za drugo Dajmo zgled oblastem! TT ,. ,-..„..,.„, ,, Hudi so današnji casi m tezke so nadloge, ki so zajele kmete v Pesniški dolini, toda ssamim tarnanjem in zahtevanjem pomooi od(javnosti, da se naj Pesnica regulira, ne bomoprišli nikamor. Kmetje bomo morali najprej sami zaeeti in izvršiti deia, ki sem jih naštel.potem bomo šele upravičeni zahtevati, da naj „ — _. -_ .-.-•--' - -pomaga tudi oblast z lzsusitvijo te doline.Sicer pa bi nam z regulirano Pesnico ne bilo nič pomagano, če se pa voda po pritokih radi zamašenosti v Pesnico niti izlivati ne morel„ , . . , ,, , Postavimo gospodarstvo na pravo podlago! V naših kmetskih gospodarstvih vidimo žeiz navedenih primerov, da se kljub vsemu po-stopnemu napredovanju še vedno zapravljalastni obratni kapital, ali bolje rečeno sred- -.zmer Uspešno bo torej načrtno gospodarje-je le tedaj, ko bodo travmki unoljsani, s ci-razmer nje mer Domimk Kraner-¦-¦¦--tfosp^Mlarske razmere v Pesniski dolini „ ». . , ., , , . , ^ .. . . , Ne lscuno pomoci samo od drugih! pokosi, voda stoji m 3 tem povzroca ogromno Ni moj namen, s temi vrsticami koga žaliti, gospodarsko škodo, ki se najbolj odraža v ali našim kmetom očitati napake. Toda, ker hlevih po Pesniški dolini. Vse to sem sam poznam dobro kmečko živlienie lahko trdim, opazoval letos, ko so se vrstile povodnji drugada so danasnjih zalostnih raziner v veliki meri krivi tudi kmetje sami, ker preradi s prekri- žanimi rokami gledajo v bodočnost in iščejo pomoči samo od drugih, to je od oblasti, ali pa od gotovih ljudi. Tisočaki se odtekr.jo po cestah \ jarke Če pride človek v deževnem vremer. ¦.: v razne vasi, opazi. ke.-rr 'eŁ izpira gnoj, gnojnica se pa odteka po cestah v jarke in odnaša dragocene snovi, ki jih nudi kmetiia. Tako se odfekajo leto za letom tisočaki po cestah v jarke in žalostno je, da tega ne opazi skoraj nonoben kmet. Tudi poplav v Pesniški dofiai so v vellki meri krivi kmetje sami Poglejmo n. pr. naše travnike ob Pesnici, ki dela leto za letom ogromno škodo. Tu je v prvi vrsti odpomoč pri kmetib samih, kajti le-ti bi morali najprej poglobiti vse nritoke in večje jarke. Vsak kmet bi moral po svojem ali pri svojem travniku, na katerega meji kakšen pritok, tega temeljito očistiti. Vse nepotrebno grmovje naj re poseka, da bo imela voda večji odtok in bo prej odtekla. Vsakdo, ki ima zamočvirjen travnik, bi moral izkopati dobre odprte jarke, da bo oda po jarkih vsaj nekoliko lahko odtekala in se bo travnik po deževju prej osusil. Ker se to ne dela, je postala Pesniška dolina silno zamočvirjena, saj so pritoki Pesnice na gotovih mestih popolnoma zamašeni z blatom, tako da voda nikamor več ne more teči in ji pri najmanjšem deževju ne preostane drugo, kot da se razlije čez travnike. Pritoki naj se redno čistijo! Prejšnja leta je od oblasti prišla uredba, po kateri so se morali vsi pritoki in večji jarki v Pesniški dolini očistiti. Za izvršitev teh del so morale skrbeti občine, ki so delo nadzirale po občinskih odbornikih. Kljub navedeni oblastni zahtevi ni niti polovica kmetov izvršila tega, kar je bilo zaukazano. Sedaj, ko tega nihče več ne zahteva, se pa skoraj nihče sploh ne loti tega tako potrebnega dela. Posledica je, da je letos Pesnica poplavila osemkrat vse travnike, na katerih je voda stala po cele tedne, ne da bi se kam odtekala. V strugi Pesnice voda navadno hitro pade in če bi bili pritoki v redu, bi se voda prav tako hitro odtekla tudi s travnikov. Ker so pa pritoki zaraščeni z grmovjem in travo, ki se več let ne stva, ki so potrebna za uspešno kmetovanje.Pozablja se,Pda če inuuno fim vee dobr.^lmamo vec zivine m s tem več gnoja m večpridelkov. Naše kmetijsko gospodarstvo mo- ramo radi tega postaviti na pravo podlago,katerega začetek in temelji pa stoje v navedenem čiščenju jarkov in pritokov. Vedimo, da je zdrav le oni napredek, ki se giblje vokviru preizkušenib krajevnih gospodarskih„„„ Tr,,^x~~ u_ i««.,- _«x_4._ "™-%™^«_,-^ bo v hlevih stala boljša živina. Napred-nosti nikakor ni iskati tam, kjer niso daninašteti pogoji za izboljšanje travnikov. Te po- eoie za izbolišanie ie Da treba začeti izvaiati goje za izboljšanje je pa treba začeti izvajati s skupnimi močmi, in to vsak na svojem trav- niku! Potrebno pa je tudi obojestransko razunmo delo! Kmet pa ne more živeti le od dela svojihrok, marveč tudi od dela svojih nožganov. Le razumen, pošten in v gospodarstvu te:7ieljitopodkovan gospodar bo zmožen prebroditi danasnje tezke dni. Taki kmetje ne bodo nosilcido viška razpihajoče Ijudske nejevolje radivsakoletnih katastrof, in le taki kmetie bomolahko upravičeno pnčakovali od mercdajnih činiteljev, ki skrbijo za splošno dobrobit, po-trebnih ukrepov. Vedno se ponavljajoče bese-de, da je zadovoljen kmet steber države, bodoprav gotovo postale dejstvo Le z lastno moč-jo, zdruzeni s sosedi ln merodajnimi oblastmi, bomo lahko izboljšali gospodarske razmere nakmetijah v Pesniški dolini!