}<                                                     Književna poročila.                                                     X
Srpske  narodne   pesme.  Antologija.    Priredio    dr.   Vojislav    M.   Jovanovič.
3ko izdanje. Beograd. 1922. XLVIII -f 350 str.
Cela publikacija, posebno pa nje obširni uvod, je dokaz, da je pri nas narodna poezija še vedno bolj nekak objekt občudovanja, včasi celo že pravega kulta, ko pa predmet resnega, treznega študija. Za Srbe velja to še v prav posebni meri. Slava, ki jo je njih poezija dosegla v svetu, zamaknjenem v Rousseaujeve in Herderjeve ideale, ki je danes stara že nad sto let, je prinesla tej poeziji tudi obširno in bogato zunanjo zgodovino. Ob tej zgodovini se raziskovalci srbske narodne poezije navadno tako dolgo zamudijo, da ne pri* dejo do tega, da bi študirali b i j o 1 o g i j o narodne poezije, ki bi jim šele odkrila nje bistvo. In vendar so redkokje na svetu razmere za študij narodne ' poezije tako ugodne, kakor ravno pri Srbih! Razdelitev in klasifikacija vsebine te antologije kaže tradicijonalno pogreznjenost v nazore in metode «antikva= rične» šole, ki je v narodni poeziji iskala gradiva za narodno kozmogonijo, mitologijo, zgodovino itd., ne da bi se prej vprašala, jeli to gradivo za tak študij porabno in v koliki meri. Analogije z narodno poezijo zapadnih svetov; nih narodov nam ne pomagajo nič; saj je vendar že nad sto let star problem, da pričakujejo ti narodi od študija naše narodne poezije pojasnil za genezo in razvoj svoje lastne! Ali naj čakajo še sto let? Odkar je pred nedavnim (prim. «Revue des deux mondes«, 15. marca 1920) sam Bedier izrekel nazore, ki niso kar nič tradicijonalni, je menda upati, da se bodo tudi pri nas za ta ščudij uveljavili principi, ki jih je že pred dvajsetimi leti fiksiral John Meier, in da bodo tudi drugi sledili Murku, ki je pred sedmimi leti pokazal vzorno metodično pot. In če si bomo vedno svesti," da imamo pri tem poslu opraviti z objektom, ki je tako rekoč in navsezadnje umetnost, bomo mogoče kdaj le prišli do tega, da ne bomo samo gostobesedno premleVali tega, kar so drugi že pred sto leti izrekli s takrat  še običajno preciznostjo.
Bogastvo   posameznih   pesniških   tipov   daje   tej   antologiji   posebno   ceno;
vendar pa je v  nji premalo  zastopana  čista ljubavna lirika.  To   se je zgodilo
menda  z  ozirom  na  namen  knjige,  toda  pretiran  strah  je   ravno  pri narodai
* poeziji nepotreben.  NaTodna  lirika je v veliki  meri  akustičen fenomen in
če  jo  zna učitelj  v šoli, kjer treba razlagati zmisel in vsebino,  obravnavati s
taktom, ni nobenega povoda za kake moralične pomiselke. Dobra stran te anto*
-7-*       -             logije je tudi nje obširni komentar, ki spremlja tekst vedno pod črto. Vendar
i   '      «j    pa bi bilo mogoče bolj ekonomično, če bi se splošne opazke (kakor n. pr. ona
a ./ s"         o  mešanju   narečij   na   str. 66.)   vzele  v  uvod,  leksikon   nerazumljivih   ali   težje
umljivih  besed  pa  postavil   na  konec  knjige.  Potem  bi  ne   trebalo   tolikokrat
ponavljati razlag besed, kakor so n. pr.: vezir, šestoper, čelenka, kaur, breška itd.
In če se že — za prekomodne ljudi! — razlaga sproti, pa je vsekakor boljše,
da se razlaga ponovi, ko pa da se opozarja na stran, kjer je prvič priobčena.
: Pač pa bi bilo pri taki ureditvi treba razložiti pod črto vse, kar je za dotično
pesem kot  i n d i v i d u u m potrebno  razlage.
,                 Komentar sam se mestoma zdi potraten, včasi pa ni pravilen. Človek raz*
misija,   komu   razlaga  urednik   črnogorska  «troje  vrata»   (str. L),  pirotsko   «na*
trgati» (6), risanski «pošten glas» (36) ali dubrovniški «hud» (42), ter se vpraša,
ali so pri nas res ljudje, ki ne vedo, kaj  je «danica» (2), «uspavanka» (37) in
katerim   je   treba  povedati,   da   je   «stremen»   (169)   «ono,   na  čemu  jahač   drži
noge, kad je u  sedlu». Pri tujkah je v taki knjigi dovolj  povedati, iz katerih
rok  so   prišle;   če   urednik  po  nepotrebnem   učeno   razlaga   (78),   da  je  «avlija
—   504   —
X                                                    Književne poročila.                                                    X
grčka reč, došla preko turskog», bi moral isto reči tudi o «haraču» (140)! Raz* laga «taobor» (m. tabor, turška reč): «vojska» (151) pa je naravnost napačna. Ta značilni «hapax liremenon» je treba enako razložiti, kakor n. pr. če zapoje narodni pevec «dro (nam. drvo) suho», ali «lijest (nam. list) knjige bile», t. j. iz metričnih potre b.* Sicer pa bi že pogled v Vukov slovar zadoščal. Vuk opozarja pod «taobor», kjer navaja bas te verze, na »tabor», ki ga pravilno tolmači. Tam bi bil urednik videl, da «tabor» ni nikaka «turska reč« in da ni «vojska», ampak  «logor»!
V   knjigi, ki je namenjena šoli, morajo stati pravilne oblike imen, torej: Šižgorič, Kuripečič (str. XXI) in 4Taloj», ne «Talfi» (XLV). Čudno je, da v knjigo samo ni sprejet tekst «Hasanaginice», o kateri se vendar v uvodu toliko
govori!   Da  srbska  narodna  epika   «po  vrednosti  dolazi .na   prvo  mesto  medu                 »
usmenim književnostima drugih slovenskih naroda« (XIX), je preveč primitivec  /
poizkus estetične ocene  in trditev brez  vsake  realne podlage;  isto  bi z enako
pravico  lahko  trdil vsak  Rus  o  svojih «bylinah».  Enako prazna,  samo  na  ne*         vj      0
znanju  temelječa je trditev  (XIX), da je  «narodna» književnost velikih starih
narodov  «od vrlo  slabe vrednosti«.
V   celoti je knjiga lep in dobro uspel poizkus, zbližati narodno poezijo in šolski pouk. Tukaj grajani nedostatki pri pouku ne bodo toliko motili, če bo zbornik v rokah razumnega učitelja. Tak pregled dosedanjega znanja je koristen že zaradi tega, ker nam Dokaže, kaj nam še manjka; zato je od časa do časa
&.S*   <    *    t    *
naravnost potreben! Sioven,Qem, ki se hočejo seznaniti s srbsko narodno poezijo, lahko to okusno in brez pretenzij natisnjeno knjigo mirno priporočim.    J. A. G.
Tiskarska pisma. Izdal in založil Alojzij H o f 1 e r. Tiskala Zvezna tiskarna v Ljubljani. L—4. Po 3 Din.
Ta «tiskarska pisma«, skrita vijolica in zapuščena pepelka v košatem zboru naših listov in časopisov, so si postavila za namen «prospeh in napredek naše lepe črne umetnosti«. Večini našega čitajočega občinstva so ravno tako neznana, kakor ne več ravno ozkemu krogu naših knjigoljubcev. In vendar niso pri nas nikaka novost. Že v letih 1909. do 1911. je izhajal «Tiskarski obzornik«, strokovni list za tiskarsko umetnost in obrt, v mnogo večjem obsegu, ki mu je bil izda* jatelj in založnik isti idealni in požrtvovalni A. Hofler.
Da se je list sedaj med nami poživil, ni bila samo pametna ideja, ampak naravnost nujna potreba. Danes smo v tiskarstvu odrezani od direktnega pri* toka strokovnega osebja iz krajev, ki v tej reči stojijo neprimerno nad nami. Pojav, ki ga lahko opazimo skozi stoletja tiskarstva, da namreč tiskarska umet; n o s t izumira in se polagoma izgublja, se,Jcaže pri nas od prevrata sem z na* ravnost vratolomno naglico. Samo eden, toda značilen primer: pri naj; so/že .*. *¦»» ^ ,. začele izhajati «knjige» brez — naslova!!! Zato je bil skrajni čas, "cfa"nskar, ki a, kolikor toliko še pozna boljšo staro tradicijo, poseže vmes in naš današnji tiskar* ski naraščaj opominja, da je tiskarstvo prav za prav umetnost, ona čudna črna luč, ki sveti iz vekov v veke in da ga je zaradi tega treba posebe spoštovati in negovati. Zato so ta «pisma» v prvi vrsti namenjena tiskarskemu naraščaju v daljnjo izobrazbo. Res, da taka vprašanja zanimajo pri nas tudi mnogo ljudi, ki imajo opraviti s knjigami, dasi niso ravno tiskarji, vendar pa je ob dobrem
* Prim. Murko: «Bericht iiber eine Reise zum Studium der Volksepik in Bosnien und Herzegowina im Jahre 1913. (Sitzungsbericht der k. Akademie der Wissenschaften in Wien. Phil.*hist. Cl. 176. Bd. 2. Abh.) Wien, 1915. Str. 33.
—   505   —