Bodimo usmiljeni in odkritosrčni
                                      (Narodna pripovedka.)
JOLo sta naš Božji Zveličar in sveti Peter popotovala po svetu, prideta-do ^^L4&nekega sela (vasi). Kreneta jo v gostilnico ter prosita za prenočišče. Ne-usmiljena gospodiuja pa jima re6e : ,,Pri nas vže ne moreta ostati. V tej sobi bomo imeli veselico a po drugod iraamo polue shrambe različnega blaga. Popotni ljudje pa imajo tudi radi siuolaste roke in le prerado se jih kaj prime." To rekši, pokaže jima na bližnjera gričku ubožno kočo, rekoč: ,,Tja gori pojdita, pri onej hiši radi prenočujejo prosjake.".
Zveličar in sv. Peter se obrneta ter gresta naravnost proti ubožnej ko6i. Ko prideta tja, poprosita za stan, katerega jima usmiljeni Ijudje takoj dado. A 6iro-mašni ljudje bi tudi radi postregli popotnikoma ter začno zbirati drobiž po hramih, da bi poslali po bokal dobrega vina v poprej omenjeuo gostilnico. Ali Zveličar jim reče: Cimu bi pošiljali y gostilnico po vina, ko ga imate sami doma?" Ubožni gospodar gre v klet, in glej! v kleti so polni sodi najboljšega vina a na policah je vse polno suhega mesa in drugih stvari za prigrizek, v kašči in skrinjah je polno žita in drugega blaga. Tudi denarjev se ne manjka. Z jedno besedo: pravi blagoslov božji se je razlil nad ubožno hišo, kder je bilo poprej le pomanj-kanje in beda.
Ošabnej gospodinji pa je še tist večer zbolel mož in vsa živina je poginila še tisto noč. Vino iz polnih sodov je izteklo do zadnje kapljiee po kleti. Tako kaznuje pravični Bog skopuhe in neusmiljene ljudi vže na tem svetu.
Pri ubožnej hiši pa je ostal še dalje blagoslov božji. V sadovnjaku je bilo vse polno lepo rudeeih in dišečih jabolk. Zaželel si jih je bližnji graščak. Da bi njegovej želji ustregli, pošljejo mu jih polhen košek. Ali deček, ki je nesel ja-bolka v graščino, bil je hudoben. Srečal je na poti dva popotna moža, ki sta ga vprašala: ,,Deček, kaj neseš v košku?" ,,Nič!" odgovori deček, smeje se popot-nikoma ter gre dalje svojim potem. Ko pride deček v graščino, vidi, da je prinesel prazen košek. — Graščak se razsrdi nad njim in ga kaznuje, ker si je mislil, da se hoče deček šaliti ž qjim.    Ves osramočen se vme domov.
Drugič pošljejo starši drugega dečka z jabolki v graščino. Ta je bil prijazne in odkritosržen. Tudi ta sreča na poti dva popotnika, ki ga takisto vprašata, kakor poprejšnega. Deeek jiraa pokaže jabolka, rekoč: ,,Vidita, prijatelja, lepa dišeča jabolka imamo pri nas. Vzemita si jih nekoliko. Nesem je našemu dobremu gospodu graščakii." Popotnika se mu zahvalita za ponudbo ter mu ob-ljubita blagoslov božji. Deček pride vesel v graščino ter odda graščaku poln košek lepo dišežih jabolk. Graščaku se deček tako dopade, da ga vzame za svojega, ker svojih otrok pri graščini uiso imeli. Ko se je graščak vže zelo postaral, izročil je posinovljenemu dečku graščino, zemljišče in vse drugo"blag6, kar ga je imel. Tako deli Bog usmiljenim, prijaznim in odkritosrčnim otrokom svoj blagoslov.
Zapisal G. Križnik