarjali proti ustanovitvi nemške šole. Župan Sedminek in dr. Zirngast že namreč nabirata podpise med kmečkim ljudstvom za to šolo! Sicer pa ima Sedminek trgovino in bi se ga dalo že
ukrotiti, če bi bilo le kaj resne 1
volje za to.
—	Kdo tedaj hujska? Na shodu pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža so govorili poslanec Pišek, Brenčič iz Spuhlja in kaplana Bratušek in Štuhec. Dočim sta govorila Pišek in Brenčič mirno m stvarno, sta kaplana Bratušek in Štuhec strastno hujskala proti ,.Nar. stranki". Pa še se gospodje pritožujejo, če se jim včasi stopi malo na prste!
—	Iz Zg. Poijskave. V Selcih je zadela zopet nesreča posestnico A. Marčič. Poginila sta ji dva vola, ker sta se preveč najedla. Pred kratkim ji je pa ogenj uničil hišna in gospodarska poslopja.
—	V Breznem ob Dravi se trudi žnpan na vse načine občino ponemčiti. Upeljal je nemško občinsko uradovanje in dal postaviti nemške občinske table
—	to v slovenski Dravski dolini! Potrebna bi bila tam ljudska knjižnica, ki bi širila poleg dobrih knjig tudi odločno narodno časopisje.
—	Graščino v Loki sta kupila gg. Dermelj iz Boštanja in tovarnar Hauptman iz Ljubljane.
—	Narodni tabor na Vranskem se vrši dne 12. julija t. 1. Skliče ga »Podružnica sv. Cirila in Metoda". Tabora se udeleže, kolikor nam je dosedaj znano — vsa telovadna in pevska društva ter požarne brambe iz cele Savinske doline pa tudi s sosednjega Kranjskega. Nastopilo bo tudi več govornikov.
—	Patru Anzelmu v Nazarjih! Sedeli so nekdaj in nekje v gostilni veseli vinski bratci. Med njimi tudi frančiškani. In izrekel je stari moder mož — ne trdimo, da ni bil frančiškan
—	te-le krilate besede: „Čim večji politik je kdo, tem večji falot je". Ako ne laže ustmeno poročilo, je sedel v tej družbi tudi okrogloličen frančiškan,
ki je bil zelo podoben patru Anzelmu Murnu. Če so še tikale te besede njega ali ne, če so bile izgovorjene v šali ali resno, o tem molčijo viri . . ;
—	V konkurz je prišla trgovina z mešanim blagom v Ptuju Maks Weg-schaider. Začasni opravitelj konkurzne mase je dr. Plachki, odvetnik v Pluju.
—	V svinjaku je umrl 42 letni neoženjeni čevljar A. Schabl bi. Voits-berga. Napil se ga je in v pijanosti zlezel v prazen svinjak, kjer je umrl.
—	Iz Slivnice pri Celju. Pri nas imamo klerikalno »posojilnico". Rabi seveda denar. Zato je vložil obč. blagajnik oni denar, ki bi ga moral izplačati krajnemu šolsk. svetu (okrog 700 K) v klerikalno posojilnico, okr. šolski svet je pa dal sekvestirati obč. doklade, ker ni izplačal obč. blagajnik, hud klerikalec, dolžnega zneska. To je gospodarstvo!
—	Častitamo dr. Benkoviču! Dr. Benkovič je svoječasno ovadil so-cijalne demokrate Hermana Leeba in tovariše iz Trbovelj, kateri so po vzorcu dr. Benkovičevih volilcev motili dr. Benkovičev shod v Trbovljah. Stvar je imela v rokah laška sodnija in celjsko okrajno glavarstvo — pa ni nič pomagalo: Leeb in tovariši so bili oproščeni.
—	V Podkraju pri Krškem je dobil posestnik A. Bec dovoljenje za vožnjo s čolnom čez Savo za dobo 5 let.
—	Učiteljsko mesto. Na triraz-redni ljudski šoli v Vurbergu (3. pl. r.) je razpisano definitivno mesto učitelja, ev. učiteljice. Potrebno je znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje oddati do 10. junija t. 1. na krajni šolski svet v Vurbergu.
—	Loterija »Sudmarke" bo vrgla „Siidmarki" po poročilih graških listov 70.000 K čistega dobička. Ves ta denar bo šel na naše meje!
—	Otvoritev razstave v Pragi se je zvršila včeraj na slavnosten način. Razstavo je otvoril prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, v katerega spremstvu so bilv vsi pražki civilni in vojaški dostojanstveniki, minister Fiedler, Prašek in Prade, dež. in državni poslanci itd. K otvoritvi je prišlo tudi 69 novinarjev, zastopnikov, dunajskih, francoskih, angležkih in italjanskih listov.
—	Cene živine v Mariboru, dne
13.	maja. Sejm je bil dobro obiskan Plačevalo se je za 50 kg žive teže: mlada eoveda 28—30 K, krave 29— 32 K voli za vožnjo 32—36 K, pitani voli 34—88 K. Kupcev je bilo sicer nekoliko manj, a se je Veliko pokupilo za Srednje- in Zg. Štajersko.
—	Cene živine v Gradcu, dne
14.	maja. Na sejm se je prignalo 971 glav. Cene stalne, prodaja slaba. Plačevalo se je za 50 kg. žive teže: pitani voli 37—43 K, napol pitani voli 34—36 K. suhi voli 29—33 K, voli za pitanje 33—35 K, pitane krave 29—
35 K, napol pitane krave 24—28 K, suhe krave 15—23 K, biki 29—37 K, mlade molzne krave 30—35 K, breje krave 24—31 K. Tuji kupci so kupili 489 glav, največ Tržačani (226 glav).
—	Cene klavne živine na Dunaju, 11. maja. Na sejem se je prignalo 4739 glav (4083 pitane, 656 glav suhe živine). Plačevalo se je za 100 kg žive teže: ogrski pitani voli (2285 glav) od 48—94 K, gališki pitani voli (475 glav) od 62—86 K, nemški pitani voli (343 glav) od 61—94 K, pitani biki 58—70 K, pitane krave od 56—70 K, suha živina 43—59 K. Trgovina slaba, pitana živina je padla nekaj v ceni, biki in suha živina se je plačevala boljše.
Druge slovenske dežele.
—	Toča je razsajala minul četrtek po vipavski dolini in goriški okolici. Napravila je precej škode.
—	Jubilejnega sprevoda na Dunaju se udeleže tudi Goričani. Deželni odbor pošlje oddelek ribičev in lovcev po lagunah v Gradežu, jedno furlansko svatovščino v furlanski narodni noši — slovenskega pa ničesar. Torej Kranjsko bodo)zastopali »Kranjci", Goriško pa Furlani.
—	Požar. Minulo soboto je pogorela hiša posestnika Vrhovnika na Kosiših pri Kamniku. Zgorelo je popolnoma vse, le živino so rešili. Zažgala je šestletna hčerka.
—	Zalagatelji piva v Gorici so sklenili, da bodo imeli odslej ob nedeljah in praznikih popoldne svoje zaloge zaprte.
—	Dragonci 5. drag. polka so že tudi dospeli na Goriško. 1. eskadron bo nastavljen v Ločniku, 3. eskadron pa v Gorici. Kakor znano, služi v 5. dragonskem polku veliko Slovencev.
—	Ljubljanski trgovski gremij je protestiral proti temu, da se je dalo »Slov. kršč. soc. zvezi" dovoljenje prodajati klerikalne vžigalice.
—	Oskrunjeval je katehet na ljudski šoli v Miljah blizu Trsta učenke 3. razreda, 9 do 11 letne deklice. Stvar preiskuje sodnija.
Ker na dan 30. aprila t. 1. sklicani občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Kozjem"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ni bil sklepčen, razpiše se s tem
občni zbor
zadruge po § 35 zadružnih pravil na 26. dan meseca majnika t. I. ob 4. uri popoldne
v občinski hiši v Kozjem z istim sporedom.	307 1
Načelstvo.
naznanilo m priporočilo!
Najudanejši podpisani si usojam naznaniti slav. občinstvu, in gg. trgovcem mesta Celja, da sem otvoril zavod za
snaženje oken in stanovanj ter napajanje sobnih tlakov z voskom in prašnim oljem.
Tudi prevzamem snaženje preprog. Vsa : naročila se sprejemajo začasno v : Gosposkih ulicah v Celju, št. 4, i. nadstr. Se priporoča z odličnim spoštovanjem
F. Hode.
Priloga »DOMOVINE« it. 44.
LISTEK.
Vij.
Rusko napisal N. V. Gogolj.
Poslovenil J. A. G 1 o n a r.
(Dalje.)
Vse to se je zgodilo tako hitro, da se je ubogi filozof komaj zavedel in prijel z rokama svoja kolena, da bi tako ustavil noge; noge pa so se k njegovemu velikemu začudenju pregi-bale same proti njegovi volji in so skakale hitreje kakor čerkeski dirkač. Ko sta prišla iz hutorja in se je pred njima pokazal dolg klanec, na strani pa gozd, črn kakor oglje, še le tedaj je rekel sam pri sebi: — Ehe, to pa je čarovnica!
Mesečev srp je svetil na nebu; mirna, tiha polnočna svjtloba je kakor prozorna tančica lahko ležala na zemlji in se vlekla po njej; gozdi, logi, nebo, doline — vse se je zdelo, da spi z odprtimi očmi; zdaj pa zdaj se je tu in tam vzdignil rahel veter; v nočnem zraku je bilo nekaj sveže-toplega; sence dreves in grmovja so padale kakor klini na širno ravnino : taka je bila noč, ko je skakal filozof Homa Brut s svojim čudnim jezdecem za vratom. Imel je bolestno, nerazumljivo, a zraven tega sladko čuvstvo, ki mu je vedno bolj ogrinjalo srce.
Sklonil je glavo in je opazil, da je trava, ki je bila prej pod njegovimi nogami, rastla nekam daleč na globoko, da je ležala nad njo voda, prozorna kakor gorski vrelec, in da je trava sedaj na dnu nekega svetlega, do globine prozornega morja; na vse zadnje je videl v tem morju svojo podobo in starko, ki mu je sedela za vratom. Videl je, kako je namesto meseca tam svetilo nekakšno solnce; slišal je, kako so modri zvončki mahali s svojimi cveti in zvonili; videl je, kako je izza bičja priplavala rusalka, zasvetil se je vrat in noga — okrogla, napeta, vsa narejena iz luči in migljanja. Obrnila se je k njemu — lice s svetlimi, ža-rečimi, ostrimi očmi, s petjem, ki je prodiralo dušo; vedno bolj se je bližala, bila je že na površini, zasmejala se je in se zopet oddaljila; vrgla se je na hrbet — in njene prozorne prsi svetlikajoče se kakor nelikan baršun, so bile bele, nežne in prožne. Voda se je ob njih nabrala v svetlih mehurčkih; vsa se trese in se smeje v vodi . . .
Ali vidi vse to ali ne vidi? Jeli vse to v resnici ali pa se mu samo sanja? Kaj je tam: veter ali godba? Žvenklja, žvenklja in se vije, približuje se in oddaljuje ter se vsesava v dušo z neznosnim trilčkom.
—	Kaj je to? — je mislil filozof Homa Brut, gledal pod se in tekel na vso sapo. Pot je curljal ž njega v debelih kapljah ; čutil je vražje sladko čuvstvo, neko bolečo, strašno naslado, ki ga je vsega prevzela; večkrat se mu je zdelo, da nima več srca in tedaj se je s strahom prijemal za prsi. Brez moči in popolnoma izmučen je začel moliti po vrsti vse molitve, ki jih je znal; izmolil je vsa zakletja proti du hovom in naenkrat je začutil novo moč; čutil je, da so postali njegovi koraki bolj leni, čarovnica se je že slabše držala njegovega vratu, brodil je po gosti travi in v njej ni videl nič nenavadnega. Svetel srp je svetil na nebu.
—	Dobro! — je pomislil filozof Homa in je začel skoraj na glas za klinjati čarovnico. Nazadnje je skoči kakor blisk izpod nje in potem skoči sam na njen vrat. Starka je začela z
drobnimi, naglimi koraki tako hitro teči, da je filozofu kar sapo jemalo. Komaj je videl zemljo pod seboj; mesec je razsvetil vse, dasi ni bila polna luna; dolina je bila ravna; starka pa je tekla tako hitro, da je švigala cela okolica nejasno mimo njega. Zgrabil je poleno, ki je ležalo ob cesti in je začel ž njim na vso moč nabijati starko. Ona je začela divje kričati; izprva je bil njen krik jezen in grozeč, potem je postal bolj slab, prijazen in čist, nazadnje pa je že bil tih, komaj slišen, kakor glas srebrnega zvončka, ki mu je segal v dušo; nehote je pomislil : — Jeli to res starka? — Ne morem več! — je zastokala slabotno in padla na zemljo.
On je skočil na noge in ji je pogledal v oči: ravno je napočila jutranja zarja in v daljavi so se zasvetili pozlačeni stolpi cerkev v Kijevu. Pred njim je ležala lepotica z razpletenimi, prekrasnimi lasmi in s trepalnicami, dolgimi kakor strele. Od slabosti so ji padle na obe strani bele, gole roke ; stokala je in odpirala oči, polne solz.
Homo je zatrepetal, kakor list na drevesu; žalost, strah in neko čudno ginjenje, ki ga ni poznal, ga je ovla-dalo. Začel je bežati na vso moč. Med potjo mu je nemirno tolklo srce in nikakor ni mogel razumeti, kako strašno, tuje, novo čustvo ga je prijelo. Ni se hotel več vrniti v hutor, ampak je hitel v Kijev ter mislil vso pot na ta nerazumljiv dogodek.
Izmed semeniščanov ni bilo skoraj nikogar v mestu. Vsi so se razšli po hutorjih, ali za domače učitelje, ali pa tudi ne, ker se po maloruskih hutorjih dobijo kolači, sir, smetana in potice v klobuk, ne da bi moral človek zato kaj plačati. Poslopje, v katerem je bilo semenišče, je bilo popolnoma prazno in najsi je filozof preiskal vse ogle in celo preteknil vse luknje in kote v strehi, nikjer ni našel nobenega kosca sala niti kosa potice, ki so jih seme-niščani tam navadno skrivali.
Vendar pa si je filozof kmalu pomagal v svoji bedi: žvižgaje je šel dva, trikrat po trgu in na koncu namežiknil neki mladi vdovi v žolti čepici, ki je prodajala trake, svinčenke in kolesa — z eno besedo — ne da se našteti, kaj vse se mu je nosilo na mizo, ki je bila zanj pogrnjena v mali glineni hišici sredi višnjevega vrta. In še tisti večer so videli filozofa v krčmi. Ležal je na klopi, kadil po svoji stari navadi pipo in vrgel pred vsemi Židu-krčmarju pol zlatnika. Pred njim je stala steklenica ; s hladnokrvno-zado-voljnimi očmi je gledal na prihajajoče in odhajajoče in ni nič več mislil na svoj nerazumljiv dogodek.
Med tem se je razšla vsepovsodi govorica, da se je hči jednega izmed bogatejših stotnikov, ki je imel svoj hutor okoli 50 vrst* od Kijeva, vrnila nekega dne vsa zbita s sprehoda in da se je komaj privlekla v očetovo hišo. Sedaj leži na smrtni postelji, a pred smrtjo je še izrekla željo, naj po njeni smrti moli tri dni za njo molitve za umrle nek kijevski semeniščan, Homa Brut. To je izvedel filozof od samega ravnatelja, ki ga je za to nalašč poklical v svojo sobo in mu rekel, naj se brez odlašanja napravi na pot, posebno ker je imenitni stotnik zanj nalašč poslal ljudi in voz.
Filozof je zatrepetal in imel čuvstvo, ki si ga ni mogel razložiti. Temna slutnja mu je pravila, da ga
ne čaka nič dobrega. Sam ni vedel zakaj, a izjavil je odločno, da ne pojde.
— Poslušaj, domine Homa! — je rekel ravnatelj (v nekaterih slučajih e govoril s svojimi podložniki zelo uljudno), — nikak vrag te ne vpraša, ali hočeš iti ali ne. Povem ti samo to, da te bom dal, če boš dalje kazal svojo trdoglavost in modroval, po hrbtu in po ostalem tako našvteati z mlado bre-zovico, da ti niti v kopelj ne bo treba iti.
Filozof se je popraskal za ušesom in odšel, ne da bi zinil samo eno besedico; sklenil pa je pri prvi ugodni priliki zaupati svojo usodo svojim nogam. Zamišljen je šel po okroglih stopnicah, ki so peljale na dvorišče, posajeno s topoli, ustavil se je za trenutek in je slišal dovolj razločno glas
ravnatelja, ki je dajal nekaka povelja svojemu ključarju in še nekomu, gotovo kakemu poslancu stotnika.
—	Zahvali se gospodu za pšeno in jajca — je govoril ravnatelj — in povej, da bom knjige, o katerih piše, takoj poslal, kakor hitro bodo izgotov-ljene; dal sem jih že pisarju, da jih bo prepisal. Ne pozabi tudi, moj go-lobček, opozoriti gospoda, da imajo na hutorju izvrstne ribe, posebno osetrine in naj jih o priliki kaj pošlje. Tukaj na trgu so slabe in drage. Ti pa, Javtah, daj vsakemu kazaku kupico žganjice, filozofa pa privežeta, sicer se vam bo odtegnil.
—	Viš ga, vražjega sina! — je pomislil filozof, — zavohal je dolgo-kraki piškur!
Dalje sledi.
* vrsta = 1060 m.
Narodna dolžnost vsakega Slovenca je zahajati k sledečim trgovcem, obrtnikom, gostilničarjem in denarnim zavodom!

Brežice:
Trgovina z mešanim blagom:
Boecio Josip, Uršič in Lipej.
Celje s
Trgovine z manufakturnim blagom:
R. Stermecki, Karol Vanič. Trgovina s papirjem: Zvezna trgovina. Trgovine s špecerijskim blagom:
Kolenc Anton, Pečnik Franc. Trgovina z mešanim blagom:
Franjo Karlovšek. Trgovina s steklom: Strupi Franc. Trgovina z urami in zlatnino:
Salmič Rafael. Trgovina z žganjem: Diehl Robert. Pivovarna marčne, salvador in termalne pive, Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško. Brivnlce: Anderwald Rud., Kapus Ivan. Čevljarski mojster: Kolšek Martin. Fotograf: Pick Viljem. Gostilne: „Skalna klet", „Stadt Graz". ,,Narodni dom", Josip Sevčnikar, Lava pri (Jelju. Ključavničar: Rebek Ivan. Knjigoveznica: Zvezna knjigoveznica. Krojaški mojstri: Zabukošek Josip,
Hočevar Josip. Mesarija: Stelcer Josip. Modistinja: Pick Matilda. Pekarija: Vošnjak Franc. Slikar: Bevc Viktor. Stavbeni podjetnik: Kukovec Vinko. TIskarna: Zvezna tiskarna. Denarni zavodi: Južnoštajerska hranilnica in celjska Posojilnica v Narodnem domu, Zadružna Zveza v Celju, Lastni dom v Gaberju pri Celju. I. češka zavarovalna družba:
Alojzij Terček, zastopnik. Zavarovalna banka: „Slavija", Ivan Likar, zastopnik.
Gor. Radgona s
Denarni zavodi: Posojilnica v Gornji Radgoni.
Ivanjkovci:
Trgovina z mešanim blagom:
Petovar Lovro.
Kozje:
Umetni mlin in žaga: Maček Anton.
Nlislinje:
Trgovina z mešanim blagom:
Šalekar Martin, Gostilna in lesna trgovina:
Iršič Konrad.
Mozirje:
Izdelovatelj soda vode: Miklavc Anton. Trgovina z mešanim blagom:
Pevec Rudolf. Hotel Ilirija in urarstvo:
Zdravko Vasle.
Ptuj
Trgovina s špecerijskim blagom:
A. Jurca naslednik A. Senčar.
Ruše:
Sedlar in tapetnik:
Svobodin Povoden.
Slovenjgradec:
Trgovina z mešanim blagom:
Druškovič in Valenčak.
Sv. Frančišek (Ksaveri):
Trgovina z mešanim blagom:
Sem Jakob.
Šmarje pri Jelšah:
Trgovina z mešanim blagom:
Štupica Anton, LOschnigg Janez. Denarni zavod:
Hranilnica in posojilnica v Šmarji.
Gostilna: Habjan Ivan.
Sy. Jurij ob juž. žel.
Koncesij oni rani izdelovatelj mlinov:
Josip Čretnik:
Trbovlje:
Izdelovatelj harmonik in mizar:1
Mervar Anton. Krojač: Pinterič Niko.
Vransko s
Trgovina z mešanim blagom:
Oset Franc.
Zdole:
Trgovina z mešanim blagom:
Ivan Černoga.
Zibika, pošta Šmarje:
Trgovina z mešanim blagom in gostilna: Založnik Ivan.
Prijave sprejme »Slovensko trg. društvo v Celju".
Književnost in umetnost.
— Gradja za povijest školstva kraljevina Hrvatske i Slavonije od najstarijih vremena do danas. Cena 12 kron. Pred nami leži ogromno delo: Knjiga z nad 1000 strani in s 102 slikami. To je gradivo za zgodovino šolstva na Hrvaškem in v Slavoniji od uajstarejših časov naprej. To je le prvi del, ki sega le do leta 1835. Nadaljevanje se nam obljublja in bode gotovo še zanimivejše in obsežnejše. Knjigo je izdala hrvaška vlada. Uredil jo je g. Anton Čuvaj. V predgovoru pravi, da je dolgih petnajst let nabiral gradivo, isto čistil, urejeval in izpopolnjeval. Ob priliki dvajsetletnega svojega nadzornikovanja je dal v tisk plod svojega delovanja.
Pisatelj je znan delavec na hrvaškem šolskem polju, a če bi nič dru-zeea ne spisal, nič druzega ne sestavil kot to, bi že s tem v zgodovini hrvaškega kulturnega življenja zavzel častno mesto.
Gradivo je razvrščeno kronološki, a razdeljeno na dobe raznih dinastij na Hrvaškem.
V	prvem oddelku se razpravlja o šolah v sedanji Hrvaški v dobi do osnutka kraljevine (1. 924.). To so one pred dohodom Hrvatov v sedanjo domovino, do Karola Velikega, za Ka-rola Velikega, za cerkvenega razkola in za slovanskih apostolov Cirila in Metoda. V tem času je govora pač največ o pokristjanjenju Hrvatov. Šolstvo se razvija z namenom, da se vzgoji kolikor največ duhovnikov.
V	drugem oddelku čitamo o šolah za časa kraljev iz narodne dinastije (924—1102). Krasno je popisan gla-soviti spljetski sabor leta 925; dalje vzgoja v samostanskih in stolnih šolah, mestnih šolah in bogomilski pokret (927).
V	tretjem oddelku se opisuje šolstvo za časa vladanja kraljev iz Arpa-dove hiše (1102—1300), v četrtem pa za časa Anžuvincev (1300—1382).
V	petem oddelku, ki obravnava šolstvo za časa kraljev iz raznih hiš (1382—1527) se pojavljajo prvokrat javne ljudske šole. V to dobo spada iznajdba tiskarstva, jednega največjih pospešiteljev kulturnega razvoja.
Šesti oddelek obravnava dobo Habsburžanov, sedmi pa dobo vladarjev iz hiše Habsburško-Lotrinške.
Marija Terezija, Josip II. sti mar-kantni osebi v tej dobi.
To je na kratko objavljena vsebina prve knjige obširno zasnovanega dela.
Najtopleje priporočamo to knjigo našemu učiteljstvu. Vsak si je ne bo mogel kupiti, v raznih učiteljskih knjižnicah bi pa morala biti. Res obravnava le hrvaške razmere, ali vmes je upleteno toliko zanimivosti za nas Slovence, zlasti za Štajerce, da bi pač ne smelo biti nobenega izmed nas, ki bi tega dela ne poznal.
Kdor se peča s kulturno zgodovino Jugoslovanov, mora to delo proučiti.
Ig. Šijanec.
Društvene vesti.
—	Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo 17. maja ob 3. uri popoldan pri posestniku Ferdinandu Rotman v Pasarjih pri Laškem trgu poučno predavanje, K kateremu se vsi čebelarji in prijatelji čebele prijazno vabijo.
—	Kmetijsko bralno društvo na Ložnici pri Žalcu, vabi na veselico, ki se priredi dne 17. maja t. 1. v dvorani s. Fran Hodnika v Žalcu, točno pol 8. uri zvečer s sledečim sporedom: Testament, narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Po igri prosta zabava. Vstopnina: Sedeži: I. vrste 1 K, II. vrste 80 v., III. vrste 60 v., stojišče 40 v. — K obilni udeležbi vabi odbor.
—	,.Čitalnica" v Vojniku ima svoj redni občni zbor v nedeljo 17. t. m, ob 3. uri popoldan v društvenih prostorih s sledečim sporedom :
1.	Poročilo starega odbora.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Slučajnosti.
—	Ustanovni občni zbor telovadnega društva »Sokol" v Šoštanji
se vrši dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne v kavarni hotela „Avstrija" v Šoštanji.
t— Vransko. Podružnica sv. Cirila in Metoda je dobila od občine Prekopa 5 K.
»Slovensko pevsko društvo" s sedežem v Ptuju priredi svoj redni občni zbor v sredo dne 27. maja 1908 ob 6. uri ozir. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu" v Ptuju s sledečim vsporedom:
1. Pozdrav predsednika, 2.—4. poročila tajnika, blagajnika in arhivarja, 5. volitev novega odbora za dobo treh let. 6. Slučajnosti in nasveti.
Kdor se ne more osebno udeležiti občnega zbora, se uljudno prosi, da vsaj pismeno naznani svoje želje in nasvete.	Odbor.
—	Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu priredi dne 23. maja t. 1. veselico. Na sporedu je koncert, gledališka predstava in ples.
— Slovensko akademično društvo „Tabor" v Gradcu priredi dne 15. t. m. točno ob pol 8. zvečer v gostilni „Zur Gemiitlichkeit", Brandhof-gasse 2. svoj I. občni zbor. Slovanski gostje dobrodošli.
—	Akademično tehnično društvo »Triglav" v Gradcu ima svoj II. redni občni zbor dne 16. majnika 1908 ob pol 8. uri zvečer v prostorih Leonhard-strasse 4. I. z oDičajnim vsporedom. Slovanski gostje dobrodošli!
„Sava", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, naznanja, da se vrši nje II. redni občni zbor v soboto dne 16. t. m. v prostorih restavracije ,zum Magistrat' (I. Lichtenfelsstr. 2). Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli!
—	Pevsko in glasbeno društvo v Gorici vabi na I. dijaški koncert, ki bode v soboto, dne 16. maja 1908 v dvorani »Trgovskega doma" z vrlo zanimivim vsporedom, slovenskih, hrvatskih, čeških in ruskih skladb.
—	Kraško vinarsko društvo v Tomaju (na Primorskem) priredi dne 17., 18. in 19. maja t. 1. vinsko po-skušnjO in vinarski shod. I. Vinarski shod dne 17. t. m. ob 10. uri dopol. 1. Pozdrav predsednika. 2. Kake vrste trt naj sadimo in cepimo po Krasu, poroča g. Anton Štrekelj, vodja dež. kmet. šole v Gorici. 3. O zboljšanju kletarstva na Krasu, poroča g. Josip Štrekelj, dež. poslanec v Komnu. 4. Kako pospešiti prodajo terana, poroča g. Franc Gombač, vinarski komisar v Ljubljani. 5. Slučajnosti. II. Vinska p o k u š u j a in semenj. Dne 16, maja ob 3. uri pop. sestane se posebna za to ustanovljena komisija za odlikovanje vin. Dne 17. maja v nedeljo ob 1. uri popoldne se otvori vinska pokušnja z vinskim semenjem, ki traja do 7. ure zvečer. Dne 18. in 19. maja nadaljuje se ista od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Svetovne vesti.
—	Prometne nesreče v Parizu. Pariški list „La Nature" priobčuje natančno statistiko nesreč, katere je povzročil promet po pariških cestah leta 1907. Po tej statistiki je ubilo 2314 vozov cestne železnice 85 oseb, 42.443 konjskih voz 88 oseb, 11.841 automo-bilov in motorjev 46 oseb, 164.995 koles 5 oseb, 98 automobilnih omni-busev 9 oseb. Iz tega se vidi, da so v Parizu vozovi cestne železnice 9 krat nevarnejši ko automobili. Da se vsled navadnih voz s konji ni pripetilo toliko nesreč, je samoobsebi umevno, ker ti vozovi mnogo počasneje vozijo kakor automobili, ali zlasti automobilni ornni-busi, ki se naravnost z divjo naglico vozijo po ozkih cestah,
—	Praga na - Ogrskem. List francoskega ministra zunanjih zadev „L' Aurore" pišoč o praški jubilejni razstavi, pravi, naj obišče to razstavo čim več Francozov, da se utrdijo francosko - ogrski odnošaji. — Dasiravno se monsieur Clemengau vsako leto zdravi v čeških toplicah, še uredniki njegovega lista vedno mislijo, da je Praga na — Ogrskem.
—	Brezplačno podeljevanje pravnih svetov je važna stvar; pri nas na Slovenskem se bavijo s tem posamična društva, posebno delavska. Na Nemškem je pa smisel za to socijalno napravo vse bolj razvit; tam vzdržujejo mestne občine posebne pisarne ali urade za brezplačno podeljevanje pravnih svetov in pravne pomoči potrebnim državlja-
nom. Na Bavarskem je celo ministerstvo notranjih reči postavilo v svoj letošnji proračun posebno postavko za podpiranje misli o snovanju pisaren za brezplačno pravno pomoč.
—	Zagrebško vseučilišče. Minul teden se je iz Zagreba odpeljalo s posebnim vlakom do 400 hrvaških visokošolcev na Dunaj in v Prago, da se dado tam v poletnem tečaju vpisati. Občinstvo je priredilo odhajajočim dijakom prisrčno odhodnico. Na Dunaju so šli visokošolci skupno k parlamentu; odposlanstvo je nagovoril prvi posl. dr. Ploj. — Na zagrebškem vseučilišču je še ostalo vpisanih okrog 150 visokošolcev, zvečine bogoslovcev, dočim jih je bilu zimski tečaj do 1400. To je posledica nasilstev bana Raucha na vseučilišče. Zagreb ima sedaj vseučilišče brez vseučiliščnikov.
—	Rop na železnici. V ekspres-nem brzovlaku — Novi Jork — St. Louis v Severni Ameriki sta se v vozu za poštne pošiljatve skrila dva železn. roparja in napadla oba poštna uradnika v vozu. Jednega sta zvezala, drugega pa z orožjem v roki prisilila, da je odprl kovčeg za denar. Na to sta vstavila vlak, skočila z voza in zginila v grmovju s 300.000 dolarjev državnega denarja.
—	Boj z biki v Granadi. V juž-nošpanskem mestu Granac.i se je vršil minulo nedeljo boj z biki. ki je zelo nesrečno potekel. Razdražen bik je z rogovi nabol borilca iu ga vrgel v zrak. Isto se je zgodilo s tremi drugimi. Ljudje so metali na borišče steklenice in kamenje in nekaj mladih fantičev
je tudi poskakalo notri, da bi bike dražili. Ti so jih več ducatov naboli. Komaj je ljudstvo cirkus zapustilo, je izbruhnil ogenj, ki je uničil višje sedeže.
—	Pretep v cerkvi. V Mihaelovi cerkvi v prvem okraju na Dunaju je 1. majnika pri večerni majniški po-božnosti pridigal pater Schachleitner iz Prage. Končal je z besedami: „Še je Bog". Nek starejši človek, porcelanski slikar Heimann je na to zakli-,cal glasno: „Boga ni"! Po teh besedah je nastal v cerkvi velik nemir. Moški so planili na Heimana in ga s pestmi obdelovali. Policija ga je naposled prijela in izročila sodišču. — Isti večer so nekateri v Mihaelovi cerkvi pretepli dve deklici, ki ste delili glasilo Bonifacije družbe „Bonifacijeve liste". — Nek pijanec se je zgrudil v cerkvi na tla in ga je morala rešilna družba odpeljati.
—	Nemško-avstrijsko planinsko društvo ima sedaj v 350 podružnicah 78.552 članov.
—	Velika poneverjenja tekom rusko-japonske vojske. V Irkutsku, glavnem mestu vzhodne Sibirije, se je končala preiskava radi poneverjenja v rusko-japonski vojski. Preiskava je dognala, da je država oškodovana za več sto miljonov rubljev. Vsi uradniki, ki so imeli tam tekom vojske z oskrbovanjem živil itd. opraviti, pridejo pred sodišče.
—	Ušli so iz zapora v Simferopolu na Ruskem vsi jetniki. Dobili so si orožja, ubili nadzornika, dva paznika in enega zdravnika ter ušli.
f—-—
| Stanje hranilnih vlog ^ -• 241/2 milijonov kron.
m
Mestna
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža .
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. —fc Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Ha je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4s/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 38 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
posoja se tudi na menic« in na Vrednostne listine.
Občinski sluga
in obenem
vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, krepke postave, ne črez 40 let star, se sprejme pri
občinskem uradu Okolice Celjske
s prvim junijem t. 1. v službo. Prosto stano-novanje. kurjava in službena obleka, plača pa po dogovoru. Dosluženi vojaki ozir. orožniki imajo prednost.	309 2—1
2 dobra pomočnika in 2 krepka učenca
sprejmeta se takoj v stavbenem in umetnem kjučavničarstvu z motorno
305
3-1
močjo
han Triller-ja na Bledu, Gorenjsko.
Darujte družbi sV. Cirila iu jfotoda!
Sprejme se takoj
trgovski učenec
pri Franc Kavčiču
v Studenicah. 302 3-2
s«« 2-9 Zelena sladka
krma
ovsena slama in sladko vino se proda na posestvu
„L IV A D A ' v Gaberjih pri Celju.
Kdor želi
posestvo
z dobrimi dohodki, z novo zidano hišo in gospodarskim poslopjem kupiti, ima sedaj najugodnejši čas, kakovost in vrednost istega pregledati in preceniti; posestvo je oddaljeno 1 1/ž km od trga Konjice na Štajerskem, je v lepem kraju in meri približno 10 oralov. Za pojasnila se je zglasiti v trgu Konjice, h. št. 95 v pisarni posojilnice. 300 3-2
Edina slovenska puškarska tvrdka
v Borovljah na Koroškem.
Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nagajanje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje.
Lepo dobičkonosno
posestvo
ležeče v lepem trgu Spodnje Štajerske tik železniške postaje, se zaradi dru-žirskih razmer pod ugodnimi pogoji
takoj giroda. Isto obstoji iz približno 65 oralov gozda, njiv, travnikov in sadonosnikov, vinograda, obsežnega kamnoloma ter novega zelo dobičkonosnega broda čez Savo. — Poslopje je prikladno za vsako obrt ali za tovarno ker je vodna 295	moč na razpolago. 2—2
Nadaljna pojasnila daje iz prijaznosti g. Srečko Rainer v Rajhenburgu.
ANTON KOLENC, Celje
Graška cesta 22 in Nar. dom.
Trgovina špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov na debelo in drobno.
Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pri-delnih različnega sadja, svežega in suhega kakor: jabolke, kutne. hruške, črešnje, češplje. marelce, breskve, dren, orehe, kostanj, pravi in divji. Vsakovrstno žito kakor: pšenica, oves. rž, koruza, laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol. bob. grah. predivo, bučno zrnje, koruzno slamo od storžev. Nadalje; maline, jagode, sulie gobe. malisno štupo. mravljinčne jajca, želod, vosek, maslo, mešane lase. smrekovo. borovo, macesnovo seme, mecesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in korenince raznih zemljišč kakor: tisoč rože. bezgovo cvetje, arnika. lipovo cvetje, sploh vse cvetke in korenince lepo posušene. Lepo pitano ku-rentino, kakor: piščance, race, gosi, kapune iu purane. Za takojšno pošiljatev vzamem vsako množino lepe pšenice. Kdor je kaj ima, naj se oglasi.	40 52-19
fM
CM
1—14
i I
je najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s
Najbližji odhodi iz Trsta: Slavonija 19. maja 1908. Pa-nonia, 2. junija 1908. Carpa-thia, 16. jnnija 1908. Iz Liver-poola: Lusitanija (največji in najkrasnejši parnik sveta) 16./5. Manretanija dne 2.15. in 23./5.
Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odlasku, Ljubljana
SlomSekme ulici it. 25, poleg cerkve Srci Jezusovega.
^POZOR!	POZOR
I
3
Polzela
mizarska delavnica s stroji
priporoča svojo veliko zalogo popolnoma izgotovljenih oken, v velikosti do 1-50, 1-60, 1-70, 1-80, 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah. Vrata istotako izgotovljeua v velikost od 2, 2-20, 2-30, 2-40 m.
V zalogi je izgo-tovljeno pohištvo
Zajamčeno solidna in točna postrežba. Načrte za okna in .•. vrata pošiljam na ogled. .*.
Sprejmem Več spretnih tnizarstiih potnočttiHoV.
r......i«.....-nJft
N0X1N
Najboljše
mazilo za črevlje
N
0
X
1
N
Dobiti je v vseh boljših trgovinah. Glavni zastopnik Willi Weingartner Dunaj XVIII11 Semperstr. št. 13 Telefon 22.149. Zalag. Druškovic & Valenčak Slov.
308
Gradec.
20-1
«
Izurjen
vešč slovenščine in nemščine, želi nastopiti službo v kaki večji trgovini. Več po dogovoru. Naslov pove upravništvo „Domovine" v Celin.
Destilacija za žgane pijače
zvezana z napravljanjem alkohola prostih okrepčevalnih pijač lahko z najboljšim uspehom začne takoj poslovati. Za oblastveno dovoljenje poslovanja in prodaje se garantira; skušeni strokovnjak uredi na mestu obrat in se dajo dobre informacije glede odjemalcev. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudba pod šifro: „Erste Fabriksfirma 68.882" na M. Dukes-ove nasl., Dunaj I/l. Wollzeile 9.	261 10-4
Vabilo
i- ^
rednemu občnemu zboru
Okrajne posojilnice v Ormoži,
registrevane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bode vršil
v petek, dne 29. majnika 1908, ob 10. uri dop. v posojilniških prostorih.
D nevni red:
1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorništva o letnem računu. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Sklepanje o porabi čistega dobička. 5. Razni predlogi.
Op. Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, vrši se ob 2. uri popoldne v smislu § 32 pravil drugi občni zbor. kteri je sklepčen pri vsakem številu.
ORMOŽ, dne 13. majnika 1908. •	306 1
Načelstvo.
Peponospora-brizgalnice,
najboljših sestavov po najnižjih cenah, kakor tudi najboljše so
mlatilnice na fl(flj
_ in roko
ter vse poljedeljske stroje, traverze, železniške sinje, cement, ms ms a§t strešno lepenko, železne in svinčene vodovodne cevi, se-salke itd. dobite pri narodni tvrdki as
o;
trgovina z zeleznino
.Merkur', Peter IHojdič, Celje
Zahtevajte cene.
Zahtevajte cene.





PH. MAIFAHRT & CO.
Patentirane, same ob sebi delujoče

za Vinograde in htneljniKe
za zatiranje sadnih škodljivcev
proti bolezni na perju, za odpravo predenca, divje gorčice i. t. d.
Nosi j i ve in prevozljive brizgalnice
za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešanje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis, katere Vam pošlje
195 11-5
Ph. IMayfarth & Co.
tvornice strojev, speeijalna tvornica vinskih stiskalnic in strojev za izkoriščanje sadja. Odlikovana z nad 600 zlatimi in srebrnimi medaljami.
DUNAJ 11/1, Taborstrasse št. 71.
Natančni ilustrovani ceniki zastonj.	Zastopniki in preprodajalci se iščejo.



Savinshi
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
Žalec v Savinski dolini, Štajersko.
13 130—50
VINCENC KYEDER
w
Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanska darila
v »Narodnem domu" y CgIjU
Velikanska zaloga ur, prstanov, uha-
nov, verižic i. t. d. Velika izber očal ter optičnih predmetov.
Vdiha delavnica za vsakovrstna popravila.
Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Naročite cenike rCitn^SS za8toni
Točna postrežba! Nizke cene!
10 13-9
IVRIf RAVHIKnR, CELJE
Telefon štev. 17.
priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov in čopičev. Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter jih plačuje po najvišjih cenah. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka, brinjevca in vina vseh vrst (lacrimae Cristi in drugih). Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor štirikratna 183	teden sveže žgano.	10
Cenjenim gostilničarjem priporočam za poletni čas domače in ogrske salame, svež sir, rogaško-, radgonsko-, kostrivniškoPreblauer-, Ema-, Konstantin ===== jn Gisshublerjevo slatino. == Za namakanje črešenj, višenj in zelenih orehov pravo pristno vinsko žganje in slivovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč, toiletnega mila in kalodonta.
Jta debelo in drobno, kjkj poštna naročila se točno izVrje.
ar
■MM
mmJI«
IS M
Nova vinska postava
24 24—54
v obliki dobiva se
p'vak^ Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinapjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.
■AMMMMVMMMMVVftMIMAA I

Vozičke
Q'£SESčL5
za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške n za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča ■
Kostič v Celju.
E5ESESS5ESE5ESE5HSESESHSESHSESS5H5E5HSEL5E525a5H5a5H51


JnžnoštajcrsKa hranilnica V Celjn
v Narodnem domu
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280 000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam
in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K.
Slovenci, poslužujte se	79 48-16
pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v
iužiioštaiershe hranilnice

južnostajersko hranilnico.
<

Zgotovljeno
je
pre-zidava-nje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. — Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z no-vodošlim blagom dopolnila, se hode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo torej ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali vsaj izložbe ogledati, da se vsak sam prepriča o velikanski = izbiri in čudovito nizkih cenah. = Vzorce proti vrnitvi na vse strani zastonj.
Kupujte narodni kolek!
4 K dnevnega stalnega v n q I ■ ■	<|
HH SMI B vi mmjš* vi
pri neodvisnem lahkem in prijetnem brezskrbnem deln na domu. — Iščejo se osebe obeh spolov za izdelovanje pletenin za naše podjetje. Ni treba nobenega znanja, pouk zastonj, stanovaiišče kjerkoli, reelna postrežba. Mi skrbimo za odjemalce, zahtevajte prospekt. 256 —6 F. Schondorfer, Gradec, Volksgartenstrasse 12—44.
Milan Hočevar
trg št. 10
Priporoča direktno importirano arabsko trikrat na teden	o
svežo praženo
bučovo olje, vinski kis.
Lsun kila po K 2-—, drugih vrst po K«1WU K 2-40, 2*80, 3*20, 3-60 itd. kila po K 2*80, 3*20 in 4-—. Fino ter okusno italijansko namizno
olje, igERS? Ogrske salame, svi
ranclri SI** radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galioo,
f žveplo, rafijo in Bartelnovo klajno apno.
',w " ' .....
Premog
s pečovniških jam. v celili vozovih.
....
— Prodaja na drobno in
263 —4

tc
(M
je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K T20, po poŠti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v Celju.



i
POSOJILNICA V CELJO
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron = rezervnega zaklada. =====
y lastni hiši Narodni dom
Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12 ure dopoldne razun nedelje in = praznikov.
V.
J
80 48-16
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/0. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 5727o i" 5% obrestovanju.
ZVEZNA TRGOVINA V CELJU
ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. t=sa K> ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2.
Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih
knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd.
#
Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr.
TRGOVINA S PAPRJEM, PISALNIM == IN RISALNIM ORODJEM ==
LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK
NAJVEČJA ZALOGA VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE
CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO
SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA.
Priporočila vredne knjige:
Zbirka domačih zdravil......K V—
Obrtno knjigovodstvo.......» 1'60
Mlinarjev Janez,..........» —"80
Kmetijsko gospodarstvo......» 1'60
Zabavnik.............» 1"40
Trtna uš in trtoreja........» —"80
Naš dom, zbirka povesti I., II., III., IV.,
V., VI. zvezek po........» —"50
Viničarjev kažipot.........» —'60
Lovski zakon za Štajersko.....» 1'20
Vinska postava, na lepenki . . . . » —'60
s =0
S ^
CD N P
o s.
s S E < s. i:-
-1 23
® O ~
otsS-
»sS-ff
® = S
— CD 3 >
a =
jr: — ® S.
s
2 »
3» a s: i1
= a:
3 S
g w
w H«
2 S-
n
n	n £ & ~ n
3	r
a Z.
tt n ■■ ■
a _ o •

= P
.2.® i
Zavitke priporoča ZVEZNA TISKARNA v CELJU.
MM
Celje o Rotovška ulica 12, J. nadstropje.
1
r
Celje O Rotovška ulica 12, I. nadstropje.
LASTNI DOM" v Celju
Uraduje vsako sredo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobe vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga „Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po
5%
184 16-10
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljujevprvi vrsti stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in —— po dogovoru. ——
se je preselila s svojo pisarno v lastne prostore
Rotovška ulica št. 12,
I. nadstr.

Vlagateljem so na razpolaganje hišni nabiralniki (pušice), ki so najpriprav-nejše sredstvo za varčevanje. Izmed slovenskih zavodov ima le ta zadruga vpeljane te hranilne 'nabiralnike.
Uraduje vsako sredo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobijo vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga „ Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po

od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljujevprvi vrsti stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in —— po dogovoru. -
NMMM
^acherlin
pomaga »borno kot nedosežen uničevalec mrčesa.
Kupi samo v steklenicah.
OelJ. :	Gustav S tiger
„	Viktor Wogg
„	Milan Hoievar
„	Josip Matič
„	Anton Ferjen
„	Fried. Jakowitsch
„	Ivan Lanrič
,,	Ranzinger A Honig-mann
,,	Rauscher Adler Ap.
Oelje: Fianc PeSnik
„ Ivan Ravnikar „ Anton Koleno „ Otto Schwarzl 4 Co. „ Ant. Preuz „ Peter Majdič ,, Josepina Srimz Dobrna: Josip Sikošek Braslovče: Ivan Pauer
„	Ant. Flaskan
Videm: Joh. Nowak
Konjice: Franc Knpnik Trg Laiko: Andr. Klsbacher
„	Kari Hermann
Hrastnik: Panl Banerheim
„ Josip Wouk Ljubno: Iv. Filipi« „ F. X Petek Sevnioa: S. F. Schalk „ Lodovik Smole ,, Alojz Matzung Gomilsko: Franc Cnkala
Vojnlk: Franc Zottl Planina: Lndv. Scherscherko „ F. Wambrechtsteiner „ Mihael Jazbin Sek Gornjigrad: Jakob Božič
„	Prano Scbarb
Foljčane: Ferdinand Ivanns „	Franc KančiS
„	A. P. Krautsdorfer
„	Anton Schwetz
„ Kari Sima
Mozirje: Rudolf Pevec „ Leopold Vnkič Pristova: M ari a Snppanz
,,	Ed. Snppaaz
Brežice: Franc Matheis „ Iv. Pinteric „ Uržifi 4 Lipej Josip Boecio Adalbert Globočnik Adalbert Geiss Vincenc Kveder J. Krašovic
Žaleo:
Vitanje:A ntonJahlin Trbovlje : Franc Dežman Anton Krammer Jo«. Moli Ivan Muller sen. „ Jos. Spora it. Jurij: Artman S Hostnik F. Kartin nasl. „ J. F. Sohescherko Velenje: Kari Tischler
„ Josip Wntti S t. Paul b. P: N. Zanier 4 sin
Velika manufakturna trgovina Karol Tanič, Celje, Nar. dom.
<> o
o o
o o
o o n
& d> <p O O O o o o o <> O O o o o o o O <>
O O (t O
o o o o o o o o O o o o o
Moderno volneno in sukneno blago *» v vseh barvali in kakovostih.
o O
O (I
Perilno blago v velikanski izberi. Izključno nizke cene.
54 26