ELNSJ
NASA SMUČINA
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 11
ŠTEVILKA 5
15. NOVEMBER 1972
ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN
Popravek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov
na osnovi pripomb članov delovne skupnosti
Komisija za korekturo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je na svoji seji 16. 10. 1972 obravnavala pripombe članov delovne skupnosti -la pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, potem ko je minila 15-dnev-na javna obravnava. Na seji dne 24. X. pa je po nalogu DS pravilnik še dopolnila. Celotna dopolnitev je sledeča: 1. Na osnovi razlage glede meril nagrajevanja predstavništev, ki je bila sprejeta na delavskem svetu, daje komisija naslednje dopolnilo:
Dopolnilo 2. člena:
A. a) osnovna postavka: 15. kategorija po sprejeti kategorizaciji.
b) vsa merila za nagrajevanje, ki jih določa pravilnik o delitvi OD, razen merila za razdeljevanje osebnih dohodkov glede na doseganje plana proizvodnje na zaposlenega.
c) 0,35 % od fakturirane realizacije za določeno področje.
2. Predlog kadrovika tov. Valjavca glede zvišanja nagrad za praktikante je komisija sprejela samo za praktikante osnovnih šol. Ostale nagrade pa ostanejo nespremenjene na osnovi informacij o nagradah v drugih delovnih organizacijah in v primerjavi z nagradami vajencev.
dopolnilo 29. člena:
a)	din 300,— za praktikante osnovnih šol,
za ostale kategorije praktikantov veljajo točke b, c, d, e.
3. Komisija je obravnavala predlog tov. Renka. Meni, da predlog, da se korekcijski faktor izjemoma za Pomožni obrat ne bi uporabljal, ni sprejemljiv. Ce bi namreč pri korekciji eno delovno enoto izpustili, bi moral biti korekcijski faktor ostalih delovnih enot toliko višji. Poleg tega tudi še ne ugotavljamo niti uspeha niti stimulacijskega faktorja po delovnih enotah.
4. Nadomestilo osebnega dohodka zaradi pomanjkanja dela obravnava 30. člen pravilnika. Le-ta določa nadomestila osebnega dohodka, kadar zaradi višje sile pride do prekinitve dela. Kot višja sila pa se šteje vzrok, ki je izven vpliva delovne enote.
5. O povišanju dodatka na stalnost je komisija razmišljala že pri oblikovanju prvotnega predloga o stalnostnem dodatku, vendar pa tega zaradi že tako premajhne mase za osebne dohodke ni predlagala.
Delno pa ta predlog upošteva novi predlog 5. člena.
6. S predlogom o povišanju nagrad vajencem se komisija strinja:
sprememba 27. člena:
Nagrade vajencev so: prvo leto učenja	din	200.—
drugo leto učenja	din	350.—
tretje leto učenja	din	500.—
7. S predlogom o izenačitvi odpravnin ob upokojitvi delavca se komisija ne strinja.
Višino odpravnine je obravnaval in sprejel delavski svet in je komisija ni spreminjala. Meni pa, da so odpravnine v razmerju 1:2, v katerem se gibljejo, že tako precej izenačene, saj je sicer razmerje osebnih dohodkov 1:5.
8. Glede obračuna o delitvi osebnih dohodkov po starem in novem pravilniku lahko dobimo izračune le za posamezna delovna mesta; po posameznih kategorijah pa to ne bi imelo smisla, saj je ostalo vse nespremenjeno.
9. Komisija je obravnavala tudi pripombe zunanjega sodelavca tov. Šinkovca dipl. iur. in predlaga naslednje dopolnitve:
Sprememba glave pravilnika:
Na osnovi 97. člena statuta ELAN tovarne športnega orodja, Begunje in v zvezi s samoupravnim sporazumom o menilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov je delavski svet ELAN tovarne športnega orodja, Begunje sprejel po javni obravnavi naslednji sklep:
10. Sprememba 1. člena:
Delavci so na podlagi svojega delovnega prispevka glede na svoje delovne uspehe, uspehe delovne enote in uspeha temeljne organizacije združenega dela v celoti udeleženi pri delitvi sredstev, ki jih delovna skupnost nameni za osebne dohodke po osnovah in merilih, ki jih določa na osnovi samoupravnih
sporazumov tako, da upošteva delavčevo sedanje in minulo delo v skladu z načelom delitve po delu in z zajamčenjem takih osebnih dohodkov, da je delavcem zagotovljena socialna varnost.
11.	Namesto prejšnjega 2. člena pride novi:
Temeljni organizaciji združenega dela ELAN tovarna športnega orodja in Inštitut tovarne ELAN sta so-(Nadaljevanje na 2. strani)
airn
8. kongres Zveze sindikatov Slovenije
KONGRES
SINDIKATOV SLOVENIJE MORA ZAČRTATI OSNOVNE VSEBINSKE
IN PROGRAMSKE SMERI ZA SVOJE DELO
V	NASLEDNJIH ŠTIRIH LETIH
Nekaj nalog na tem področju:
1.
Vprašujemo se, kam usmeriti slovensko stimulacijo in kdo naj jo usmerja. Upoštevajoč stanje pri nas, bi morala na to vprašanje odgovoriti javna razprava. Slovenija ima v jugoslovanskem merilu največ že amortiziranih delovnih sredstev. Podatki kažejo, da jih je več kot 1/3 že amortiziranih in odpisanih. Dejstvo je, da 150 tisoč delavcev v Sloveniji dela z dotrajanimi proizvodnimi sredstvi. To nas opozarja, da bomo morali v naslednjih letih hitreje preiti v prestrukturiranje in v opuščanje proizvodnje, ki čez kratek čas ne bo več mogla dati dohodka. Le tako lahko zagotovimo socialno varnost vse množice delavcev. Večji del slovenske akumulacije je treba usmeriti za prestrukturiranje sedanje proizvodnje in s tem ustvariti stabilnejša in ekonomsko produktivnejša delovna mesta. Ce bomo uresničili načelo, da delavci
v	združenem delu odločajo o svojem dohodku, ni bojazni, da takšna usmeritev ne bi bila uresničena.
2.
Sindikati moramo terjati od vseh delovnih organizacij program stabilizacije. To praktično pomeni: razvojni program delovnih organizacij, ki bo skladen z dolgoročnim konceptom razvoja Slovenije in program takojšnjih ukrepov za stabilizacijo ekonomskega položaja delovne organizacije. Resnično ne sme biti nobene delovne organizacije, ki bi bila prepuščena stihiji tržišča, ne da bi analizirala, kako se bo obnašala v naslednjem časovnem obdobju, da se pripravi in da organizira svojo proizvodnjo in gospodarjenje v skladu s prizadevanji za stabilizacijo slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva.
Nekateri problemi v zvezi z zaščito standarda: Standard in življenjske razmere, zlasti kategorij z najnižjimi osebnimi dohodki, ne morejo biti odvisne od dnevnih nihanj razmer na trgu in v našem gospodarstvu. Ponoviti bi morali nekatera že znana sindikalna stališča in na njih vztrajati tudi pri cenah. Opredeliti se je treba jasno glede na politiko cen pri osnovnih življenjskih potrebščin in pri potrebnih socialnih korektivih, s katerimi moramo zaščititi minimalno dogovorjene življenjske razmere.
(Nadaljevanje na 3. strani)
UREDNISKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Petriček Peter, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj
Referendum za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov
Skupščina Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj in Skupščina Skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj sta na podlagi določil Zakona o zdravstvenem zavarovanju in Zakona o referendumu in Statutov obeh skupnosti 10. in 16. oktobra 1972 sprejeli sklep, da se razpiše referendum o izenačitvi pravic dz zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov o združitvi obeh skupnosti v Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Kranj.
Ko govorimo o združevanju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, moramo upoštevati nekaj dejstev, ki so značilna in pomembna bodisi za vso Slovenijo, bodisi za Gorenjsko. Na združitev obeh zavarovanj je treba gledati iz zgodovinskega vidika tako glede na razvoj Gorenjske kot glede na razvoj naše republike. Pred pol stoletja je prevladoval na Gorenjskem izključno kmečki živelj, ki je predstavljal zaledje delovne sile za nastajajočo industrijo že v stari Jugoslaviji. Vsi se še dobro spomnimo, da je bil v času narodnoosvobodilne borbe kmet tisti, ki je našim osvobodilnim enotam ne samo materialno pomagal, ne samo, da je s svojim obstojem omogočil nastanek in uspešen razvoj NOB, temveč je tudi sam aktivno, skupaj z delavci in ostalimi udeleženci NOB sodeloval v naših enotah in tako na oba načina omogočil uspešno vodenje in zmagoviti konec NOB ter izvedbo revolucije.
Nič manjša ni bila vloga kmetov po osvoboditvi. Vemo, da takrat niso imeli kmetijskih posestev v socialističnem sektorju, niti ni bila razvita industrija. Vse to je bilo šele v razvoju. V časih, ko nam je zahod zaprl vrata pomoči, smo bili tako glede prehrane kot glede izvoza odvisni predvsem od naših kmetov. Dejansko smo se tako izvlekli iz težav na račun kmetijske proizvodnje in na račun naše surovinske baze, ki je bila deloma spet kmečka, to se pravi posek in izvoz lesa, deloma pa rudarskega značaja. Osnovno težišče našega ekonomskega razvoja po osvobodit-
vi	je bilo predvsem v največji možni meri industrializirati in elektrificirati našo državo. Vse to pa je zahtevalo izredne napore tistega dela prebivalstva, ki je že bilo v industriji, kot tudi tistega, ki je bil izven nje. Jasno je, da smo v teh ekonomskih težavah dn zaradi industrializacije in elektrifikacije usme-
rili vse sile predvsem v razvoj teh dveh ključnih področij. Zaradi tega je prišlo do zaostajanja kmetijske proizvodnje, tako socialističnega sektorja, še bolj pa zasebnega. Rezultat takega položaja je bila slaba ekonomska moč individualnega kmeta, kar skušamo šele v zadnjih letih popravljati na ta način, da bi kmet povečal svojo ekonomsko moč dn dejansko postal tržni proizvajalec z individualnimi sredstvi za proizvodnjo. Na ta način pridemo do tega, da so danes pravzaprav tako delavci kot kmetje proizvajalca v samoupravni družbi, v kateri si ne moremo zamišljati ne enega ne drugega brez medsebojnega sodelovanja in prizadevanja za čim večji napredek tako v kmetijstvu kot v industriji.
Prav tako je zato tudi pomembno s stališča enotnega obravnavanja s strani zdravstvene službe, da imata obe skupini, ki sta sedaj ločeni glede pravic in zdravstvenega zavarovanja, enake pravice in da ju zdravstvena služba tako s preventivnimi kot s kurativnimi akcijami obravnava enotno kot prebivalce z enakimi pravicami. Razlike med pravicami v delavskem in kmetijskem zdravstvenem zavarovanju so do sedaj občutne predvsem v višini prispevkov k stroškom zdravljenja, ki jih plačujejo zavarovanci sami. Prav tako niso ekonomsko dn socialno zaščiteni v primeru bolezni. Z združitvijo bomo dosegli nadaljnjo stopnjo samoupravljanja na tem pomembnem področju družbene dejavnosti.
Spričo hitrega razslojevanja zaradi izrednih potreb po delovni sili
v	industriji so nastali na našem podeželju določeni problemi. Danes imamo vrsto opuščenih kmetij, kjer živijo bodisi ostareli kmetje oz. ljudje, ki nimajo nobene ekonomske perspektive niti moči za normalno kmetijsko proizvodnjo. Ta problem glede zdravstvenega zavarovanja v bistvu rešujejo kmetje sami oz. sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov. To je morda za marsikoga nepomembno ali pa tudi neznano. Podatki pa kažejo, kako visoko je število kmetijskih zavarovancev, katerih katastrski dohodek je nižji kot 3.000,— din. Na takem posestvu se ni mogoče niti preživljati, kaj šele plačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje, za pokojninsko zavarovanje, prispevek občini in ostale obveznosti. Zavarovanci sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov so spričo tega problema že
večkrat zahtevali, naj zakon o zdravstvenem zavarovanju točno določi status kmeta. Na ta način so hoteli doseči, da bi vsi zavarovanci, ki imajo manj kot 3.000,— katastrskega dohodka, izpadli iz zdravstvenega zavarovanja kmetov in da bi širša družbena skupnost prevzela riziko za zavarovanje te kategorije prebivalstva. Toda na ta način tega problema do sedaj niso rešili, pač pa tako, da so skupščine občin in
republike prispevale del sredstev za socialno ogrožene kmete.
To je eden od nadaljnjih socialnih razlogov, ki govori v pnid temu, naj bi se breme zavarovanja za določene kategorije našega prebivalstva preneslo na širšo družbeno skupnost.
Končno še nekaj kar velja predvsem za nas na Gorenjskem. Ce govorimo o združitvi obeh skladov in če razpravljamo o edini možni varianti t. j. da se obremenitev kmetijskih zavarovancev zaradi izenačenih pravic v zdravstvenem zavarovanju ne povečuje, potem znaša razlika za pokrivanje stroškov večjih pravic 1.600.000,— din. To pred-(Nadaljcvanje na 4. strani)
Popravek pravilnika o delitvi OD
Člani na obisku v »MEBLU« v Novi Gorici
(Nadaljevanje a 1. strani)
glasni, da z enotnim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov skupno urejata splošne določbe ter določbe o nadomestilih dn povračilih stroškov. Način merjenja rezultatov dela pa lahko obe TOZD urejata posebej, vendar sporazumno.
12. Uvedba novega 4. člena:
Načelo delitve po delu, predvsem
pa upoštevanje skupnega družbenega dela uresničujemo s spoštovanjem samoupravnih sporazumov:
1. samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka lesne industrije
2. samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov raziskovalnih organizacij, ki zagotavljata merila družbene produktivnosti.
13. Uvedba novega 5. člena:
Uveljavljanje načela o tekočem
in minulem delu zagotavljamo:
— s sistemom dodatnih meril glede na delovno dobo in stalnost ter z odpravninami;
— z uveljavitvijo načela, da delavcu ne more prenehati delovno razmerje zaradi morebitnih tehnoloških viškov oz. da mu mora temeljna organizacija združenega dela v dogovoru z drugimi temeljnimi organizacijami združenega dela zagotoviti pravice z dela;
— s tem, da temeljna organizacija združenega dela zagotavlja izobraževanje delavcev v taki meri, da ne more članu delovne skupnosti prenehati delo zaradi sprememb v tehnologiji in drugih delovnih področjih ob njegovi dolžnosti, da izvršuje izobraževalni program;
— s tem, da zaščiti delavca, ki zaradi psihofizičnih ovir, nastopajočih v starosti, ne dosega normalnih rezultatov dela. Komisija za kadrovsko socialna vprašanja na predlog neposredno nadrejenega vodje in zdravstvene službe, ki ugotovi zmanjšano sposobnost delavca, določi višino nadomestila, ki ni večje od razlike med delavčevim doseganjem učinka in povprečnim doseganjem učinka na enakem delovnem mestu.
14. Sprememba 9. člena:
Zaradi zahtev v delovnem procesu lahko delavce njihov neposredni vodja razporedi na vsako delovno mesto, ki nima nižje kvalifikacijske zahteve, kot delovno mesto, ki ga delavec zaseda.
če je delavec razporejen na drugo delovno mesto brez njegove privolitve zaradi:
1. zahteve tehnološkega postopka,
2. pomanjkanja surovin ali drugega materiala,
3. nadomeščanja obolelega ali drugače odsotnega delavca,
4. drugih izjemnih okoliščin, ki jih predvideva pravilnik o delovnih razmerjih,
mu pripada za normirana delovna mesta obračunska postavka kategorije delovnega mesta, na katerega je razporejen, za delovna mesta po času pa mu pripada obračunska postavka kategorije delovnega mesta, zmanjšana za odstotek, določen s pismenim nalogom.
Za delovna mesta po času veljajo gornja določila, če traja nadomeščanje več kot 6 dni in če je dan pismeni nalog za nadomeščanje.
Taka razporeditev lahko traja neprekinjeno največ 3 mesece, s prekinitvami pa ne več kot 3 mesece v pol leta.
15. Na osnovi pripombe kolegija, da so odbitki za tiste delavce, ki ob razporeditvi ne bodo imeli ustrezne izobrazbe, previsoki in po predlogu drugih, je komisija na podlagi izračunov osebnih dohodkov posameznih kategorij in ob upoštevanju povprečnega % doseganja plana ter ob upoštevanju vseh dodatnih meril, ki izvirajo iz kategorije delovnega mesta, ugotovila, da je 30% odbitek previsok in ga je zmanjšala na 20 %.
Naslednji odbitek je komisija zmanjšala z 20 % na 15 %. Pri tem komisija ni sprejela predloga, da se izenačita odbitka pod 5b) in 6 a), ker meni, da mora biti odbitek pod 6 a) manjši (10 %), ker je vmes opravljeno določeno delo (diploma, zaključen letnik).
Tako se 22. člen torej spremeni:
odstavek 5:
a) v začetku šolanja do opravljene polovice prve manjkajoče stopnje
— 20 °/o
b) od opravljene polovice do popolnoma dokončane prve manjkajoče stopnje	—15 %
16. Komisija je obravnavala in sprejela pripombe tov. Kolmanove, vodje knjigovodstva osebnih dohodkov, da bi nadomestilo osebnega dohodka v času bolezni ali druge začasne nezmožnosti za delo obračunavali na osnovi osebnega dohodka iz preteklega leta in ne na osno-
vi	povprečne akontacije osebnega dohodka v zadnjih 3 mesecih. To določilo je v Ur. 1. 29/66 in še vedno velja.
Tako se v 42. členu spremeni 1. odstavek:
Nadomestilo osebnega dohodka v času bolezni ali druge začasne nezmožnosti za delo do 30 dni bo izračunano na osnovi osebnega dohodka iz preteklega leta, zmanjšanega na 80 °/o:
17. Zunanji sodelavec tov. Šinkovec dipl. iur. je predlagal še nekaj oblikovnih popravkov, ki pa ne spreminjajo vsebine tega pravilnika in jih bomo vnesli v pravilnik, ko ga bomo pisali na čisto.
18. člen 47 se črta
Delavski svet je gornje popravke soglasno sprejel dn jih vključil v sestavni del pravilnika.
8. kongres Zveze sindikatov Slovenije
Nova cesta, speljana za tovarno, bo omogočila zaključiti meje Elana. Do tdaj jo Je stara cesta »rezala« na dvoje. Vzhodna stran tovarne pa je še estetsko neurejena. Treba bo misliti tudi na to, predvsem na ureditev fasad, odlaganje odpadnega železa in drugo.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Življenjska minimum je treba opredeliti z družbenim dogovorom. Sindikati bomo poskrbeli, da se to zgodi in da bo življenjski minimum opredeljen skladno s stopnjo naše materialne razvitosti. Ta minimum smo v sindikatih skušali izračunati
—	seveda približno — in ugotovili, da potrebuje 4-članska družina danes najmanj 200.000 S din mesečno za življenje. Osebni dohodek mora ostati ekonomska kategorija. Najnižji osebni dohodek obravnavamo s stališča produktivnosti ali neproduktivnosti delovnega mesta. Ostali del dohodka družine do življenjskega minimuma pa bi morali zagotoviti s socialnimi dajatvami dn korektivi. Korektivi kot otroški dodatek, regresi za stanovanja, štipendije, otroško varstvo, regresiranje dopustov, pravice pri zdravstvenem varstvu in drugi solidarnostni ukrepi morajo biti sestavni del družbene ekonomske in razvojne politike. S prihodnjim letom mora naša ekonomska politika imeti čisto jasno začrtane socialne korektive, da ne bomo ob vsaki trenutni krizi na trgu, ki prizadene najbolj tiste z najnižjimi dohodki, na hitro dn na pamet iskali rešitev, ki so dostikrat manj ustrezne, kot bi bile, če bi imeli na tem področju izdelano dolgoročnejšo politiko.
4.
V	tezah za kongresni dokument smo začrtali za sindikate nekaj povsem konkretnih nalog, ki jih bodo uresničevali samoupravno organizirani delavci. Ne gre za naloge, katerih uresničitev bi sindikati terjali od drugih, ampak za tiste, ki jih bodo samoupravno organizirani delavci urseničevali sami in v svojo korist in skladno z možnostmi v temeljnih organizacijah združenega dela in preko svojih delegatov v samoupravnih in predstavniških organih. Te konkretne naloge torej niso pomembne samo zaradi izboljševanja materialnega in splošnega položaja delavcev, ampak tudi zato, ker se bodo ob njih delavci tudi samoupravno aktivirali na vseh ravneh in v institucijah, kjer so organizirani.
5.
Kot eno pomembnih nalog smo postavili zahtevo, da v štirih letih uresničimo brezplačno šolanje otrok v osnovni šoli. Mislim, da smo že toliko bogati, da zmoremo zagotoviti brezplačne učbenike za vse učence osnovnih šol, ne da bi se preveč
zgledovali po drugih. Naj vseeno povem, da bodo v Avstriji s prihodnjim letom dobivali brezplačne učbenike vsi dijaki in študentje tudi na visokih šolah. Avstrija dma približno enak narodni dohodek na prebivalca kot Slovenija — to vemo. Ce bomo sprožili to vprašanje, bomo morali v delovnih organizacijah zagotoviti ustrezno klimo, da zagotovimo potrebna sredstva. Možno pa je to zagotoviti tudi v okviru sedanjih sredstev za šolstvo, saj ne gre za velike denarje (enkratna nabava približno 2,5 milijarde starih din).
Zahtevali bomo tudi, da bodo večje pozornosti deležni tisti, ki se teže učijo in zato sedaj ne morejo redno končati osnovne šole. Prav ti naj bi bili predvsem zajeti v podaljšano oz. celodnevno bivanje v šoli.
5.
Dejali smo tudi, naj se vključijo v osnovno šolo za odrasle tisti zaposleni do starosti 35 let, ki nimajo osemletke. To praktično pomeni, da mora osnovno šolanje odraslih postati sestavni del rednega šolskega sistema. Izpolnitev te zahteve je pogoj za hitrejše prestrukturiranje našega gospodarstva in za neobhod-no nujno ter neprestano izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih.
O permanentnem izobraževanju smo načelno govorili že na II. konferenci Zveze sindikatov Slovenije. Sedaj predlagamo nekaj konkretnih ukrepov:
— permanentno, strokovno in družbeno izobraževanje naj bo za delavce na vodilnih delovnih mestih obvezno, za ostale pa dosegljiva možnost;
— vsi vodilni delavci naj bi obvezno občasno absolvirali določeni program, ki bi zajemal vse inovacije v stroki in na področju, kjer posamezen vodilni delavec dela;
— v samoupravnem sporazumu o kadrovski politiki je treba zapisati obvezo o permanentnem preverjanju znanja vodilnih delavcev. Potrdilo o habilitaciji znanja naj bi bilo eden od pogojev za kandidaturo na vodilno delovno mesto. Tako klimo moramo ustvariti sindikati in postavljene zahteve uresničiti znotraj kadrovske politike v delovnih organizacijah in v širših okvirih
—	torej povsod tam, kjer bomo sklepali družbene dogovore in samoupravne sporazume o kadrovski politiki. Sklepanje teh družbenih dogovorov in sporazumov je treba pospešiti;
—	tudi vsem voljenim samoupravnim organom je treba omogočiti permanentno družbeno in samoupravno izobraževanje (na seminarjih in z drugimi oblikami družbenega in samoupravnega izobraževanja). To je zelo veliko delo glede na to, da imamo okrog 40.000 članov delavskih svetov, da ne govorimo o drugih članih samoupravnih organov, ki bi jim bilo tudi treba dati možnost rednega spremljanja in proučevanja samoupravnih odnosov s teoretičnega in praktičnega stališča.
7.
Pomanjkanje stanovanj je danes eden izmed najbolj perečih problemov delavcev. Zato predlagamo bistveno povečanje števila družbenih stanovanj za delavce. Kongres naj bi predlagal, da se prispevek za stanovanjsko izgradnjo poveča od
4	% na 6 °/o od brutto osebnih dohodkov (že sedaj se izdvaja v ta namen preko 5 % bruto osebnih dohodkov) ter da se od teh sredstev dve tretjini namenita za gradnjo stanovanj v družbeni lastnini za delavce. S tem bi se zaostrili pogoji za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje. Teže bo priti do kredita brez lastne soudeležbe. Delavci, ki pa ne morejo graditi s svojimi sredstvi, ker jih nimajo, pa bodo laže prišli do stanovanja.
Več družbenih stanovanj potrebujemo tudi zato, da omogočimo večjo migracijo delavcev s področij, kjer so ljudje še nezaposleni, na območja, kjer primanjkuje delovne sile. Pa tudi naši delavca na tujem se bodo vračali na delo v domovino, če jim bomo poleg dela nudili tudi stanovanja.
Več delovnih organizacij se odloča za razširjeno reprodukcijo. Pri tem pa ne računajo, da se bo tudi potrebno število delavcev zato močno povečalo. Sestavni del reprodukcije določene tovarne mora biti tudi minimalni stanovanjski fond za delavce, ki bodo delali v tej tovarni.
8.
Več sklepov se nanaša na področje otroškega varstva. Med njimi je tudi predlog za podaljšanje porodniškega dopusta materam. V sedanji javni razpravi smo ugotovili, da se vsi strinjajo s takim predlogom, ko gre za načelno razpravo, ko pa se začnemo razgovarjati o realizaciji načelnih dogovorov, navdušenje splahni.
Naš predlog je, da se porodniški dopust podaljša, obremenitev iz tega pa porazdeli na vse zaposlene. V tem smislu bi morali razpravljati predvsem v tovarnah, kjer je zaposlenih več žensk. Od javne razprave
je odvisno, ali bomo to predložili kongresu ali ne.
9.
Zapisali smo, da je treba vsako leto valorizirati pokojnine po dveh kriterijih: po rasti družbenega proizvoda in po rasti življenjskih stroškov. Zaenkrat se torej tudi drugemu kriteriju ne moremo odpovedati zaradi nestabilnosti življenjskih stroškov, ki najbolj prizadevajo tiste z nizkimi prejemki, torej tudi upokojence. V bodoče je treba na liniji solidarnosti oziroma odpravljanja diferenciacije v materialnem smislu narediti nekaj odločilnih prodorov na področju izenačevanja pogojev pri otrocih in pri starejših (zlasti upokojencih). Na področju generacije, ki je aktivna, pa moramo dopustiti tisto diferenciacijo, ki jo povzroča načelo delitve po delu.
10.
Glede rekreacije bo treba v štirih letih doseči sredstva, ki bodo v višini polovice poprečnega mesečnega osebnega dohodka v republiki. Delitev teh sredstev je v pristojnosti delovnih organizacij. Sindikati se bomo zavzeli, da se več teh sredstev kot doslej nameni za oddih in rekreacijo. Odločen boj je treba napovedati tistim, ki izrivajo delavski turizem z določenih območij, češ da so »atraktivna« samo za inozemski dn komercialni turizem. Taki pojavi se kažejo v Sloveniji in na Hrvaškem. Tu bo treba ob vsakem posameznem primeru narediti politični pritisk za spremembo mnenja.
Prejeli smo anonimno pismo v zvezi z nepravilno delitvijo lesnih odpadkov
Člane delovne skupnosti obveščamo, da takih pisem ne moremo jemati resno, saj avtor ni podpisan.
Kdor želi zadevo razčistiti, naj se osebno zglasi pri direktorju kadrovsko splošnega sektorja. Anonimnost bo prav tako zajamčena.
Dir. kadr. spl. sektorja ing. Vlasta Vidic, 1. r.
Razvili smo nov čoln »PASARA K«
NASA SMUČINA 3
Referendum za združitev Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov
Elanovi gasilci prvaki Gorenjske in občine Radovljica
Gasilci GD Begunje dosegli enak
Tekmovalna desetina našega industrijskega gasilskega društva je na letošnjih gasilskih tekmovanjih dosegla izreden uspeh. Na področnem in občinskem gasilskem tekmovanju industrijskih gasilskih enot je obakrat dosegla prvo mesto.
Področno tekmovanje Gorenjske je bilo 1. 10. 1972 v Kranju. Naši gasilci so nastopili v trodelnem napadu in v štafetnem teku s preprekami. V zelo močni konkurenci so dosegli prvo mesto.
Svoj uspeh so ponovili tudi kasneje na občinskem gasilskem tekmovanju v Bohinju. V istih disciplinah kot v Kranju so bili zopet najboljši in osvojili prvo mesto.
Tekmovalno desetino, ki jo že nekaj let uspešno vodi gasilski častnik I. stopnje tov. Mikič Vlado,
VARIKOZNI
Pod tem pojmom razumemo težave, ki jih sicer označujemo kot obolenje razširjenih žil — ven.
Nastaja kot posledica bolezenskih procesov in prvotne slabosti stene ven spodnjih okončin. Vzrok je v konstitucionalni slabosti vezivnega tkiva, na njihov nastanek pa vplivajo še delo v stoje, nepravilnosti stopal (ploske noge), nosečnosti in porodi, tumorji trebušne votline in nog, obolenje srca, pljuč in ledvic. Največkrat opazimo razširjene vene nog in jih delimo v povrhne in glo-ke razširjene vene.
Obolevajo predvsem ljudje v srednjih letih, precej bolj pogosto žene kot moški. Po nekaterih avtorjih trpi zaradi takšnih težav 10—20 % prebivalstva od tretjega do sedanjega desetletja starosti, in sicer dvakrat toliko žena kot moških. Število obolelih pa v dobi naprednejšega razvoja motorizacije in služenja strojem neprestano narašča. Prav zaradi te množičnosti in pogostih izostankov od dela prištevamo to bolezen med masovne bolezni. Po mnenju nekaterih avtorjev je izostanek od dela zaradi te bolezni in njenih komplikacij tolikšen kot zaradi poškodb na delu ali gripoznih obolenj. Zato ni čudno, da je ogromen ekonomski in socialno-medi-cinski pomen te bolezni.
Varikozni sindrom je kronično napredujoča bolezen, ki jo opisujemo z objektivnimi simptomi: otekline, spremenjena barva kože, tanka in suha koža, z vnetjem, ekcem, razjede dn brazgotine kože ter podkožnega tkiva. Te spremembe pa spremljajo subjektivne težave: hitra utrujenost, občutek napetosti in teže v nogah, mravljinčenje, peko-be bolečine, srbež, krči. Vsa stvar
uspeh
so sestavljali sledeči gasilci-člani našega kolektiva: Arh Franc, Ahačič Alojz, Biček Stane, Blažič Valentin, Dežman Anton, Lavrič Karel, Malovrh Slavko, Resman Marjan in To-nejc Niko.
Enak uspeh kot gasilci našega društva so dosegli tudi begunjski gasilci, ki so na obeh tekmovanjih osvojili med teritorialnimi enotami prvo mesto.
Rezultati, ki so jih dosegli naši in begunjski gasilci, so vsekakor dobra garancija, da bodo v nevarnosti vsekakor sposobni očuvati naše imetje pred večjimi elementarnimi nesrečami, predvsem pred požarom, ki iz leta v leto povzroča našemu gospodarstvu vedno večjo materialno škodo.
Tajnik IGD: Zajc Bojan
KOMPLEKS
pa se poslabša še ob pogostih komplikacijah: večje razjede goleni z vnetjem, ki se izredno počasi celijo ali pa vnetja žilne stene z dokaj pogostimi trombozami (zamašitvijo žil) in embolijami, ki se zelo pogosto končajo s smrtjo bolnika.
Zdravljenje varikoznega kompleksa je dvojno: zdravljenje kot tako in preprečevanje vseh pospešujočih faktorjev za nastanek te bolezni (čim manj stoječega dela, masaže, primerna obutev itd.).
Samo zdravljenje je:	nošenje
posebnih elastičnih nogavic ali pravilno povijanje nog z elastičnim povojem, specialna telovadba nog, držanje nog v višjem položaju. Vse to z namenom, da se pospeši odtok krvi iz prenapolnjenih ven. Vse te metode so spričo prezaposlenosti na delovnem mestu in doma le s težavo sprejemljive. Tudi za operativno zdravljenje se pacienti le malokrat odločijo. Pogosteje se odločijo za sklerozacijo, se pravi, za vbrizganje posebne snovi v notranjost vene, ki jo otrdi. Se najbolj množičen način pa je enostavno medikamentozno zdravljenje, ki ostane metoda izbora v ambulantnem načinu zdravljenja. Sem spadajo določene vrste mazil dn tablet oziroma kapsul. Ta način pride v poštev za zmanjšanje vidnih znakov bolezni, za izboljšanje težav v zvezi z obolenjem in kot preprečevanje komplikacij.
Visoko število obolelih, kronično napredujoči potek bolezni in velik socialno-medicinski ter ekonomski pomen vabijo k organizirani službi v smislu prevencije in zdravljenja varikoznega kompleksa.
M. dr. Ravnihar
(Nadaljevanje z 2. strani)
stavlja povečanje stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje za
0,08 %. Ta izenačitev pravic in združitev skladov z ekonomskega stališča sploh ni problem. Skupščina skupnosti delavskega zavarovanja je tudi predlagala, da bi to razliko v letu 1973 pokrili iz presežka dohodka v letu 1972. Tako ne bi bilo potrebno povečevati stopnje že drugo leto, temveč šele leta 1974. Iz gorenjske perspektive je ta združitev popolnoma utemeljena, ker imamo na Gorenjskem še zelo malo kmetijskega prebivalstva. Ce hočemo to število obdržati in če želimo, da postanejo ti kmetje dejanski proizvajalci v kmetijski proizvodnji, moramo tudi s takim ukrepom, kot je izenačitev pravic v zdravstvenem zavarovanju in kot je uvedba pokojninskega zavarovanja, dati mladim, ki rastejo danes na podeželju, lepšo dn sigurnejšo prihodnost, kot pa so jo imeli njihovi starši. Poleg tega je v interesu vse družbene skupnosti naše republike
A*
V	Glasu Gorenjske je bil objavljen članek »Ste na seznamu«, iz katerega je razbrati, da Terezija Gavranič stanuje v izredno slabih stanovanjskih razmerah s štiričlansko družino. Družina živi v stanovanju 4 X 3 m, brez vode in električne napeljave. To je dejstvo. Drži tudi to, da je Terezija Gavranič, žena in mati, zaposlena v Blanu že vrsto let, mož Ivan Gavranič pa pri Gradisu na Jesenicah.
Odkar je poročena, Gavrandčeva pri Elanu še ni prosila za stanovanje, razen v letu 1966, ko je bila še samska z enim otrokom. Toda niti takrat, niti v vsem obdobju doslej Elan ni imel na razpolago stanovanj. Sedaj pa je že objavil razpis za dodelitev ali nakup stanovanj, ki bodo vseljiva v začetku leta 1973. Elan ji torej stanovanja ne bi mogel dodeliti, tudi če hi zanj prosila.
in celotne Jugoslavije, da se mreža individualnih kmetijskih proizvajalcev obdrži in ojača posebno še v hribovitih predelih naše regije. Kmetje so bili in bodo tudi v bodoče igrali važnejšo vlogo v konceptu splošnega ljudskega odpora. Zato je nujno, da jim družbena skupnost zagotovi take pogoje za življenje in delo, da bodo z veseljem in zavestno sodelovali, če bi bilo to potrebno. Treba je zagotoviti, da se bodo tisti, ki se bodo odločili za kmetijsko proizvodnjo, počutili enakovredni proizvajalci v socialistični družbi z vsemi ostalimi prebivalci, ki delajo na drugih področjih naše družbene in ekonomske ureditve.
Referendum bo v nedeljo, 19. novembra 1972 za zavarovance: kmete, upokojence, obrtnike In pri njih zaposlene osebe (tudi vanjence od 15. leta starosti) ter ostale. V ponedeljek, 20. novembra 1972 pa za zavarovance, zaposlene v delovnih organizacijah.
KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ
Podjetje Gradis Jesenice pa je v letu 1968 dalo na razpolago družini Gavranič dvosobno stanovanje v stolpnici S 3 na Jesenicah, katerega pa je mož odklonil, kot je razvidno iz njegovega pisma.
Tereziji Gavranič smo obrazložili pogoje za kreditiranje in možnost za nakup ali dodelitev stanovanja v Radovljici, ki bo vseljivo v letu 1973. Po njeni izjavi bo sedaj vložila prošnjo; sicer pa se bo morala sama odločiti ali za nakup ali za dodelitev.
Po izjavi Terezije Gavranič imata zakonca toliko sredstev, da hi si lahko kupila stanovanje s pomočjo Elanovega in Gradisovega kredita. Na ta način bi bil torej stanovanjski problem rešen.
Direktor kadr. spl. sektorja ing. Vlasta Vidic
Stanovanje naše sodelavke Terezije Gavranič
/^CCshrCU^t ^—*—>
l/.//
/oc/ft^)C>sOL4	c.
ohoftčtijtjp *■	As*
/s. 3.
J?
"ž&j.—f 'h-o rt a* o-	■£< a/-
Mladinke in mladinci!
Tudi letos je MA »Elan« imel 27. 10. 1972 svojo redno letno konferenco.
Po preteku mandatne dobe vodstvo sleherne družbeno politične organizacije običajno razgrne pred svoje člane obračun dela z namenom, da se pohvali z doseženimi uspehi, da kritično spregovori o neuspehih in se skupno s člani pomeni o bodočih nalogah. Ugotovili smo, da je bilo delo mladinske organizacije nezadovoljivo in da ni bilo narejenega skoraj nič. V naslednji številki Smučine bomo objavili sklepe mladinskega aktiva in referat, iz katerega bo razvidno, česa se moramo lotiti in kako. Naša konferenca je jasno pokazala, da je
Na 15. seji delavskega sveta
5.	aprila 1972 je prišlo do predloga, da bi žene v bodoče namesto danila za 8. marec odstopile za to namenjeni denar (na zaposleno 35,— novih din) Onkološkemu Inštitutu za nakup aparature za predčasno odkrivanje rakastega obolenja na dojkah.
Ker se delavski svet o tem predlogu ni dokončno odločil, je sklenil
Kadri
Zaposlili so se:
Trček Tatjana — strojni tehnik — kot operater na sistemu v ERC Demšar Drago — električar KV — kot električar v pomožnem obratu
Finžgar Bogdan — PK mizar — kot mizar v lesnem oddelku
Delovno razmerje v podjetju so prekinili:
Kopač Tomaž — KV električar v pomožnem obratu — sporazumno Jakopič Franc — KV mizar — brusilec orodja v pomožnem obratu
—	sporazumno Brejc Ana — metalurški tehnik — operater na sistemu v ERC — sporazumno
Kavčič Antonija — PK delavka v lesnem oddelku — sporazumno Kržan Ivan — KV mizar v skladišču telovadnega orodja — sporazumno
Elanova mladina nezainteresirana, da je pasivna, saj je bilo na konferenci le 10 mladih. Ugotovili smo, da je delno temu vzrok nedelavno in organizacijsko nesposobno dosedanje vodstvo. Ne morem pa tudi mimo dejstva, da sta bila od vodilnih v podjetju prisotna le dva, čeprav priznam, da so bili le-ti malo prepozno obveščeni.
Konferenca je sklenila, da ne vržemo puške v koruzo in da poskušamo pridobiti skupino mladih, dela željnih ljudi, ki bo pripravljena uresničiti naloge, ki jih je obravnaval referat. Še enkrat poudarjam, da bomo pri delu uspeli le tako, če bomo znali zainteresirati mlade za najrazličnejše stvari in če bo delo racionalno, tako da bo vsak oprav-
izvesti anketo med zaposlenimi ženami.
Rezultat ankete:
Od 349 zaposlenih žena je pozitivno glasovalo 229 ali 86 °/o, 9 negativno, ostalih 41 vprašalnih pol pa ni bilo izpolnjenih zaradi odsotnosti delavk.
Ker je bil izid ankete torej pozitiven, bo ELAN nakazal 12.000,— novih din Onkološkemu Inštitutu v Ljubljani.
Mužan Jože — delavec v obratu smuči — sporazumno Debeljak Vladimir — delavec v kovinskem oddelku — samovoljno Papler Marjan — PK delavec v kovinskem oddelku — sporazumno Cerkovnik Pavel — KV ključavničar v kovinskem oddelku — sporazumno
Pernuš Franc — PK delavec pri montaži v prodajnem sektorju Blažič Miljana — PK delavka v obratu smuči — sporazumno Polajnar Jožefa — čistilka v pomožnem obratu — sporazumno Gašperin Janez — transportni delavec v pomožnem obratu — smrt Zupan Janez — PK delavec v skladišču gotovih izdelkov — samovoljno
Krivic Janez — KV avtomehanik v pomožnem obratu — v JLA
Ijal svoje delo vestno in resno in bo tudi zanj odgovarjal. Vsakdo izmed nas se mora zavedati, da si bomo rezali tak kruh, kakršnega si bomo sami spekli.
za MA »ELAN« Globočnik Cene
► »»♦♦»»»»•»■»•JU*.*-*-»ju*-**-* ***•
Šale
Tine: Poglej, Bine, tistega tipa! Vsak dan je nasekan, da je groza.
Bine: Tine, to je vendar normalno, on je reklamni agent SLIVOVKA EKSPORT.
*
Tine: Veš Bine, da me je včeraj, ko ni bilo žene doma, obiskala neka stara simpatija.
Bine: In kaj je pri tem tako važnega?
Tine: Nesramnica ni hotela zvečer domov in sem jo moral prav spoditi, da sem imel mir.
No, Bine, in kaj bi ti naredil?
Bine: Veš kaj Tine, zlagal bi se, tako kot si se ti!
*
Tine: Bine, včeraj ti je avto v prometni nesreči do smrti povozil taščo in ne razumem, kako moreš biti tako brezčuten?
Bine: Tudi ti se ne bi mogel smejati, če bi te ves dan bolel zob.
Bojan Zajc
Pangerc Pavel — KV ključavničar v pomožnem obratu — samovoljno
Kozinc Boris — strojni tehnik v pomožnem obratu — v JLA Mežek Franc — strojni tehnik v inštitutu — sporazumno 13.10.1972 se je smrtno ponesrečil naš transportni delavec GAŠPERIN Janez. Pokojnik je bil rojen 24. 4. 1933 na Zgoši, kjer je bilo še sedaj njegovo stalno bivališče.
Pri našem podjetju se je prvič zaposlil za šest let leta 1947, po krajši prekinitvi pa je zopet delal v tovarni tri leta. Nato je odšel v Železarno Jesenice, kjer je bil zaposlen dobrih 11 let. Leta 1969 pa se je ponovno vrnil k nam in se zaposlil kot transportni delavec. Svoje delo je vestno opravljal vse do tistega zanj usodnega dne, ko ga je tragično doletela smrt na delovnem mestu pod kolesi avtomobila.
Humoreska
(IZ DELAVSKE ENOTNOSTI)
Plan z lepotno napako
»Stvari bom vzel odločno v roke,« je izjavil oče. »Moj sin ne bo doma več brez družbenopolitične vzgoje. Dol z vzgojo samoupravljavskih invalidov/«
S	tem daljnosežnim sklepom je Življenje tričlanske Brihtunove fa-milije zaplavalo v reformne vode, čeprav je bila mati v skrbeh, kako bo mali Matjatek prenesel duševne pretrese, ki jih bo nujno prinesla odkrita in polemična irazprava na zasedanjih družinskega kolektiva. Oče je naposled prodrl z dokazom, da ni pomembno, če bo Matjatek teoretično splaval ali utonil v samoupravnih vodah, temveč je važno bistvo problema. Matjažek se je pri glasovanju strinjal >z novo vlogo TOZD, ker je od mame v odsotnosti predsednika družinskega sveta dobil dva nadplanska čik gumija.
Osnovni sklep, ki ga je sprejel Brihtunov samoupravni organ ije bil, da bo do potankosti splaniral svaje prihodnje življenje, Jcar Se posebej velja za družbeno potrošnjo, ker je nesprejemljivo — že zaradi ugleda v odnosu do sosedov
—	da Brihtunovi ne bi dali svojega prispevka k vsesplošni stabilizaciji. Vse bi še nekako šlo, če se ne bi Brihtunovi morali spoprijeti s težavo, ki je sicer značilna za »dežele tretjega sveta« — s populacijsko eksplozijo. Brihtunovi so bili v fazi pričakovanja četrtega člana svoje samoupravne skupnosti. Določene težave pri planiranju so sicer bile, ker ni bilo docela jasno, ali bo imel novi član ženske ali moške potrošniške lastnosti, vendar je naposled zmagala trezna presoja, da vsaj v prvih letih (to je v času srednjeročnega plana) v strukturi potrošnje ne bodo prišli do izraza bistveni odstopi.
Ob soglasnem sprejetju plana (tudi Matjažek je glasoval zanj, čeprav je imel smiselne pripombe na račun zmanjšanja uvoza sladkane mase iz naslova gumijevih izdelkov) so Brihtunovim igrala srca, ker so prvič po nekaj letih (oče je trdil, da sploh prvič po osvoboditvi iz samskega življenja) spet trdno držali svojo usodo v lastnih rokah. Planski mozaik se je bleščal od optimizma, tako da bi ga Brihtunovi mirno lahko razstavili v predsobi za razsvetljavo. Če tega niso storili, se ima plan zahvaliti samo pieteti.
Na žalost je bila klica katastrofe prisotna že ves čas snovanja planskih smernic in kasnejših konkretizacij, če se smemo tako izraziti, vendar ije odločilnemu planerju padla zavesa z oči šele takrat, ko so mu v porodnišnici čestitali »k izredno zdravim in krepkim trojčkom«. Precizneje — zavesa mu je padla šele pet minut po čestitki.
Na vso srečo je Brihtunu ostala na razpolago velika uteha. Ko je doma iz srede svoje skrušenosti zaradi katastrofalnega zaplaniranja ostro zahteval, naj Matjažek izpolni svaje planske obveznosti (treba je Brihtunu šteti v dobro, da je ostal dosleden v izpolnjevanju tistih nalog, \ki so še bile v mejah realnosti) in gre lulat pred spanjem, ga je predstavnik prihajajoče generacije vzradostil z dokazom izjemne učinkovitosti očetove vzgoje:
»Saj bi šel lulat,« je rekel, »vendar sem nelikviden!«	Tig
Okolica »ELANA« od Begunjščice do Golice
Rezultati ankete za zaposlene žene v Elanu
v oktobru 1972
Tragedija v podjetju
V	petek, dne 13. 10. 1972 je moral voznik tovornega avtomobila tov. Breznikar Ivan, ki vozi za Elan kot privatni voznik, s svojim tovornjakom pripeljati v obrat plastike zaboje stratimata (steklena vlakna).
Približno ob 7.00 uri zjutraj je tovornjak s tremi delavci obrata za vzdrževanje (Gašperin Janez, Jančar Franc in Kapus Ciril) odpeljal iz podjetja v vas Poljče, kjer je naše pomožno skladišče. Tam so delavci naložili tovor. Tovornjak je s tovorom približno ob 8.30 uri pripeljal v podjetje pred obrat plastike. Voznik tovornjaka je vozilo ustavil nekoliko metrov naprej od odcepa ceste, ki pelje od obrata plastike, kjer bi bilo treba tovor zložiti. Delavci komunale, ki so se pripeljali z vozilom, so izstopili na tem mestu in odšli iskat voznika viličarja, da bi odstranil kovinski zaboj z odpadki, ki je stal pred vhodom v obrat plastike. Ta zaboj je namreč onemogočil dostop tovornjaka do obrata plastike.
Približno čez deset minut je voznik viličarja tov. Tonejc Niko prišel k tovornjaku z namenom, da bi odstranil zaboj. Delavci komunale, ki so bili določeni za raztovarjanje, so šli počasi proti obratu plastike. Ko je šofer tovornjaka videl, da je voznik viličarja pričel odstranjevati zaboj, je vžgal motor ravno v trenutku, ko je izza obrata plastike prišel pokojni Gašperin Janez. Tudi ta delavec se je po transportni cesti napotil k obratu, ko je videl, da je voznik viličarja pričel z odstranjevanjem zaboja.
Voznik tovornjaka je nato z vzratno vožnjo odpeljal proti obra-
tu plastike ter približno na sredini cestišča med odcepom in obratom dohitel pokojnega Gašperina, ki je šel počasi po cestišču. Pokojni delavec verjetno zaradi ropota viličarja ni slišal vozila za seboj. Tovornjak je delavca zadel tako, da je padel pod zadnje kolo, ki mu je peljalo preko glave. Ponesrečenec je zaradi hudih poškodb umrl na licu mesta.
O nesreči sta bili takoj obveščeni zdravstvena in varnostna služba podjetja. Zdravnica OA dr. Ravni-harjeva je lahko ugotovila le smrt poškodovanca. Podjetje je takoj obvestilo tudi Postajo milice Radovljica in Republiško inšpekcijo dela.
Milica je napravila zapisnik in rekonstrukcijo nesreče. Uro po nesreči sta prišla v podjetje tudi sodni izvedenec in prvi tožilec Okrožnega sodišča Kranj.
Po enajstih letih je zopet pri delu v podjetju ugasnilo življenje. Koliko se je od takrat v tovarni spremenilo
—	novi objekti, nova tehnologija, večja varnost. Da, zares je bilo dosti narejenega.
Ob tej nesreči smo spoznali kruto resnico, da se je tragedija sodobnega prometa, ko na naših cestah umira vedno večje število ljudi, preselila še v meje našega delovnega področja.
Težko je razpravljati in ugotavljati, kako bi bilo lahko drugače. Življenja se ne da več obuditi. Naša naloga mora biti predvsem v tem, da z vsemi možnimi ukrepi poskrbimo, da se podobna tragedija ne ponovi nikoli več.	B.	Z.
Prva pomoč pri reševanju ponesrečenca
ZASTRUPITVE S PLINI
Zaradi vse pogostejših nezgod s strupenimi plini bomo ves današnji sestavek posvetili temu namenu. Ustavimo se pni najpogostejših; ogljikovem monoksidu, dioksidu ali dvokisu in cianovodiku, jedkovi-nah (kisline in baze) ter zastrupitve z zdravili.
I.	Zastrupitve z ogljikovim
monoksidom:
Ta plin je tako nevaren zato, ker ga v nižjih koncentracijah, ki pa so že smrtne, ne zaznamo. Je brez vonja in okusa, že zelo majhna količina CO v zraku lahko povzroči zastrupitev.
Najpogosteje se nahaja:
a) v izpuhu avtomobilskih motorjev,
b) v svetilnem plinu (mestni plin),
c) pri nepopolnem izgorevanju, ker v prostoru primanjkuje kisika (slabe, razpokane peči, kjer ogljikov monoksid uhaja v prostor),
d) največ ga je pri žarenju koksa,
e) pri eksplozijah razstreliv (rudniki, tuneli).
Znaki zastrupitve so:
glavobol, vrtoglavica, bruhanje, močna slabost v rokah in nogah. Ponesrečenec je še pri zavesti, a se ne more več premikati. V kratkem času sledi temu stanju nezavest. Pri zastrupitvah z ogljikovim monoksidom je značilna rdeča barva kože. Prva pomoč
Reševalec naj ne pride v prostor, dokler ga ne prezrači. Odprimo vrata in okna, potem hitro skočimo po reševalca in pri tem naj nas nekdo varuje od zunaj, če se nam
Janezu v slovo
Članom delovne skupnosti Elan je tisti petek dopoldan zastal dih, ko so izvedeli žalostno novico, da je pri opravljanju službene dolžnosti nesrečno izgubil svoje življenje.
Postajali smo, delo nam nikakor ni šlo več od rok, vsakdo izmed nas je občutil bolečino. Imeli smo ga radi. Radi zato, ker je bil nadvse priden, tovariški in dobrega srca. Pet let je delal med nami. Bil je Elanov sosed, torej še toliko bolj povezan s podjetjem.
Sredi najlepšega jesenskega dneva, sredi ceste med tovarniškimi zelenicami in sredi najlepših moških let je bilo nenadoma vsega konec. Usoda je kruto posegla vmes zanj, za nas, predvsem pa za njegove domače, zlasti za ljubečo mater, ki ji je bil močna življenjska opora.
Pogrešali ga bomo v naših delovnih vrstah, pogrešal ga bo dom, ki ga je tako vestno obnavljal, bolečina svojcev pa se ne da izraziti.
Dragi Janez! Kot prijatelji in sodelavci se poslavljamo od Tebe, svetel spomin nate pa nam bo vedno ostal. V naši moči ni več ničesar drugega kot to, da Ti z bolečino v srcu zaželimo zadnji — počivaj v miru.
Vsem Tvojim domačim izrekamo globoko sožalje.
Kolektiv delovne skupnosti Elan
slučajno zgodi, da se onesvestimo sami. Ponesrečenca odnesemo na svež zrak in začnemo z umetnim dihanjem — z usti na usta ali z usti na nos.
II. Zastrupitve z ogljikovim dioksidom
Plin je težji od zraka, zato se nabira v vodnjakih, globokih rovih, v kleteh, kjer kipi mošt.
Prva pomoč je ista, kot pri zastrupitvah z ogljikovim monoksidom. Lahko izvajamo umetno dihanje, ker ni nobene nevarnosti, da bi se pri tem reševalec zastrupil sam.
Takoj nato transportiramo ponesrečenca v bolnico.
III. Zastrupitve s cianovodlkom
Plin ima vonj po grenkih mandeljnih, ki ga pa vedno ne zaznamo. Je izredno strupen in zelo hitro povzroči smrt. Uporabljamo ga za uničevanje podgan, mišii in mrčesa. Tako lahko pride v stik z njim zaradi neprevidnega ravnanja kdorkoli.
Prva pomoč je enaka kot pri zastrupitvah z že prej omenjenimi plini.
IV. Zastrupitve z žveplovodlkom
Ima vonj po gnilih jajcih in se nahaja v gnojnicah in kanalih, rudnikih. Ponesrečenca odnesemo na svež zrak in ga čimprej odpeljemo v bolnico.
V. Zastrupitve z Jedkovinaml: lugi, kislinami
Najbolj pogoste so zastrupitve z natrijevim lugom (lužni kamen), kalijevim lugom, amoniakom, ocetno in solno kislino, žvepleno kislino
ZAHVALA
Ob tragični izguhi dragega brata in sina
JANEZA GAŠPERINA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in ga spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali in nam olajšali trpljenje v najtežjih trenutkih.
Žalujoči brat Florjan, mama in sestra
in lizolom. Do zastrupitve pride, ko človek pomotoma ali namenoma zaužije lug ali kislino. Ponesrečenec čuti močne bolečine v prsih in trebuhu, bruha ter ima manjše ali večje ožganine v ustni votlini.
Prva pomoč Najprej moramo razredčiti jedko-vino z vodo. Ponesrečenec naj spije čimveč vode, nato še mleko, jajčni
beljak ali olje, da zavarujemo notranjo površino požiralnika in želodca. Bruhanja ne poskušajmo izzvati. Tudi ne poskušajmo nevtralizirati kisline z lugom ali luga s kislino, ker ne moremo v večini primerov točno določiti, za katero od teh zastrupitev gre. Ponesrečenca takoj prepeljimo v bolnico.
Dr. Vinko Pavlovčič (Iz časopisa »Srečno« 8-9/72)
ELANOVO SINDIKALNO SAHOVSKO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV Za tretje tromesečje v letu 1972
Sap. St.	Priimek in ime	1.	2.	3.	4.	5	e	7	8	9	10	11	.12	.13	.14	Točke	Mesto
1.	Jerala Vinko	X	1	1	i	0	1	i	1	1	1	1	1	1	1	11	3.
2.	Mevlja Brane	0	X	0	0	0	0	0	0	1	1	0	1	1	0	4	10.-11
3.	Resman Franc	0	l	X	0	0	i	0	0	0	i	i	1	1	1	5+	8.
4.	Vrečko Maks ml.	*	l	i	X	1	1	0	1	1	1	1	1	1	1	ni	2.
5.	Peterman Pavel	l	l	i	0	X	0	0	0	1	0	0	1	1	1	7	6.
6.	Kopač Tomaž	0	l	*	0	1	X	0	1	1	1	1	1	1	1	9i	4.
?.	Prestrl Jožef	i	l	i	1	1	1	X	1	1	1	1	1	1	1	12*	1.
8.	Potočnik Zvone	0	l	i	0	1	0	0	X	1	0	*	1	1	1	7i	5.
9.	Zajc Bojan	0	0	i	0	0	0	0	0	X	1	i	1	1	i	5	9.
10.	Horvat Marička	0	0	i	0	1	0	0	1	0	X	f	0	0	1	4	10.-11
11.	Resman Andrej	0	1	i	0	1	0	0	i	i	i	X	1	i	1	6 +	7.
12.	Franko If^nac	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	X	0	1	2	13.
13.	Kavčič Metod	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	i	1	X	1	3*	12.
14.	Globočnik Cene	0	1	0	0	0	0	0	0	i	0	0	0	0	X	1*	14.
J.P.