Katollšk rerkven lisi* Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po poŠti tu celo leto 4 gld. 60 kr.. za pol le'?. 2 g'd. 40 kr.. z:: rHt ni« u i g d. HO kr V tiskarni c i sprejemana na leto 4 gMd., za pol leta 2 gola., za cetert leta 1 gold.; ako zadent- im ta dac praznik . i/ide Danica __dan poprej. _ Tečaj XXVI. V Ljubljani 16. vel. travna 1873. List 2©. 1 V. Miriš — »nofiio srarito proti ne-zmernosti r Jetfi in pifaci. (Dalje.) Da bi človek telesu svojemu utegoval potrebno brano, jed in pijačo, tega ne zahteva ne razum, ne Bog, ne nauk svetega križa, ker „nihče ne sovraži svojega lastnega telesa" (Efež. 5, 29.), ali da ne bi dopustil mu kedaj kake poštene zabave, poštenega počitka in veselja po svoji zmožnosti; še le dolžnost naša je, da vemo skerbimo za telo, ki je poslopje in orodje in sluga naše duše, da ohranimo mu zdravje, brez potrebe v nevarnost ga ne stavimo, ako oboli, mu strežemo, ter ga varujemo vsakterega greha, vzlasti nečistosti in nezmer-nosti v jedi in pijači, in da ga devamo v služnost duhd, t. j. da ga vadimo prave pokorščine. Kdor to dela, ta razumno gospoduje nad svojim telesom, in taka oblast, tako gospodovanje duše nad telesom je človeka" kristjana prava popolnost, sej, „ktere Duh Božji vodi, oni so otroci Božji". (Rim. 8,14.), in „kd<>r seje v duhu, bo od duha žel večno življenje" (Gal. 6, 8.). Iz tega se vidi, kako velika, ostudna in sramotna pregreha je vsaktera nezmernost v jedi in pijači. Kaj še le, ako nezmernost v pitji omotnih pijač, vina ali žganja, doseže toliko stopnjo, da človelc zgubi um in pamet, ako pogostoma opivaje se zapravi vso živost, moč in samostojnost duha ter postane pravi, revni suženj svojega gerla, suženj kake judovske kerčme? Da še bolj spoznamo, kako ostudna je ta pregreha, in da se je skerbno varujemo, pomislimo nekoliko, kaj je prav za prav pijanstvo! Pijanstvo je s pogostnim upijan jenjem pripravljena potreba, pijanosti hude nasledke tolažiti spet z novimi upijanljivimi tekočinami, ki jih pa ne potolažijo, temuč le še dražijo. Pijanost ima tri stopnje. Na pervi stopnji nastane po nezmernem vžitji omotne pijače neko dušno in telesno razdraženje, razuzdana veselost, živa zgovornost in voljnost k petju in vpitju, potem nataknjenost in prepirljivost, nagnjenje k zabavljanju in zmerjanju, kričanju in pretepanju, k obrekovanju in preklinjanju itd. Na drugi stepnji prejenja že vsaktera umoslovna zveza med njegovimi mislimi in rečmi ali besedami, dve tri mermra ali kriči brez vsakega pomena, glava mu omahuje, jezik se zapleta, telesni udje nenaravno gibljejo, noge mu odpovedujejo, da stopa sem ter tje, pada in se prevrača. Na tretji stopnji pa popusti pi- ianca zavednost in poloti se ga terdo, globoko spanje, :tero je dostikrat nevarno, ker utegne pijača v njem ali se vneti, ali ga zadeti mertud ali ktera druga nadloga. In ako se tak pijanec tudi srečno iztrezva, se navadno ves trese, boli ga glava, želodec ne povživa itd. Kdor tedaj, da bi potolažil si neprijetne počutke, vnovič pije in draži čutnice, da jih naposled zatopi, zajde tako v nesrečno, neozdravljivo pijanstvo. Pijanec, preden se napije, je navadno čmeren in nemiren, ni za nobeno delo, roke in drugi udje se mu tresejo, glava je težka, misel topa, rszum zatemnjen, domišljija pusta, ves je nekako raertev in potert. Da si poživi za potrebo telesne moči, mora piti in popivati, in nesrečni nasledki so potem kerč v želodcu, rak in otok v čevah ali želodcu, vodenica, omama ali pijanska norost, prerana smert. To, glejte, je pijanstvo! O kolika groza in sramota človeku po Božji podobi vstvarjenemu, z umom obdarjenemu, odkupljenemu s predrago kervijo Jezusa Kristusa! , Za dragoceno ste odkupljeni, nikarte biti sužnji" — svojega golta! Priroda Človeška se že zgrozi sama po sebi, kadar vidimo pijanca; kaj še le, ako pomislimo nauk svetega k;iža, po kterem „smo otroci Božji, udje Kristusovi, hramovi ali tempeljni svetega Duha, in dediči kraljestva nebeškega!" — To vse zanikuje pijanec, ki 3e poživim; — on je „sovražnik križa Kristusovega, bog mu je trebuh, konec poguba." O strah in groza! Kako slabe, kako hude nasledke ima pijanstvo že na svetu za časno življenje ! Sv. Avguštin piše: „Pijanost je korenina in začetek vseh krivic ; ona omoti glavo, spomin in besedo, za-temnuje razum, otopuje domišljijo, draži hude telesne poželenja, ohromuje voljo, zaterjuje serce. jemlje občut-nost in samostojnost, sploh kaj pogubljivo dela na vse telo in dušo človekovo; ona spodkoplje vso nravnost, je potrata drazega časa, samovoljna norost in blaz-njenje, najgerši bolezen, nravna skrumba, telesu nečast, duši pa pogubljenje". In vendar vsih groznih nastopkov in nakazen, ktere ima pijanost, sv. Avguštin s temi besedami še ni popisal. Pijanstvo spodkopuje človeku zdravje in ga v djanji vsmertuje, vselej pa prikrajša mu življenje. Ono slabi želodec in prebavo, ustavlja udov redovno delovanje v tako čudovito vstrojenem telesu človeškem, iz-suša mozeg v kosteh, kazi kri in zaderžuje v toku, kvari čutnice ter prizadeva razne bolezni, kterih konec je gotova smert. Tako si pijanec sam sebi zavdaja ter se ali nenadoma naglo ali počasi pripravi ob naj veči med pozemskimi dobrotami, občasno življenje. Pijanec je toraj prav sam svoj sovražnik, svoj ubijavec, ker prostovoljno si sam ubija dušo in telo. Ako je uboj ali umor sploh velik greh, pregrešenje zoper Boga samega: je gotovo tudi uboj in velik greh, ki si ga človek nakloni s pijanstvom, kadar se umori na duši in na telesu polagoma s pijančevanjem. V veliki nesreči, v tugi ali žalosti, v prav hudih bolečinah, se zgodi, da človek zgubi zavednost in zmožnost sam sebe gospodariti, d* stori kako djanje, kakoršnega bi ▼ mirnem stanji nikoli ne storil. Taka zadeva nesrečniku utegne zmanjševati zadolžen je. — Vse drugače pa pijanec, ta prostovoljni sovražnik križa, čegar bog je trebuh in konec njegov pogubljenje" ; on je prostovoljen ubijavec zdravja, života in duše svoje. On ne bode le zarad pijanosti in požresnosti, ampak tudi zarad lastnega ubijavatva ostro sojen: ne motite se, pijanci kraljestva Božjega ne bodo posedli. — To lastno ubijavstvo je pač zadolženje le navadnega zanikernega pijanca, ki se noče poboljšati, ne pa tudi onega, ki se po nesreči, neprevidoma kaj opije, pa navadno zmerno in trezno živi. Ali tudi taki slučaji pijanosti so marsikteremu naklonili že veliko nesrečo, da je ali padel in se ranil, nogo ali roko si zlomil, kako bolezen si nagodil, ali da je celo utonil itd. Pazimo toraj vsikdar sami na se, da se ne upijanimo. Pošteni človek se nikoli neupijani; ako se mu pa kdaj primeri, je to pervi in zadnji krat. Pa tudi nikjer ni treba človeku biti tako pozornemu kot v vživanji opojnih in omotnih pijač. Tudi je zlasti treba, da z lučjo svetega križa razsvetljeni in z njegovo močjo vladani duh čuje in gospoduje nad telesom in njegovim poželenjem. V svetem pismu se bere: „Komu gorje? komu težava in prepir? Kdo pade v jamo, kdo ima rane brez vzroka, kdo kalne oči ? Ali ne oni, ki posedajo pri vinu ter praznijo kozarce? (Pregov. 23, 29. 30.), in „Kdor je trezen, si življenje daljša; zavoljo pijanosti jih je pa veliko pomerlo". (Sirah. 37, 34.) (Konec prihod.) Es pastirskega tista Linskega škofa. (Konec.) „Ta milostni dar resnice in nikoli ne odjenjajoče vere je bil sedaj od Boga podeljen Petru in njegovim naslednikom na tem učnem Stolu, da naj svojo službo ▼sim v zveličanje opravljajo, da naj se vesoljna čeda Kristusova po njih odvrača od ostrupljive vabe zmote in se na paši nebeškega nauka nahranuje, da se po-slednjič odpravi vsaka prilika k razporu in se tako cela Cerkev obvaruje v edinosti, in počivajoča na njih temelju terdno stoji zoper peklenske vrata". „Ker se jin pa sedanji čas, ko je zveličavno dja-nje apostoljske službe naj silniše potrebno, nahaja veliko, kteri znižujejo njeno vrednost in veljavo, cenimo vse skosi potrebno, da slovesno izrečemo prednost, ki jo je edinorojeni Sin Božji milostno sklenil z naj višjim pastirstvom". Zvesto in terdno se tedaj deržeči od začetka ker-šanske vere prejetih izročil, s priterjenjem sv. zbora, v čast Božjo in našega Zveličarja, v povišanje katoliške vere in v zveličanje keršanskin narodov učimo in ozna-nujemo kakor od Boga razodeto: rimski papež, ako govori s svojega učnega stola (ex cathedra), to je, ako v opravljanji svoje službe kakor pastir in učenik vsih kristjanov po svoji naj viši apostoljski oblasti razloči v veri ali nravi (življenji) kaki nauk, ki se ga ima der-iati vesoljna Cerkev, on zavoljo božje njemu v Petru obljubljene pomoči ima tisto nezmotljivost, s ktero je božji Odrešenik obdarovati blagovolil svojo Cerkev ▼ določevanji nauka, ki zadeva vero ali življenje; in da toraj take določila rimskega papeža so nespremenljive po sebi, ne pa se le a priterjenjem Cerkve". „Ako bi se pa kdo derznil temu našemu določilu zopergovoriti, kar Bog obvari: bodi izobčen". — lo tedaj, moji keršanski verniki, je nauk cerkvenega zbora o nezmotljivosti papeževi — to, in ne več in ne manj. Morate si ga pač tudi ohraniti. Papež je nezmotljiv, kadar v svoji lastnosti kakor papež, to se pravi, kakor naj viši pastir in učenik včrnikov razloči vero ali nravo (versko življenje) zadevajoč nauk, ki se ga mora deržati vsa Cerkev. Da omenim le nektere lažnjive misli in popačenja — vesoljni cerkveni zbor tedaj ni rekel, da je papež vsegaveden, da ima vse učenosti; on ni vsegaveden, njegova nezmotljivost zadeva le verske reči. Koncil ni rekel, da papež vse ve, tudi le vse tisto, kar vero tiče; on tudi v tem oziru ni vsegaveden ; njegova nezmotljivost se raztega le na resnice, ki zadevajo vero in (verno) življenje. Koncil ni izrekel, da tudi le te vse resnice nezmotljivo ve ; mogoče, da jih ne vč nezmotljivost se ra z-teza le na njegove izreke. Koncil ni izrekel, da je nezmotljiv v V3em tistem, kar izreče sploh, postavim kakor oseben učenik; kakor oseben učenik ni nezmotljiv; ampak nezmotljiv ie le v tistem, kar izreče s svojega učnega Stola, z drugimi besedami, kar izreče kakor papež, kar vradno , z namenom vso Cerkev zavezati, da taisto sprejme. Kratko in malo ni učil koncil, da ima papež pravico cesarje in kralje odstavljati — tega nima; ali da ima pravico pravne deržavne postave odpravljati — tega nima; ali da ima pravico vernikom povoljno davke nakladati — tega nima. Ravno tako malo je (vesoljni zbor) izrekel, da je papež nezmotljiv v svojem življenji, da ne more grešiti; zmožen je grešiti, in nekteri papeži so brez dvoma tudi hudo grešili, akoravno je po drugi strani resnica, da na nobenem vladarskem prestolu in na nobenem škofovskem sedežu ni bilo toliko svetih mož, kakor na stolu Petrovem. Čisto res tedaj koncil tudi ni izrekel, da je papež Bog, četerta božja oseba, ali polbog (kakor so bretbož-niki preklinjali — Vr.); on je „hlapec hlapcev Božjih", on je ubog Adamov otrok, kakor mi. Koncil tudi ni izrekel nič, s čimur bi razmera med papežem in posvetno oblastjo postala druga kot je bila aosedai; to nasledva iz rečenega. In poslednjič koncil ni nič izrekel, s čimur bi se nova vera vpeljala; le samo staro vero je slovesno in zaterdno izrekel, vero, ktera je bila neštevilnokrati spozna vana v vesoljnih in krajnih cerkvenih zborih, pri sv. očetih, v katekizmih, v bukvah bogoslovcev itd. in se v vsem Cerkvinem življenji neprenehoma spoznava; vero, kteri smo vselej zanesljivo tudi mi vsi vdani: ali kaj neki bi bili mislili o človeku, kteri bi se sodbi papeževi v rečeh vere in nrave (življenja) ne bil podvergel? Gotovo bi ga ne bili imeli za katoliškega. Ako pa rečem, da so vsi katoliški kristianje v to nezmotljivost verovali, to ni tako misliti, kakor da bi ne bilo čisto nobene izjeme. Dokler ta resnica ni bila za versko resnico izrečena, je zamogel kdo druge me-nitve biti, in so tudi bili nekteri druge misli, kteri so se z odkritoserčno zvestobo deržali katoliške Cerkve; bilo je kakor, postavim, z vero v Marijno spočetje, dokler taisto ni bilo slovesno izrečeno za versko resnico; toda število teh katoličanov je bilo prav neznatno majhno, in kadar je prišlo do djanja, so tudi papeževe določila ▼ verskih rečen imeli za nezmotljive. Da ljudje, ki ne verujejo nezmotljivo v Cerkev, morebiti tudi ne v Širni Božjega, morebiti celo v osebnega Boga ne, tudi nikoli v nezmotljivega papeža niso verovali, to se samo razumč; toda ti ljudje se tudi k katoličanom ne štejejo, čeravno se kje katoličani imenujejo .... Ljubi moji keršanski verniki! Ohranite zvesto in stanovitno v sercu ta nauk, ki sem ga vam tukaj razložil ; vselej bodi vase vodilo: Kjer ie Peter, tam je Cerkev. Sinovska nepretresljiva vdanost do rimskega papeža, v kterem Peter dalje živi, je bilo vselej imenitno znamnje pravega katoličana, in bode ostalo tako. Ob enem vas želim opomniti na vse, kar sem vam govoril v prejšnih pastirskih listih. Časi so budi, in velika je stranka, ktera dela za razdjanje avstrijanske deržave . . . Vikši pastir toraj opominja vernike k sklepu, da naj ne pozabijo, kar jim je v druzih pastirskih listih govoril zastran vere, sv. Cerkve, sv. zakramentov, zlasti o sv. zakonu, potlej o mešanih in tako imenovanih civilnih zakonih, o keršansko-katoliški odreji otrčk in z njo v zvezi bivajoči ljudski šoli; potem zastran Marij-nega Češenja, posvečevanja nedelj in praznikov, zastran molitve in keršanskega življenja sploh; pa kar jih je učil o neprelomljivi zvestobi do cesarja, o katoliškem vstav nem življenji, toraj posebej, da naj volijo prave katoliške može v deželni zbor*) in kar jim je priporočil zastran katoliške družbe, ki je vstanovljena, da pospešuje katoliško vstavno djanje; tudi da naj se varujejo nič vrednih bukev in časnikov itd. K sklepu pravi s sv. Pavlom : „Vojskujmo dobro vojskovanje, dokončujmo tek in ohranimo vero, da nam bode kdaj v delež krona pravice". Iz Švice. (Dalje.) Keršanstvo pa ni imelo dolgo časa mirii za lepi razcvet. Že naslednje leto 1030 je nastal nov upor v vel-telinski dolini. Francozi so se vernili in ž njimi tisti brezbožni pridigarji, še posebno prederzni, ker jih je francoski poveljnik vojvod Raan-a, hugenot, prav očitno podpiral. — Zopet so začeli preganjati misijonarje, od začetka skrivaj, pozneje pa prav očitno, kakor že v letih 1621-1028. Verh tega je 1. 1032 umeri še nadvojvoda Leopold, od kterega je bilo misijonarjem pričakovati kaj pomoči, in ravno tisti čas je umeri tudi o. Ignacij iz Bergama, večkrat že omenjeni misijonski prednik, v veliko veselje krivovercev. O. Ignacija so se krivoverci tudi že zato močno bali, ker je imel dar čudežev, kar so zaslepljeni krivoverci, se ve da, imeli za copernijo. Da le nekoliko o tem omenim, naj povem izmed več dogodeb, ki so zaznamnjane v letopisu, le samo dve. — Nekdaj je šel za vozom nekega voznika, kteri mu je bil iz usmiljenja odvzel culico io jo djal na voz, kar se uterga v visoki planini velikansk plaz, skalovje in drevesa seboj dervi in vali se ravno proti tistemu kraju, kjer sta bila z vozom. Le še nekoliko trenutkov, pa bi jih bil zasul in odnesel. V zadnjem trenutku naredi o. Ignacij samo sv. križ proti plazu ; zdajci se razdeli kakor prerezan in se vali pred njima in za njima v globočino. Vse ljudstvo, ki je bilo pozneje prišlo konjem in vozu gaz kidat, je spoznalo očitni čudež. — Drugikrat je prišel v neko hišo, kjer je kakih 6 let star deček ležal v smertnih težavah. Naredi pa ravno tako samo znamenje sv. križa, in v tem trenutku je bil deček ozdravljen, *) Vidi se tukaj , da viši pastir sam dela in ,,agitira" v katoliškem pomenu in po postavni poti, kar bi nekteri duhovnom kaj serčno radi kar čisto prestrigli in prepovedali! Njih „logika" in „visoka modrost" je: ,,Plačuj, pa molči!" Radi bi napravili vstavo rogatih volov, kjer le samo tisti pridejo k jaslim, ki imajo dosti velike roge, da druge odbijejo. Taki ljudje naj bi si vsaj „vstavno abecedo" naroČili in se vsako jutro za ,,fruštek" poprašali: „Kaj je konštitucija" ? poskočil je iz postelje ter veselo skakal po izbi, kakor je bil navajen, dokler je bil zdrav. — Katoličani so spoštovali čudodelnega moia; dru-goverci, oslepljeni od krivo verstva, in ker niso mogli tajiti čudeža, bo mu pa pripisovali — kakor farizeji Jezusu — moč Belcebubovo, češ, da je v službi katol. misijonarja. O. Ignacij je umeri v slovesu svetosti in njegov naslednik je bil imenovan o. Irenej iz Kasalmora, prav goreč mož, čegar delo ostane vedno v blagru. Novi prednik se je ustanovil na željo nekterih dobrohotnih katoličanov v Lencu, 4 ure proti jugu od Kura, kjer je preživel čas, kar mu ga je ostajalo od misijonskih popotovanj, ljudstvo učil in spreobračal, lepo cerkev s samostanom zidal. Ocdi je bilo pozneje dalj časa središče retiškega kapucinskega misij ona. Berž ko je bil imenovan, se je podal v Engadin pamagat, kjer je bilo še kaj mogoče, in tam sta se snidla s provincijalom o. Markom iz Kapenedula, kteri je bil prišel v Graubiiuško tolažit in navduševat svoje že obupaj oče sobrate. — Bila je za provincijale sreča, da so imeli v svojih provincijah misijonarje, ktere je gorečnost za dušni blagor bližnjega izvabila iz samostanske tihote v misijone, kjer so v velikem pomanjkanji večkrat skoraj celo življenje preživeli, in se na stare dni, kteri niso pred pomerli, k svojim povernili. Ravno v tem letu 1632 je bil v Filisuru blizo Lenca nekak cerkveni zbor. Sošli so se bili namreč glavarji reformirane (nove krivoverske) cerkve, in so povabili občine, da bi povedale, ktero vero hočejo imeti. K temu zboru so že vedili takih zastopnikov poiskati, da je bilo upati zmage na njih strani. Pri vsem tem je vendar S občin v Engadinu izreklo naravnost, da hočejo ostati v kat. Cerkvi. Toda bilo je polno ovinkov, izgovorov, nasprotnih natvezenih vzrokov, in zadnjič so sklenili za te občine, da z!\mo-rejo njih cerkve tudi protestantje rabiti za svojo duhovno službo; — tako je bila skrinja zaveze s krivo-verskim Dagonom (krivim naukom) v enem tempeljnu. In ko bi bili vsaj pustili katoličanom mirno opravljati svojo službo božjo v tih cerkvah. Ali nikakor ne. Od začetka so jih motili z izgovori, pozneje pa skoro vedno prav hudovoljno. Kmalo so segali protestantovski okrajni predniki še dalje. Zapovedali so katoličanom pod kaznijo po katoliški Božji službi biti še pri protestantovski, in silili so jih delati ob vsih samo katoliških praznikih. Pri teh žalostnih okolišinah so misijonarje obder-žale v deželi preserčne prošnje malo katoličanov, kteri so bili zvesti ostali, skerb za dušni blagor svojih ovčic in pokoršina do Rima. To le še huje so počenjali prederzni krivoverci. V novo so skrunili svete posode in pogosto misijonarje psovali, poslednjič pa so jih suvali iz njih samostanov. Zvesti naloženi pokorsini misijonarji vendar niso tako rekoč ne za eno ped zemlje odstopili, razun po sili. Iz cerkvd in samostanov pregnani so stanovali po hišah svojih zvestih ovčic in so tudi tam obhajali svete skrivnosti. Misijonski prednik je iskal s časoma brambe in pomoči v Milanu, v Parizu, v Kuri pri kantonski vladi, pisal je v Rim, nunciju v Lucern, tudi v Insbruck nad-vojvodovi vdovi Klavdiji, ktera pa ni mogla več veliko pomagati. — Bile so zopet lepe besede in obljube, ktere se pa niso spolnile. (Konec nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Il Ljubljane. Rojstni dan sv. Očeta 13. t. m. so verli gg. bogoslovci po cerkveni slovesnosti poslavili tudi zvečer v dvorani z ne manj znamenito in tehtno kakor prijazno in priserčno veselico, ktero so s svojo pričujočnostjo povzdignili Premilostni gospod in škof, več gospodov korarjev, semeniski profesorji id. Peli so papeževo himno o začetku v slovenskem jeziku čveteropevno, nazadnje pa v italijanskem jeziku spremljano z glasovirom; vmes je bilo drugo petje in igranje na glaaoviru. Slovesnosti in času popolnoma primerno besedo je zložil in z veliko navdušenostjo govoril g. A nt. Jeglič, bogoslovee 4. leta. Bilo bi odveč popisovati , da vse se je veršilo z znano izurjenostjo in čverstostjo naših gg. bogoslovcev. Kratek o govor za veselice 13. maj. zvečer. Videl sem nekje prav mično sliko. Star oče sedi na stolu, zob časa mu je zgubančil čelo, teža skerbi mu je upognila herbet, življenja zima mu je pobelila t lavo. Prijazno in ljubeznjivo se ozira na trumico mla- ih sinov prišlih mu srečo vošit za njegov rojstni dan; vsak ima kak poseben darček v roki, ter ga ponavlja dobremu očetu v znamenje serčne ljubezni in sinov-ske hvaležnosti za vse, kar je oče za njo storil, trudil se in preterpel. Mili obraz starega očeta se oživlja, solza veselja se prikrade na trepalnice, veselja pa vidi, da se ni trudil zastonj, ampak da gori v sinovskih ser cih ogenj ljubezni, žar hvaležnosti. Ta slika je iioeoj uied nami nekako oživela, kar ona tako mično poourazuje, to se v resnici zdaj pri nas godi. Duhovno -i mislimo nazočega v sredi med nami svojega starega očeta, hočemu mu za rojstni dan prinesti mali danVk v vezilo. Z veseljem ga mu položimo pred noge. vsaj ga zasluži, zasluži z vsacim dja-njem dolzega zivljeuja svojega, ker v vsem delovanju se kaže dobrega. skorbr.ega očeta Prašam, zakaj <>n dela? zakaj se trudi V Mar zato, da bi sebe obogatil? Ne! Vsaj ga vidimo revnega, živečega sc od milodarov vernih katoličanov. — Mar zato, da bi samemu sebi časti in slave pridobil? Ne! Vsaj ga svet javno zaničuje in žali, kolikor le more. — Mar zato, da bi zl« žno in mirno živeti mogel? Ne, tudi tega si ni pritrudil, vsaj svet ne da miru, ne da pokoja njegovemu očetovskemu sercu. Pa zakaj se vendar trudi in muči? Za nas! Za naše pravice, za svete pravice vseh svojih otrok. Ker smo ljudje, ker imamo neumerjočega duha v sebi, moramo tako živeti, kakor zahteva naša duhovna natora; ta pa presega časnost, odločena je za večnost in le to srečno dosegši smo spol-nili svojo nalogo kot ljudje. Zato moramo vse svoje zadeve kot sam?stalne osebe, kot udje narodov in deržav tako vravnati, da srečno doveršimo to lastno nalogo. Od tod pa izhaja naše pravo, da smemo in moramo zahtevati, naj se nam dajo vsi v to potrebni pripomočki in naj se nam poraba danih od nikodar ne omejuje. To je sveto naše pravo, ktero mora vsakdo spoštovati — a ktero nam hoče ravno sedanji svet vzeti, uničiti. Ali da bolj konkretno govorim. Edino le v cerkvi moremo svojo nalogo ko celotni ljudje doveršiti, zato imamo pravico zahtevati, da se cerkve nobeden ne dotakne, da nobeden ne imejuje njenega delovanja, njenega vpliva; da naj toraj tudi deržave gledajo na to natoro cerkve, ter naj se ne pregrešujejo zoper njo v svojem postavo-dajalstvu, naj ji ne spodjedajo korenin življenja, ker bi s tem tpudjedale in gerdo terle našo pravico do večne sreče, ktero imamo kot ljudje, kot telesno-duhovna bitja. A sedaj se pogosto ne ozirajo na to našo sveto pravico, temuč marsiktere eelo se z vsemi silami napenjajo cerkev po dreti, ž njo pa pokopati vernikom najsvetejše pravo, naj veči dedšino podedvano od očetov, brez ktere bi ne bili nič , bi bili ubožni, revni in največega pomilovanja vredni. (Konec prih.) lz Ljubljane. Marij na družba za atrikanski misijon naznanja naslednje. Po naznanilu c. kr. avstr. in ogerskega konzulata iz Hartuma od 28. sušca t. 1. je apostoljski provikar gosp. Komboni iz svojega za-murskega vstava v Kairi poslal duhovnov v Hartum, in vodstvo ondotnega misijona je izročil duhovnu Stanislavu Carčereri-u, kteri se skazuje pravega misionarja v vsi visokosti tega poklica. Njegove goreče pridige vsako nedeljo privabijo v cerkev vse ondotne katoličane, tudi judov in nekristjanov. Živi le svojemu poklicu, vse drugo prepusti drugim. Komboni je bil ta čas še v Korosku, pričakovali so ga pa vsak čas v Hartum. Za poduk ženske mladine so iz Kaire poklicali redovnice (nune; in ao najeli zanje hišo za sedaj na eno leto, za ktero morajo plačevati po 20 tolarjev na mesec. Do takrat bode zaupljivo zanje dogotovljena nova hiša. S tem se bo spoinila že davna želja Har-tumljanov in okolice po učilnici za njih hčere. (Kako da se tje med divjake in v morilno podnebje ne vsi-lujejo ,,za oliko" tako strašno vneti liberalci, ki drugod s toliko vžganoatjo spoarivajo redovnike in redovnice pri učilnicah ?) — Novo izvoljeni viši pastir za ljubljansko škofijo, kakor smo undan omenili, so se zarad telesne slabosti temu bremenu odpovedali. Natolce^alo se je, ko ;e to zašumeio , da e vlada izvoljenemu kake pogoje stavile ; ve se pa iz verjetnega vira, da ministerstvo ni stavilo či3to nobenih pogoj. Po prestani nevarni bolezni, meni v tej reči izveden gospod. <:a o potrebnih birmskih popotvanjih bi bili morali novi >kot kmali opešati. V Celovec je bila ie S. t. m. odpoved znana. — Baron Anton Zois, Dobrotnik na v>e strani, je umeri 'J. t. m. previden s sv. zakramenti. Njegovo truplo je biio ... t. m. ob 1<> dopoldne v velikanskem sprevodu iz nn-sta spreml jeno in slovesno prepeljano na rodovinsko pokopališč v Predoslje. Bog mu daj večni mir! — — V Ljubljani, 13. majnika. (Zasfran Kal vari je in cerkve sr. Jo£rfaJ.Ljubljančani! Za napravo Kalvarije in cerkve sv. Jožefa soatav-ijeni in z nekterimi verlimi meščani že pomnoženi odbor je v turek, 13. t. m., ravno rojstni dan Pija IX, ogledal lepo višavo ob dolenski cesti, kjer ima cerkev stati. Bil je pričujoč tudi posestnik, s kterim se je potrebno dogovorilo za odkup zemljiša. Bilo je pačujočih tudi več druzih, med njimi povabljeni stavbeni strokovnjak gosp. Potočnik, in vsi so kraj spoznali za prav primeren, da se že večkrat omenjeno delo na njem do-verši. Na dobrotnih darovih za ta namen bode zdaj ležeče, ali se bode delo prej ali pozneje pričelo. Najprej je želeti, da se zemljiše odkupi in potlej pridejo na versto druge dela. Prosimo in priljudno toraj vabimo vse, kteri so z nami enih misel in žele kaj v ta namen storiti, naj bi tej častitljivi napravi pod roko segli z darovi, kolikor kdo premore. Na noge tedaj: Kristusovemu terpljeoju in velikemu našemu patronu sv. Jožefu na čast! V Ljubljani, 14. maja 1873. Odbor. V Loki je meseca aprila v nunskem samostanu umerla sestra Barbara Verhovnik. S pridnostjo in razsvitljenim umom se je, sicer hčer kmetiških starišev iz Terboj pod Kranjem, popela tako visoko, da je sedaj, še le 21 let stara, podučevala z najboljšim vspehom bolj odrastle učenke v slovenščini in bila redna učenica 5. razreda v notranjih šolah. Z Gorenjskega. (V spomin rajnega gosp. Jož. Boncelj-na, fajmoštra Soriškega.) Dalje. Leta 1863 je bila podeljena rajnemu gosp. Jož. Boncelj-u kot tadanjem ribniškemu kaplanu težavna gorska Soriška fara. Vodil jo je tedaj blizo 10 lčt, in zapustil si mnogo spominkov, ki bodo ohranili ime njegovo pri sedanjih faranih in njihovih naslednikih. Zlasti farna cerkev sv. Nikolaja, in tudi podružna sv. Marka v Dajnah boste dolgo spričevale o njegovi posebni vnemi za njuno lepšavo. Blizo štiri tisoč goldinarjev je bilo skoz ta čas potrošenih za obe cerkvi; in ta gotovo ne mali denar je po večjem sprosil rajni od dobroserčnih in pohvale vrednih faranov brez kakih občutnih obkladov. Lepa beseda najdla je pri ljudeh navadno tudi lepo mesto. Naj omenim ob kratkem vsaj večje dotične poprave in naprave. V Dajnah je bila ko j 1. 1863 kmali po prihodu podružna cerkev izobokana, streha s plo-šicami pokrita, stolp pobarvan. L. 1864 je dobila ta cerkev novi križev pot, katerega so po predpisanem obredu blagoslovili 17. avgusta tistega leta v. č. g. frančiškanski gvardijan ljubljanski O. Salvator Pintar. Tudi nekaj novih svečnikov in dve svetiInici (lampi) iz umetne g. Sreiner-jeve roke je bilo omišljeuo tej cerkvi med tem časom. — V vse obilnejši meri šc pa je skerbel za farno cerkev. Koj 1. 1863 ji je dal napraviti novi vhod in prestaviti stopnice na kor. L. 1*64 je bila prenarejena turnska ura, prebarvana turnska streha; jabelko in krii pa na novo pozlačeno. — L. 1865 je dobila ccrkev čisto nove orgije s 10 spremeni (delo Petra Rojc-a iz Podbrezij), ki kaj veselo pojo. — L. 1867 je bil prezlačen tabernakelj in zraven klečečega kerubina; tudi je bil kupljeno to leto novo veliko bander.i; leta 1870 pa krasna monštranica, ki je veljala 35" gld. L. 1871 je izmalal mladi Šubic cerkveno presvetisčc prav lepo in vkusno na presni zid. L 1872 najdemo zopet med drugim pri cerkvi dve novi tabli presvetega Jezusovega in Alarijnega serca; predelani in prezlačeni ciberij; letos pa sta bUa o veliki noči nova: dragoceni beli mašni plajš iz slavne Prikel-ove fabrike na Dunaji (veljal 270 gold.), in nova lampa pred včlikim altarjem (strošek 10U gld.) — Omenim naj, da je rajni zlasti za veliko noč posebno rad kaj novega preskerbel k cerkvi; tudi to naj bo tu opomnjeno, da obilni lepi paramenti, katere je dobil od bratovšine presvetega Rešnjega Telesa za olepsanje cerkva, med zgor naštetimi novostmi niso vversteni. Enako obilnih poprav in stroškov pri farovžu vzamem v misel le memogrede. — Novi veliki zvon, in popravljanje Božjega groba so bile reči, na katere se je kot za bližnjo prihodnjost obračala pozornost rajnega g. župnika; ne dvomim tudi kar nič, da bi se mu bilo tudi to početje hvalevredno sponeslo; — ker je pa previdnost Božja ustavila ta njegova dela, upamo, da je vnetega olepsevaveca hiše Gospodove poklical On, ki vsako dobro delo bogato poverne, v plačilo za to k gledanju lepotij, o katerih umerljivo človeško oko nima zaumčna. — Da je rajni g. župnik pa tudi skerbel za dušni blagor svojih ovčic, ve lahko vsaki, kdor si je njegovo delovanje od bliže ogledoval. Mladino je posebno privezoval s tem na šolo, da jo je k pervemu sv. Obhajilu puščal pristopiti še le bolj proti sklepu šolskega leta. Bratovščino vednega češenj a presv. Rešnj. Telesa je na vso moč razširjal med farani. Priskerbel jim je 1. 1868 tudi dobrote sv. misijona, kateri je bil 1. 1871 po duhovnih vajah (eksercicijah) ponovljen; spomin njegov pa se je obhajal vsako leto s stanovsko spovedjo. Tudi za opravljanje velikonočne spovedi do „Aleluje" je svoje ovčice posebno vnemal; da, naprosil je menda vsako leto za kaki odločen' din celo tudi kaj ptujih spovednikov za take, ki bi lorebiti svojo kristjansko dolžnost na ta način ložej bolj prav opravili itd. Rajni gosp. Jožef Boncelj je bil sicer prav krepke in čverste postave; terden vender ni bil tako, kakor bi bil kdo utegnil na njegov videz misliti. Zlasti leto je, od kar je že pogosto bolehal, in njegova nagla smert nas je poterdila v mnenji, da je moral imeti neko organično serčno bolezen. Zadnjikrat sva bila skupaj velikonočno sredo na visokem Pertovču gori blizo temelja Ratitovcovega, ko je bil prišel z gosp. kaplanom maševat v novo Marijno cerkvico ,,za dar srečne in dobre letine". Pravil mi je takrat, da ga je bilo, ko je jel stopati v hrib, tako pričelo tiščati pri sercu (o tem tiščanju in tesnobi je pogosto tožil), da se je že bal, da se bo moral nazaj na dom verniti. Vender mu je bilo kmali prijenjalo, da j.e zamogel romanje opraviti, in šli smo po skončanih sv. mašah skupaj v Železnike. Da se pa ta dan v življenji zadnjikrat vidiva, ne vem, kaj bil si pred domišljeval, kot to. — (Konec prihodnjič.) Podgridom 9. maja. Danes smo zakopali starčeka Jurija Staniše-ta iz Vinevasi, ki je doživel lepo starost, nekaj dni čez 94 let. Mož, do zadnjega pri polni za vednosti, je bil posebno dobrega serca; marsikaj mikavnega je vedil povedati; kajti veliko je skusil. Dokler je le mogel, je prilezel v cerkev k službi Božji. Neizrečeno je bil vesel, ko sem ga včasih k sebi po vabil. Zadnjega pol leta vender ni mogel več od doma; zato sem ga večkrat obiskal: se ve, da je bil večkrat tudi sv. zakremente prejel; tako tudi ene dni pred smertjo; bil je zares pobožen, lep zgled vsim mlajšim. Kolikor le mogoče, smo ga slovesno spremili na pokopališče. Naj o tej priliki omenim, da ie pri nas na Gorjancih veliko starih ljudi. Naša podtkra je se le 31 let stara. V tem časa jih je umerlo 1887. Med temi je bilo 270 nad 70 let starih; 70 nad si) let starih: 21 nad 90 let; in 3 celo nad 100 let Triko bo kje toliko starih, če no na visokem Gorenskem. — Bog daj, da bi kmalo začeli zidati novo cerkev sv. Jožeta v čast! — Kaj pa, če bi po škofiji napravili biro V sej smo še za dnnajsko cerkev pobirali, i Potlej pa naj bi bila bolj velikanska, kakor Božja pot, za vso deželo. Vr.) Ker nima Ljubljana nobeue cerkve go-tiško zidane, ali ne bi bilo primerjeno, se poprijeti te zidave V — Zraven štacijonov bi se kaj lepo podale ža-lostinke, na verhu pri cerkvi pa papelni. Janez. Gorica, li. maja. Te dni nas zapustita nadvojvodiča, sinka nadvojvoda Karola Ludovika, ter se'verneta domu — popolnoma ozdravela v našem zraku — gotovo nar boljšem cele Avstrije. — Zares je bila ves čas ta družinica naši mladini nar lepši izgled pokorščine, pridnega učenja in nedolžnega obnašanja. Sosebno se obadva nadvojvodiča lepo obnašata proti duhovščini, ktero s spoštovanjem pozdravljata, in sploh do nje ljubezen naznanjata o vsaki priložnosti.*) Tega vzrok so najpoprej njiun pobožni oče nadvojvoda Karol Ludovik, kakor tudi njiun učenik keršanskega nauka preč. g. dr. Maršal, c. k. dvorni kapelan, kteri je sicer še mlad, vendar pa učen in pobožen mož, in kateri si bo resnično zasluge nabral z lepo izrejo tih vojvedičev. Naš prevzvišeni knez in nadškof so si ga v pohvalo njegovega pridnega delovanja imenovali te dni svojega konzistorijalnega svetovalca. Ko bi se po takem zgledu cesarskih družin ravnale vse imenitne družine naše Avstrije, ter svoje otroke po- *) To naj si zapomnijo marsikteri gosposki starši, kterih otroci ne vedo nič spostovanja do cerkve in duhovskega stanu, in svesti naj si bodo, da nad tistimi otroci, kteri duhovski stan prevzetno prezirajo, tudi starši ne bojo veselja doživeli, ker napuh še nikoli ni dobrega sadu rodil. Vred. božnim duhovnim učenikom v posebno skerb izročevale, bi pač marsikteri starši nad otroci več veselja doživeli. Iz Tersta. (Konec.) Kako pa napredek te bratovščine peče naše liberaluhe, je pokazal njih dnevnik „11 Progresso", kteremu je bila omenjena razstava tem v peti, ter mu ni dala miru ne po dnevi ne po noči, dokler ni zoper blage vtemeljitelice te bratovšine v gedem, zabavljivem in bogokletnem spisu izbruhal svoje hude jeze. Jezi se nad razstavo ter toži, da od nekaj časa so počeli klerikalni napredovati v našem mestu, kakor da bi bili tako imenovani „naprednjaki" le za se v „štant" vzeli vso naprednost v ostudnostih in nejeveri ! Naslov vaš je: „terdna volja je tudi moč in zmožnost" (volere e potere) in s tem naslovom ste do sedaj marsikaj storili m dosegli, kar vas je bila volja in kar nas žali; — ali vedite, da tudi mi imamo svojo prav terdno voljo in upamo, da bomo tudi dosegli, se ve, da s pomočjo božjo, svoj namen; za tega del toliko tarnanje v vašem krogu, zatoraj vam je omenjena razstava tem v peti. — Pisun se tudi hlini vsega gorečega za blagor revnih delavcev, ter pravi, „da marsikteri rokodelec in dninar, ki morebiti včasi še za kruh in polento solda nima, je s svojimi žulji pospeševal to razstavo, tedaj podpiral tudi revne cerkve! Glej ga no volka, ki goskam pridiga! Kavno ti ljudje, ki reveže derejo ter jim neprenesljive teže nakladajo, da svojim željam in svoji strasti strežejo, so tukaj polni ljubezni (?) do reveža, ter se boje, da zarad solda, ki ga je iz dobre volje dal za Božjo čast, — mu utegne pomanjkavati vsakdanjega kruha! Pojdite se soliti hinavci; kdo Vam bo še verjel, ko vidi vaše gospodarstvo, vidi vaše delovanje, ne v prid revnega ljudstva, ampak na korist vaših žepov, ki skorej dua nimajo! Koliko soldov ste že izpulili iz revežev, da zder-žujete svoje društvo „Napreaek", — pa kaj ste storili, kje so vaša dela? Tako slabo tedaj stojite, da že razstava nekoliko mašnih plajšev in druge cerkvene oprave Vas plaši in na vse stran? zoper klerikalce za pomoč vpijete! Se ve, da vam bi bilo ljubši in bolj po volji, ako bi bila blage gospč denar, ki so ga za cerkveno opravo nabrale in s svojim trudom pomnožile, vergle v vaše gerlo; toda ali veste, ako vi s svojim imenjem delate, kakor vam se bolje zdi, tudi nam te prostosti ne smete, in ne morete odrekati? — Tudi med moraliste in bogoslovce je naš dopisun šel tlako delat, ter pravi, „kdor cerkvi milošnjo deli, da Kristusa žali, ker on je bil nasproti vsej vunanji blišobi". Se ve da! Kdor notranje čistosti in blišobe nima, je tudi vsaki zvunanji nasproti, kakor vaš dopisun, ki naj bi bil rajši pri svojem kopitu ostal, kakor pa, da se je lotil razlagati Kristusov nauk, ki ravno s svojim razlaganjem kaže, da je v njem največi nevednež. Ali upanje imamo, da psovanje tega dopisuna ne bo katoliškega napredka naših poštenih mestnjanov in mestnjank ustavilo, ter se zanesemo terdno, da drugo leto bo razstava družbe ved-nega češčenja sv. Rešnjega Telesa toliko obilniši in lepši, kolikor bolj bojo sovražniki kjubovali. »Volja je moč in zmožnost". — 11. maja. (Pristavek k zadnjem dopisu.) Miloatljivi škof niso samo blagovolili ogledati razstavljenih reči, ampak so jih tudi „b 1 a g o s 1 o v i 1 i". — Iz Amerike- Wabaschau, Minn. 18. aprila 1873. Zima j? za letos pregnana; danes imamo pervi spomladanski dan. Strašna zima je bila tu v Minesoti letos. Več sto ljudi je zmerznilo in tisuče jih hudo ozeblo. Stari naselci pravijo, da take zime ne pomnijo. Še daues, ako kdo hoče sneg gledat priti, ga mu lahko pokažem blizo hiše, — in jezero Pepin, kake pol ure od Vabaš, je pokrito s terdim ledom, — akoravno mogočna Misisipi skozi teče. Včeraj je neki parobrod poskušal skozi preriti, pa se je mogel verniti. Skoraj 2 uri daleč je led po jezeru lomil, ali naprej pa se ni dalo, ker pri sredi je bil bolj močen. Tako je včasi medlo, da si nihče ni upal spod strehe. Jaz sam sem bil malo pred najhujšim mrazom šel čez Pepinsko jezero, ali nazaj ni bilo mogoče priti, tako je jelo mesti. Tri dni sem mčgel v revni leseni koči čepeti pri ptujcih, ker tiste tri dni se na led podati, bi bila gotova smert. Pa kaj bi o pretečeni zimi pisaril, sej zdaj imamo ravno pervi lepi spamladanski dan, naj tedaj kaj bolj mičnega omenim. Kakor se po celem svetu katoličani v družbe zedinjajo, ter Katoliške pravice varujejo, k pravemu katol. življenju eden druzega spodbudajo; tako smo tudi tukaj tri katol. družbe vstanovili, ki se kaj lepo razcvetajo. Namen teh družb je: sv. katol. vero Čversto spoznati, po nji živeti, otroke keršansko zrediti, ter tudi v časnih zadevah eden drugemu pomagati. Vsaka družba ima svoje natisnjene postave, po kterih se ravna. Zbore imajo vsaki mesec in vse se dela po parlamen-tarskih pravilih. Duhoven je nadzornik vsih tacih (kat.) družb. Zraven altame družbe, ki šteje kakih 70 deklet in žen, imamo tukaj nemško družbo sv. Jožefa. Ta družba nima ravno veliko udov, pa se vender kaj dobro in Čversto derži. Omislila si je zastavo, ki stane 300 gld., in še ima čez 600 gld. v kaši, akoravno je mogla že več bolnih udov dalj Časa podpirati. — Druga taka družba je irska, in ima za patrona irskega aposteljna sv. Patricija. Ta družba je bila pozneje vstanovljena, pa prav čversto napreduje, in vsaki mesec nekaj novih udov pridobi. Napravila si je zastavo za 400 gld.; in še ima blizo 400 gld. v kasi. — Tretja družba je irska družba treznosti. Ta družba ima za patrona zraven sv. Patricija slovesnega irskega duhovna Matevža, ki je pred malo leti umeri. Gosp. Matevž, vidivši nevedno ljudstvo, ki si je v pijanosti svoje skerbi in revšino utopiti hotelo, je jel treznost pridigovati. Prepričan, da se pijanec le redkokrat spreoberne, ako popolnoma ne popusti pijače, je družbo popolnoma treznosti napravil, tako da, kdor je v to družbo stopil, se je zavezal celo življenje nobene močne pijače ne pokusiti. Po vaem irskem otoku je prehodil od kraja do kraja; potem se pa podal v zedinjene deržave amerikanske, ter je povsod treznost pridigoval in na tisuče družb vstanovil. Ne da se popisati, koliko sadu take družbe treznosti obrode. Tudi tu imamo tako družbo med Irci. Možje, ki so popred pijančevali, ter slab zgled dajali, so zdaj trezni od vsih spoštovani in vse jim gre lepo od rok. Doma, kjer je bila popred kletev in pretepanje, je zdaj sladki mir, keršanska ljubezen in zadovoljnost. Akoravno se bere, da je v Ameriki toliko pijančevanja, moram reči. da ga je v Evropi (morebiti celo na Kranjskem) več. Tu se vedno bolj na boljše obrača. Že 8 mescev nisem videl pijanca v mestu. Tudi ta družba treznosti si je omislila zastavo za 400 gld., ki je kaj krasna. Te tri družbe so 17. marca slovesno skupaj obhajale praznik irskega aposteljna sv. Patricija. O poli enajstih je bila slovesna sv. maša z leviti (pervikrat v Vabašah). Štirje duhovni so mi pomagali, med njimi slovenski duhoven č. g. J. Stariha iz Redving-a. Imeli smo prav dobro nemško in izverstDO angleško pridigo. Pri sv. maši so vse družbe sv. obhajilo prejele, kar je bilo kaj mično. Popoldne ob dveh so bile vse tri zastave blagoslovljene. Po slovesnosti so v procesiji šli iz cerkve, pred ktero jih je glasba (banda) čakala. Naj-pred so zavili k duhovšnici, ter zamuzicirali. Povabljen sem bil pred zbrano ljudstvo stopiti, in nagovoril me je naj pred predsednik družbe sv. Patricija, potem predsednik nemške družbe, in na zadnje predsednik družbe treznosti. Na vse tri govore sem mogel odgovoriti. Potem je šla procesija po celem mestu in se je še le čez dobro uro nazaj vernila. Zvečer smo imeli besedo v veliki dvorani, ki je bila natlačena. Govoril je irski duhoven č. g. Hermon, kaj izversten govornik, da je malo takih. Tako je bila končana slovesnost, da take Vabaščani še nikoli niso popred vidili. Tudi od druzih krajev so prišle družbe k tej slovesnosti s svojimi zastavami, da je pri procesiji 7 bander slovesnost zviševalo. Tudi amerikani so katoličanom v čast ta dan velikansko amerik. zastavo razpeli, — ki se je visoko nad mestom v zraku vila. — Naša šola še vedno dobro napreduje. Pred par dnevi smo dobili še eno nuno, tako, da imamo zdaj 4, — tri učč, ena pa druge dela opravlja. Šolski otroci vsaki dan pri sv. maši poj6, pa ob nedeljah pri pervi maši (moram namreč dvakrat mašeVati). Pojo same angleške pesmi. Zdaj se vadijo pri orglah in drugo nedeljo bodo pervikrat poskusili z novo orglavko, mojo sestro Mico, ki jo že precej dobro zakroži. Pridne ljubljanske nune, ki so ji priložnost dale, se tudi mu-zike malo učiti, bodo iz tega previdile, da Mica ni v morje vergla, kar se je v ljubljanskem Ursulinskem samostanu naučila, temuč je naprej zidala na temelj, ki je bil v domači deželi postavljen. Za veliko mašo, se ve, imamo drugo orglavko; vender, ako se sestra še eno leto dobro vadi, bo lahko vse sama preskerbela. Mesca maja bomo v Wighland u, enem mojih misijonov, nov zvon blagoslovili. Tehta 6 stoto v in 12 funtov, in prav prijazno poje v gojzdu, kjer je pred malo leti divji Indijan bobnal. — Vedno še kteri k sv. cerkvi pristopi. Vlani sem jih 9 kerstil in v cerkev sprejel, in letos že zopet dva. V. č. g. Pire so mi pisali, da mislijo to leto na Kranjsko iti in tam ostati. Res, čas je, da si malo počijejo, ker jim že na 90 let gre. Z Bogom za nocoj, je že pozno. Molite za svojega ponižnega sodelavca v vinogradu Gospodovem Jak. Trobec-a.*) Sta>ed po svetu* Govoriti so zopet jeli o novi >fsveti" (?) zvezi med tremi cesarji, ki so se bili lanskega leta snidli v Bero-linu. Namen te zveze ima biti; rudečkarstvu jčz postaviti, in pa odverniti, da bi katoliško-legitimistiško prizadevanje ne zmagalo. Ti reči ste si pa tako nasprotni, da ena drugo razdirate, ker s tlačenjem katoli-čanstva se rogovilstvu le pot odpira, ne pa da bi se mu jez stavil. Zato zlasti Prusija in Rusija uno drugo točko sicer spolnujete (Prus preganja katoličanstvo, Rus je pa po tistem shodu pomirovanje z Rimom pre-tergal), rogovilstvo pa vender zmiraj veči moč dobiva, kar pričajo ravno počenjanja po nemških mestih. Ktera da je zdrava politika, to je vender tako jasno na dnevu; ker se pa zdrava politika na stran odriva, zato se tudi stanie na bolje ne oberne. Vsaka sadica, ktere ni vsadil Vertnar v nebesih, bode odsekana; in vsaka politika, ktera ni zastavljena na verske načela, ostane brez blagoslova in brez sadu. Kam vse to pelje, je „Vaterland" v štev. 126 jasno povedal. — Ceski škoQe so bili mesca sušca Andrašu izročili prošnjo, da naj se požene za včlike redovniške spred-nifitva (generalate) v Rimu, ki jih laško mavtarstvo hoče z&treti. Grof Andraši pa, pravi „Vaterl to ve? Poglejte po vsem svetu, in nikjer ne vidite Clero tuo gratiae semina . . . Cum vero universi in druzega kakor vsak dan veči razpor, nemir, raz- alios viros per coelestem virtutem fuerint immutati, djanje; nesrečo za nesrečo — odkar je katoliški svet v tune omnino expedit extremam rei manum apponi per svojih vladah postal »zgubljeni sin". Pa bolj ko otroke dioecesanam Synodum, qua et omnium animi inter se ?d Očeta preč vlečejo, bolj otroci sami tiše k Njemu, tibique dcvinciantur arctius, et leges ferri possint aptiores 1U. Prav imajo ! Pri Očetu , v njegovem naročji hočejo praesentibus necessitatibus aetatisoue nostrae moribus". ^iti otroci. Vse hujskanje od pekla najetih časnikov in Tako govori pismo. Skof je izročil pismo svojemu du- l»žojivih svoboduhov nas od tega ne bo odvernilo. Mi hovstvu in napovedal, da v kratkem bode naznanil smo ^ijevi in Pij IX je naš! — poklic za diecezansko sinodo. Za Pijev god beremo v „Unit. catt." ravno nje- r,,bu a v t> . , .. , g°v rojstni dan izvirno naznanilo: da vse, kar je čen- č^nn^l?™ l KaTU a Un8J J m J® Ž* Ve6 ?ebe kadar bode stisnjen, kar bode najpripravniše in tako končalo. Ali ne bo »Tagbl." nasvetoval ravnosledno: gotovo vsim vstreženo. naj se vae „borze" in »špekulacije" prepovedč? Sej __ _ »ljudski misijoni" bi se morali prepovedati tudi, če se Mšuhovshe spremembe. »Tagbl." le samo zlaže, da je kdo zarad misijona le „ V Ljubljanski ikoflji. Č. g. Poč Mart., kaplan samo obnorel, ne že se končal. v Sent-Janžu, je prestavljen k sv. Jakobu v Ljubljano — Kaj važno! —■ Tisti mož, ki smo une dni sli- na mesto č. g. dr. J. Sterbenca, kteri zavoljo bolezni šali, da je »italijanski domoljub", je 15. aprila pisal gre začasno v pokoj. — Č. g. ^Koren lgn. gre od neki laški gospej v Genevo in rekel vmes med drugim, Šempetra pri Novem mestu v Šent-Janž. da je »prišel čas, ko bo svet očišen dveh bolezen: du- MMobroini fiarori. hovstva in sablje," bogoskrunec na Kozjeku, ki je Za Očeta. Sv. Očetu za god dve osebi 2 gld. ;.J?ru "v T!?0*1"' ho*e ?a vse fadnJe tudi Se prerok star. in nov. denarja. - Po Fr. L. H. 2 gld. s prošnjo si f rmi ♦ LbaPberS J® ' aPr,'a umeri kardinal viši blagoslova za srečno zadnjo uro. — Polonam. 1 gld. 75 skoi iJinet. _ Spanj ci se izselujejo v silnih množicah kr. v sr. in neimenovana pri nji 50 kr. v sr. s prošnjo ne Portogalsko ,n drugam - menda iz same ljubezni sv. blagoslova za deržino in za vse potrebe. - G. do »poštenih rudečka^ev". - Poterjuje se naznanilo F. V. 1 tol za 2 gld. star. den. - Po g. J. Dolencu velike zmage karhskega vodja Dorregaray-a nad repu- 1 gld. sr. -- Po g. K. 10 ces. cekinov. - M. K. 3 DlUtMskimi kerdeli, pravi »Unitii". — Princ Iturbide, stare dvajsetice proseč sv. blagoslova za-se in za svoja dedič mexikanske krone, )e umeri v Neuilly-u, star brata. - Sv. Očetu za vezilo 10 gold. preč. kan. g. 0 leu ___ __J. Vole. — M. Omahen 2 gl. Iz bohinske Bele 8 gl. Odgovorni vrednik: Luka JeraD. — Tiskarji in založniki: Jozel BlazDiloTl dediči v Ljubljani.