KRANJ, petek, 24. 2. 1984
CENA 17 din
Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
St. 15
leto xxxvii
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
-£>ve desetletji dela Ustavnega sodišča SR Slovenije
[Varovanje ustavnosti in zakonitosti
Ljubljana — Leta 1963 smo z usta-SFR Jugoslavije in ustavami solističnih republik uvedli v našo žbeno ureditev novo demokrati -uredbo — ustavno sodstvo. Tako Jugoslavija postala prva in doslej ^ *na socialistična država, ki ima v 5*iem   sistemu   sodno kontrolo vnos ti zakonov ter ustavnosti in onitosti   drugih   predpisov in jasnih aktov. §JTo razglasitvi ustave SR Slovenije leta je republiška skupščina izbila predsednika in sodnike ustav-sodišča ter sprejela zakon o ^r^vnem sodišču. Obenem so oprali* Ustrezne organizacijske, kadrov-in druge priprave. Ko so 15. fe-t^T^rja 1964. leta sodniki dali slove-i^SMzjavo, je ustavno sodišče lahko ;C^^I° 2 delom.
dvajsetletnem jubileju Ustav-; sodišča SRS sov veliki dvorani
K^isedstva SRS v Ljubljani imeli fc^_^esno sejo, ki so se je udeležili do-%$^^nji in sedanji predsedniki, sod-in sekretarji ustavnega sodišča, »^j^stavniki ustavnega sodišča republiških in pokrajinskih ^^^Vnih sodišč ter slovenski druž-^politični delavci. Na svečanosti govoril o pomenu ustavnega sod-* predsednik Ustavnega sodišča ^   Jože Pavličič.
^Stavnemu sodišču je izrekel v ^**u predsedstva SRS, slovenske C&ščine in drugih nosilcev družbe-P^litićnega življenja čestitke in : Vale za opravljeno delo predsed-predsedstva SRS Viktor Avbelj, med drugim dejal: »Prepričani J*» <fa ste s svojim delom dokazali, ustavno sodstvo pomemben sedel našega socialističnega, sa-iJravnega družbenega sistema; se niste nikdar postavljali
ali
pa zunaj naše družbene «t7**H>sti. To je posebej pomembno «ii ^^njem času, ko ugotavljamo, mnogo težav posledica nedelj **osti pri uresničevanju ustave.« L V?1 Je nadalje rekel, bi doslednej-Uničevanje našega sistema v g^^i ne ie preprečilo poznane ^^J^Poti v našem razvoju, ampak bi j     ^ tudi zagotovilo uspešen, zdrav,
enakopraven družbeni razvoj. O tem je še naglasil: »Če bi združeno delo resnično obvladovalo glavna vprašanja družbene reprodukcije, če bi bilo odgovorno za uspešno urejanje svojih in skupnih družbenih zadev, bi bilo nepotrebno medsebojno prepričevanje o tem, kakšna bi morala biti vloga federacije, republike ali občine pri odločanju o skupnih razvojnih vprašanjih. Ne bi se bilo treba jeziti na odločitve izvršilnih organov družbenopolitične skupnosti. Še vedno smo namreč priča poskusom dokazovanja, da je naš sistem pov: zročil težave in slabosti, čeprav smo
že tolikokrat zapisali, da le uresničevanje , ne pa spreminjanje ustave vodi v večjo učinkovitost naše družbe.«
Kakor je na koncu ocenil govornik, morajo biti razlogi za spremembe, dopolnitve ali odpravo določenih sistemskih zakonskih ureditev ali tudi ustavnih norm, če to terja razvoj, najmanj tako prepričljivi in pretehtani kot so bili tisti, zaradi katerih smo se odločili za sedanjo ureditev. Dokler temu ni tako, je najpomembnejše uresničiti ustavno predvidene odnose, je poudaril predsednik Avbelj.
S. Saje
Medobčinski svet SZDL ocenil sodelovanje gorenjskih občin
Ključna vprašanja usklajena
Medobčinski svet SZDL se je pokazal kot učinkovit dejavnik usklajevanja interesov v regiji in se tako ustvarjalno vključuje v razprave o razreševanju gospodarske in družbene problematike na Gorenjskem.
Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko je učinkovit dejavnik političnega usklajevanja med občinami v regiji ter hkrati dejavnik, ki presega .tokalistične težnje in interese in se kot tak ustvarjalno vključuje v razprave za razreševanje problemov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih na Gorenjskem. Takšna delovna usmeritev bo veljala za Medobčinski svet SZDL tudi vnaprej, ko naj bi delo še bolj aktualizirali in ga uveljavili prek najrazličnejših oblik dela; razgovorov, regijskih posvetov, pa tudi prek koordinacijskih teles.
To so poudarili na sredini seji medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, ko so obravnavali poročilo o delu v obdobju od 1979. do 1983. leta
tos že 19. zimski spominski pohod na Stol
^rečanje pri Valvasorjev«
vem domu
iJk^. ^senice — Danes se začenja pm^v Spominska prireditev v poča-itm^^v bitke na Stolu. Šolarji iz je-
jK?*M^ke in radovljiške občine so fljl^^aj krenili na pohod Po poteh }karjevega bataljona, ki ga bo-i-^ll^ončali pri Valvasorjevem do-Jk^K P°d Stolom. Tod se bodo s
X^^y-»rnim sporedom spomnili ' 5^^;^ga borca Jožeta Kodra in se i"2^^^1žili žrtvovanju drugih parti-
F^^^t smo že poročali, se bodo to 1 ln nedeljo zbrali na sveča-
' .^K^iin Pr» Valvasorjevem domu ^^v^r*^162611^ letošnjega množi-" ^ zimskega pohoda na Stol. : J^^^jpi do doma bodo kot vedno .^j* s Koroške Bele ali iz Most ^rovnici; iz obeh smeri je pri-* dve uri hoda. Če bo vreme
P^° in bodo to dopuščale sne-^azmere, se bodo pohodniki jh^^-in 10- uro lahko povzpeli k J^^rnovi koči na Stolu; pribli-^       ^i kilometre dolgo pot bodo V^i^li, zaznamovali in zavarova-K^V^ki reševalci. Oddaljevanje s Kpu^i je strogo prepovedano, or-, & V ^torji pa prav tako priporo-' .N^ ^u^aj bi se udeleženci pohoda ^*j^irževali na najvišjem vrhu ^j^vank; oba dneva se morajo |iv^;ti izpred Prešernove koče b^V^neje do 13. ure.
w*ie bo mogoč vzpon na vrh, ^Jphodniki z razumevanjem *£*ejo obvestila vodstva pri-o smeri pohoda. Tudi na planinah pod Stolom mo-^boštevati navodila organi-
zatorjev. Pravočasno morajo končati pohod in se vrniti v dolino, saj v Valvasorjevem domu med prireditvijo ne bo moč dobiti prenočišča.
Pohoda se vsakdo udeležuje na lastno odgovornost. Ker gre za zahtevno turo, pohod priporočajo le dobro telesno pripravljenim in primerno opremljenim udeležencem. Pohodnik naj ima čevlje z globoko profiliranimi podplati, smučarske palice ali cepin in dereze, če je vešč njihove uporabe; v nahrbtniku naj nosi poleg rezervnega perila in tople obleke tudi vetrovko, gamaše in snežna očala; na pot naj vzame kalorično hrano in toplo pijačo za en dan. Ostanke hrane in embalažo naj ne odmetuje; vsakdo je namreč na pohodu dolžan paziti na planinsko okolje.
In še to! Vsi udeleženci bodo tudi letos na začetku pohoda pri Valvasorjevem domu prejeli kontrolni kupon, ki ga bodo pri Prešernovi koči oziroma kontrolni točki na eni od planin pod Stolom zamenjali za kupon druge barve. Ta kupon bodo lahko oddali oba dneva do 17. ure pri tehnični službi pohoda v gostilni Pod Stolom v Žirovnici, kjer bo pohodnik prejel za enkratno udeležbo izkaznico in bronasto značko, za trikratno udeležbo srebrno, za petkratno udeležbo pa zlato značko. Desetkratnim udeležencem bodo po proslavi pri Valvasorjevem domu podelili spominsko plaketo.
S. Saje
in sprejeli programske usmeritve za novo mandatno obdobje. Povedali so, da so zadnje čase posvetili veliko pozornosti spreminjanju izobraževalnega sistema in usklajevanju interesov pri oblikovanju šolske mreže na Gorenjskem. Poudarili so, da sedanja mreža šol ni dokončna, temveč jo bo treba spreminjati v skladu s potrebami združenega dela. Zato se s sprejetjem mreže šol delo koordinacijskega odbora za šolstvo pri medobčinskem svetu še ni končalo, temveč bo moral še naprej delati pri usklajevanju potreb združenega dela in možnosti izobraževalnih skupnosti in šol.
Sklepi in usmeritve medobčinskega sveta o spreminjanju družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu so bili temelj za aktivnost pri spodbujanju boljšega povezovanja družbenega sektorja v kmetijstvu. Posebno pozornost je medobčinski svet namenjal usklajevanju političnih pogojev za razvoj delegatskega sistema. Pomembna je bila njegova vloga pri splošnih delegatskih volitvah leta 1982 in pri letošnjih preverjanjih in izbiri novih kandidatov za odgovorne funkcije v regiji.
Usklajevanje interesov v okviru Medobčinskega sveta SZDL je prišlo do izraza tudi na področju sodelovanja s slovensko narodno skupnostjo na Koroškem. Posvet s predstavniki koroških Slovencev je pokazal, da vse možnosti sodelovanja še niso izkoriščene.
V prihodnje bodo pri medobčinskem svetu SZDL še bolj spodbujali sporazumevanje med gorenjskimi občinami na vseh tistih področjih, ki jih je mogoče dobro urejati samo preko sodelovanja občin.
Na seji so opravili tudi volitve predsednika in podpredsednika. Za predsednika Medobčinskega sveta SZDL so ponovno izvolili Vilija To-mata iz Kranja in za podpredsednika prav tako ponovno Mirka Birka iz Radovljice.
L. Bogataj
O dogodivščinah iz Patagonije
Kranj — V zadnjih dneh minulega leta se je v Patagoniji, na skrajnem jugu Južne Amerike, mudila alpinistična odprava iz Domžal, ki je v neugodnem vremenu preplezala za fotografe zelo zanimivo, sicer pa zaledenelo zajedo v Fitz Royu. Z dogodivščinami na poti do gore in v steni vas bo v okviru rednih predavanj Planinskega društva Kranj seznanil udeleženec odprave Silvo Karo. Predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi bo v torek, 28. februarja, ob 19. uri v dvorani Delavskega doma v Kranju (vhod 6).
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Živahna skupščinska dneva
'Pet pomembnih tem so obravnavali ta teden za zasedanju vseh zborov slovenske skupščine: bančništvo, drobno gospodarstvo, povezovanje gospodarstva v posebne oblike reprodukcijskih verig, zamrznitev cen in izgube.
Razprava o bančništvu je bila pestra, stališča pa dokaj različna. Ugotovljeno je bilo, da potrebujemo bolje in smotrnejše organizirano bančništvo. Vendar pa tega ne bomo dosegli s krčenjem temeljnih bank, je pa treba povsod tam, kjer članstvo temeljne banke ne more zagotavljati pogojev za uresničevanje njenih funkcij, začeti postopek za reorganizacijo.
Delegati so podprli predlog ukrepov, s katerimi naj bi pospešili razvoj drobnega gospodarstva, za katerega so menili, da mora poslovati pod enakimi pogoji kot drugo gospodarstvo. Uveljaviti pa bo treba tudi učinkovit davčni sistem, ki bo stimuliral samostojne obrtnike, da bodo več zaposlovali in več vlagali v materialno osnovo dela.
Devizni zakon, ki je bil sprejet konec lanskega leta, je treba dosledno spoštovati. Praksa pa kaže, da bi nekateri radi prezrli možnost, ki jo daje, in sicer, da se gospodarstvo lahko povezuje tudi drugače kot v zbornična združenja. Zato so podprli aktivnost slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin, ki bo zahtevala odgovornost za zavrnitev vseh, razen dveh posebnih oblik povezovanja.
Zamrznitev cen in sklep o razveljavitvi nekaterih že zakonito sprejetih podražitev je bila naslednja tema, kije razburkala delegatske klopi. Delegati so opozorili na škodljive posledice, ki jih ima zamrznitev: trgajo se reprodukcijske verige, surovinarji izsiljujejo doplačila in se cene surovinam draže pretirano, da so nekatere že dražje od končnih izdelkov, povečuje se izvoz polizdelkov in surovin, povečujejo se dodelavni posli, ki prinašajo manj deviznega priliva in večajo se izgube.
Precej besed je bilo namenjenih tudi izgubam v gospodarstvu. Letos jih je v Sloveniji 10,6 milijarde dinarjev, kar pomeni, da so polovico večje kot predlani. Največji izgubarji — Gorenje, IMV, INA Lendava, elektrogospodarstvo in premogovniki'so sicer lani dosegli nekatere pozitivne premike, vendar se njihov položaj ni izboljšal. Ker so žarišča izgub pogosto prikrita, jih nikakor ne gre podcenjevati, zato je treba več pozornosti posvetiti delovnim organizacijam, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Denarja iz skupnih rezerv gospodarstva je namreč vse manj in bodo merila za pridobitev posojila vse ostrejša.
L. Bogataj
Jesenice: naši smučarji navdušili tudi na ledu — Naši alpski smučarji, ki so na olimpijskih igrah v Sarajevu dosegli šest uvrstitev med prvih petnajst, so se že v ponedeljek zvečer pomerili na ledeni ploskvi pod Mežakljo z Zlato selekcijo. Smučarji so dokazali, da so tudi mojstri hokeja. Prepričljivo so premagali znane slovenske novinarje, glasbenike, nekdanje športnike in umetnike in navdušili polno dvorano. — Na sliki: predsednik jeseniškega izvršnega sveta Srečo Mlinaric čestita Jožetu Kuraltu, v ozadju Jure Franko, dobitnik prve jugoslovanske olimpijske medalje. — Foto: F. Perdan
Jutri nasvidenje na Jamniku
Pri spomeniku na Jamniku bo ob 40-letnici požiga vasi osrednja svečanost
Ob 40-letnici požiga vasi Jamnik, v krajevni skupnosti Podblica v kranjski občini, bo jutri (sobota), 25. februarja, ob 11. uri pri spomeniku na Jamniku 'osrednja občinska spominska svečanost. Ta žalostni in gnusni dogodek med vojno so si v krajevni skupnosti izbrali za krajevni praznik.
Na osrednji svečanosti pri spomeniku na Jamniku bodo nastopili reci-tatorji Gimnazije, učenci podružnične šole Lucijana Seljaka v Podblici, taborniki, kranjski pihalni orkester in vojaki. Prešernova brigada bo ob tej priliki domačinom in vasi Jamnik izrekla priznanje za zasluge in podporo med vojno. Slavnostni govornik na osrednji svečanosti pa bo predsednik sveta krajevne skupnosti Podblica Jože Klemenčič.
Občinska organizacija zveze združenj borcev NOV Kranj je za jutri poskrbela za organiziran avtobusni prevoz iz Kranja. Odhod avtobusov izpred Creine bo ob 8.30, povratek s Podblice pa ob 13. uri. Vozovnica bo veljala v obe smeri 20 dinarjev. Od Nemilj oziroma Podblice bodo naprej potekali pohodi na Jamnik. Še posebej so na svečanost vabljeni borci Prešernove brigade in drugi borci; vsi pa naj bi prinesli s seboj tudi pohodne prapore. Organizirane pohode na Jamnik pa bodo organizirale tudi tri kranjske šole. V šolah Lucijana Seljaka, Franceta Prešerna in Gimnaziji bodo imeli namreč
učenci in dijaki višjih letnikov športni dan. Prav zato bo tudi cesta od Podblice do križišča na Partizanski cesti od 9. do 13. ure zaprta za motorni promet.
Tistim, ki se nameravajo podati na Jamnik s svojim avtom, priporočamo, da se odločijo za pot preko Krope ali pa iz Selške doline preko Dražgoš, kjer bodo na Partizanski cesti lahko parkirali. Nasvidenje torej jutri na osrednji svečanosti na Jamniku, kjer so se domačini skrbno pripravili na srečanje z udeleženci prireditve. Poskrbeli so namreč za malice, čaj in podobno za vse, ki bodo prišli obudit spomin na dogodek izpred 40 let.
A. Ž.
VAS TURISTIČNI SERVIS kompas
G LAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK, 24. FEBRUARJA 11
PO JUGOSLAVIJI
MAZUTA KOMAJ ZA SPROTI
Slovenija potrebuje mesečno 42 tisoč ton mazuta, dnevno pa 1.450 ton, na zalogi pa ga imajo pri Petrolu komaj 6.700 ton. Mazuta je ravno toliko, da vsi porabniki lahko dobijo 52 odstotkov potrebnih količin. Zato so pripravili pet prednostnih sku-pin, po katerih naj bi razdelili mazut, ki je na voljo.
MILKA PLANINC SE JE VRNILA IZ UBIJE
Milka Planine se je v sredo zvečer vrnila z obiska v Libiji in je ob povratku v Beograd poudarila, da je z obiskom zelo zadovoljna. Z najvišjimi libijskimi predstavniki, med drugimi jo je sprejel tudi vodja libijske revolucije Moamer Al Ga-dafi, se je pogovarjala predvsem o dvostranskem sodelovanju.
VSI NISO VRNILI CEN
Na seji odbora za trg in cene pri zveznem izvršnem svetu so •ugotovili, da je večina delovnih organizacij vrnila cene na raven pred 19. decembrom in da zaradi tistih maloštevilnih, ki tega niso naredile, ni treba sprejemati interventnega zakona. Od 255 spornih cenikov, so delovne organizacije vrnile 198 cenikov na stare cene.
SEJO O MERILIH ZA DELITEV DEVIZ SO PRELOŽILI
Izvršilni odbor interesne skupnosti za gospodarske odnose s tujino na sredini seji ni natančno določil meril za določanje posebnih oblik povezovanja, gospodarstva po novem deviznem zakonu. Prav to naj bi bilo v pomoč skupščini omenjene skupnosti, ki je včeraj imela na dnevnem redu pritožbe 40 zavrnjenih posebnih povezav. Sejo so preložili, ker se je ni mogel udeležiti delegat Bosne in Hercegovine.
V.
Borci
povsod
aktivni
Kokrica — Na Kokrici je bila letna skupščina krajevne organizacije združenja Zveze borcev, v katero je vključena tudi sekcija vojaških vojnih invalidov, vojaški mirovni invalidi, vdove vojaških vojnih invalidov ter matere padlih borcev. Kokriška organizacija je med večjimi v kranjski občini, saj združuje 160 članov. Predsednik Jernej Teropšič je na skupščini tudi povedal, da so med letom umrli štirje člani. 32 članov Združenja Zveze borcev je komunistov.
Borci so aktivni v družbenopolitičnem in društvenem življenju krajevne skupnosti, nekateri pa tudi opravljajo odgovorne dolžnosti v združenem delu. Borci s Kokrice se množično udeležujejo najrazličnejši!! proslav. Kar 95 se jih je udeležilo z v;ra gorenjskih aktivistov v Žireh, p t tudi drugih srečanj in proslav. Skrbijo za spomenike in spominska obeležja iz NOB ter skupaj s šolarji, mladino in kulturniki pripravljajo proslave. V načrtu imajo preureditev soomenika borcem na pokopališču in plošče na trgovini, prav tako pa bodo v okviru urejanja Udinboršta postavili dvoje obeležij: prvo na križišču cest Kokrica—Naklo aktivistu Škulju, drugo pa na Mlaki, kjer je padel obveščevalec Mirko Zakraj-šek-Stevo. Poročilo o preteklem delu tudi pove, da so borci uredili podatke za kroniko, pa pet tovarišev prejema priznavalnino, šest pa jih je bilo predlaganih za zdraviliško zdravljenje. Bolne člane obiskujejo na domovih ali v bolnišnici. Redna so tudi strelska tekmovanja med ekipami ZB Predoselj, Britofa in Kokrice ob krajevnem prazniku in dnevu borca.
Člani Zveze borcev so v središču družbenih dogajanj. Zaskrbljeni so zaradi gospodarskih in političnih zaostrovanj v svetu. Želijo, da bi še naprej živeli v miru in ohranili ugled, ki ga ima Jugoslavija.
Z. Volarič
	r mM
	
	
BOHINJSKA BISTRICA - RAZSTAVA ALPALIK - V avli doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici je bila te dni na ogled razstava, ki so jo pripravili domači slikarji Polajnar, Ravnik, Pirih, Por, Repinc in Vovk. Te zanimive razstave si je ogledalo veliko obiskovalcev, med njimi tudi vsi udeleženci devetindvajsete mednarodne FIS tekme v smučarskih tekih, (-dh) — Foto: F. Perdan
Resolucija
dopolnjena z amandmaji
Radovljica — V sredo so v Radovljici zasedali vsi trije zbori občinske skupščine. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava letošnje občinske ra/vojne resolucije, h kateri so delegati v obliki amandmajev .sprejeli nekatere dopolnitve.
Bistvena novost tega pomembfie-ga dokumenta je, da so iz besedila po zgledu /.vezne in republiške resolucije izpuščene številke, ki so vrednostno opredeljevale letošnje planske rasti, saj bodo le-te odvisne od ustvarjenega in ne od planiranega dohodka. Precej sprememb je tudi na področju investicijske dejavnosti. Živilina temeljna organizacija Trgovina Bled bo letos začela s pripravljalnimi deli za obnovo prodajnih in skladiščnih prostorov na Mlinem. Špecerija bo začela graditi trgovino v Ljubnem. Iz programa pa je izpadla naložba Blejske Krede, ki bi mo-
Človeški odnos
Primerov, da so na naših uradih in ustanovah zares človeško, nebirokratsko ravnali s strankami, je bilo včasih tako zelo malo, da so se skoraj vedno pojavljali v rubrikah Vaša pisma, češ, saj uradniki na oni strani okenca vendarle niso tako zelo papirnato resni kot vsevprek pripovedujemo. Ponekod zares ne, marsikje pa, saj se še danes žal nemalokrat /godi, da z okoliških hribov komajda pridrsa na urad priletni občan, pa mu uradnik kljub prošnjam ne bo odprl vrat, če ni uradnih ur.
Tokrat zamenjujejo zamudnikom osebne izkaznice in tisti, ki sprejemajo dokumente, zatrjujejo, da so občani nadvse disciplinirani in da je občudovanja vredno, kako vestno so zbrali svoje dokumente. Kljub temu pa se zgodi, da občanu le manjka kakšen zelo pomemben dokument in uradnikovo delo se takoj zavleče.
Zadnjič je prišla na zbirno mestu tudi priletna ženska, ki se je očitno premalo znašla, saj od svojega kra jevnega urada v Podnartu ni terjala rojstnega lista ali vpisa v matično knjigo. Prepričana, da je dovolj le poročni list iz leta 1930, se je pojavila pred jeseniikima uradnicama. Jožico in Marico, ki že dolga leta skrbita za dokumentacijo te vrste.
Seveda poročni list, ki ga je pred petdesetimi leti podpisal le župnik, ni bil dovolj. Vendar ženske nista hladnokrvno poslali skozi vrata, saj je težko hodila in tudi zbegana je bila. Sami $ta organizirali ustrezno akcijo in nemudoma dobili podatke, ženska pa se je tako oddahnila, da jo je bilo veselje pogledati.
Ob takih in drugačnih izkušnjah si lahko le želimo, da bi bilo podobnih jeseniških Jožic in Maric, nebirokratskih, uslužno človeških uslužbenk, čimveč!
D. Sedej
OLA8
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica. Školja Loka in Triić — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Jože Kosnjek - Novinarji. Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc Dušan Hu-mer Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sede] Marija volćjak Cvelo Zaplotnlk. Andrei Žalar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec -ObHklalc"&toT&i*K Slavko Hair, In Igor Kokalj - Predsednik izdajateljskega sveta Mirko
1« 19^0 tri edensko "d januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob to kih m oe Stavek TX Gorenjski tisk, tisk ZP L,udSka pravica Ljubljana. Naslov uredništva in
torkih in pet , „ f o,,^°„ i Tekoči račun Dri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 -Soni'di. XM:£XL* 28-1« redakcja"21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični uidnlk 2? komeKa propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, oaročnina 27-960 -OpreSeno .ro^i-^^Uto^ mnenju 421-1/« - Po.letna naročmna 550 - din
rala biti uresničena že lani. Dokler ne bodo dani realni pogoji, to je zagotovljeno varstvo okolja oziroma pitne vode ter zbran denar, resolucija te investicije ne bo obravnavala. Za vse druge, začrtane v temeljih srednjeročnega plana občine za to leto, pa velja, da bodo uresničene le, če bodo zanje dani pogoji. Gre predvsem za zahteve posameznih krajevnih skupnosti za gradnje in obnove trgovin, za kar pa investitorji večino-' ma nimajo denarja.
Radovljiška skupščina je med drugim sprejela tudi odlok o prenehanju lastninske pravice za zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in komunalno kompleksno graditev v Lescah za Merkurjem, družbeni dogovor o restavraciji Blejskega jezera, odlok o komunalnih taksah in spremenjeni odlok o prispevku za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v radovljiški občini, ki se od 0,6 povečuje na 0,8 odstotka.
H. J.
Srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu
Kranj — Letošnje srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu bo v ljubljanskem Cankarjevem domu 2. in 3. marca. Zato gorenjski občinski sveti Zveze sindikatov pozivajo te delavce v združenem delu. da se srečanja v čim večjem številu udeležijo. Gorenjska bo na osnovi dogovora na Medobčinskem svetu Zveze sindikatov pripravila dve razpravi: o vsebini obveščanja v kranjski Savi in organizacijskih problemih v jeseniški Železarni. Gorenjci prav tako predlaga jo, da se''na srečanju temeljiteje spregovori o problematiki sredstev za izdajanje pismenih informacij v združenem delu. Stroški izdajanja se povečujejo in marsikje že razmišljajo, da bi skrčili obsege glasil in planirali redkejše izhujanje. Ob tej priložnosti bi radi tudi izpopolnili podatke o glasilih in ljudeh, ki zanje odgovarjajo; oziroma pri njih sodelujejo.
V pripravah na srečanje je tudi dogovorjeno, da se mora takoj po srečanju v Ljubljani sestati gorenjski aktiv novinarjev in organizatorjev obveščanja. Občinski sindikalni svet Kranj se je tudi dogovoril, da bi v primerih finančnih težav lahko kril stroške udeležbe na srečanju v Ljub ljani posameznim udeležencem.
Vključiti več mladih delavcev in dijakov
V jeseniški občini si prizadevajo, da bi vključili v Zvezo kon* stov več mladih iz šol in proizvodnje — Obravnava stane«*
skega gospodarstva in razmer v šolstvu <■
Jesenice — Ko komisija za organi- li tudi vlogo"aktivov delavcev -ziranost in razvoj pri občinskem ko posrednih proizvajalcev. V preti miteju ZKS Jesenice razpravlja o or-     obdobjih smo te aktive preveč *
ganiziranosti Zveze komunistov v občini, ugotavlja, da stalne akcije konference se ne delajo tako kot. bi bilo zaželeno in kot bi morale. Prav tako bo potrebna večja vloga in pomen svetov ZK v krajevnih skupnostih, premalo pa na posameznih področjih organizirajo problemskih konferenc.
Jeseniške komuniste čaka ocena dela osnovnih organizacij, komiteja in povezanosti osnovnih organizacij Zveze komunistov s komitejem. Pomembna naloga bo analiza krepitve kadrovske rasti, predvsem pa sprejem mladih delavcev, dijakov in študentov. Pregledali naj bi vzroke izključitev, črtanj ali samovoljnih izstopov iz Zveze komunistov, saj se v zadnjem času pojavlja vedno več takšnih, ki ne žele več biti v Zvezi komunistov. Od primera do primera so vzroki različni, slehernemu pa je treba posvetiti posebno pozornost in nikakor ne dovoliti kampanjskih iz ločitev in kampanjskih izrekanj kazni. Nedopustno in nesprejemljivo je, da so v neki osnovni organizaciji Zveze komunistov naenkrat izključili kar petnajst članov.
V jeseniški organizaciji Zveze komunistov naj bi temeljiteje opredeli-
li žira H in sprejemali le neposr* proizvajalce, delavce, pozabili?' mlade tehnike, inženirje in * delavce v proizvodnji ali izveo Ta ugotovitev velja za vse akti* posrednih proizvajalcev v Slo** med njimi pa'je prav jeseniški* izmed najbolj delavnih.
Komuniste v jeseniški obe« kajo pomembne naloge tudi a dročju stanovanjskega gos?* stva, trgovine in šolstva. Posel* področju šolstva, ki ga tarejo« prostorski problemi, tako da I morali ukiniti nekaj oddeL dnevne šole, a vendarle ne vajo odstopiti od koncepta nega izobraževanja. Se standard osnovnih šol v jeseni čini eden najboljših v Slov«« kljub stabilizacijskim proft* njem ne morejo dopustiti da* korak nazaj. Rešiti pa bode* tudi naloge nagrajevanja pc * osnovnih šolah, saj so osebni* ki prenizki, v Centru usi izobraževanja pa po enem' žitve še vedno nagrajujejo pc~ stemih nagrajevanja nVk srednjih šol.
smer kuharstvo.
HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED 11LLD)  TOZD Hotel LOVEC BLED
Objavlja prosta dela in naloge
1. NATAKARJA (dva delavca)
Pogoji: — 3-letna poklicna gostinska šola — smer strežba,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— pogovorno znanje dveh tujih jezikov (angleški, nem« ski, italijanski), poskusni rok je 2 meseca.
2. KUHARJA (en delavec) Pogoj: — 3-letna poklicna gostinska šola
— 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusni rok traja 2 meseca.
3. SLAŠČIČARJA (en delavec)
Pogoji: — 3-letna poklicna živilska šola — smer slaščičarstvo
— 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusni rok traja 2 meseca.
4. KUHARSKEGA POMOČNIKA (dve delavki)
Pogoj: — 2-letna poklicna gostinska šola — smer kuharstvo,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusni rok traja 1 mesec.
5. POMIVALKE (ena delavka) Pogoj: — dokončana osnovna šola,
— 3 mesece delovnih izkušenj na podobnih opravilih,
— poskusni rok traja 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
6. SOBARICE (ena delavka) Pogoji: — 2-letna gostinska šola — smer turistična dela,
— 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih opravilih,
— pogovorno znanje enega tujega jezika (nemščina, angfetfM
— poskusni rok traja 1 mesec.
7. RECEPTORJA (ena delavka) Pogoji: — srednja gostinska-turistična šola,
— 3 leta delovnih izkušenj na podobnih opravilih,
— znanje dveh tujih jezikov (angleščina, nemščina).
— poskusni rok traja 2 meseca
Delo pod točko 6. in 7. se združujejo za določen čas - odsotnost del*
radi porodniškega dopusta.
Prijave /. dokazili sprejemamo v H dneh od dneva objave na iUksk»P
sko turistično podjetje, Bled, TOZD hotel lx>vec Bled, Ljubljanska i
pisom »komisiji za delovna razmerja
Devet podstrešnih stanovanj
Uredili jih bodo v petih stanovanjskih objektih v kranjski'
Kranj — Odbor za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri Samoupravni stanovanjski skup nosti občine Kranj je na zadnji seji v petek razpravljal o ponudbah izvajalcev za prenovo podstreh v petih stanovanjskih objektih v kranjski občini. Osnovna ugotovitev odbora je bila, da so stroški pri prenovi pod streh v stanovanja precej visoki, vendar pa bi bili lahko nižji, če bi bili projektanti za spoznanje bolj varčni. Odbor je zato sklenil, da bo v prihodnje pri odločitvah za prenovo podstreh o stroških oziroma ceni za kvadratni meter najprej seznanil m teresente. da se kasneje ne bi kaj zapletlo.
Člani odbora so se strinjali, da se prenovijo  nnristrehe  na stanovali
1
v
4
podstrehe tu
Tekmovanje mladih zadružnikov
Bohinjska Bistrica  - Občinska konferenca ZSMS Radovljica Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske  in  aktiv  mladih zadružnikov Gozdarsko kmetijske zadruge Sred nja vas — Bohinj prirejajo s pomočjo Medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko v nedeljo, 26. februaru., ob 15. uri v domu Joža Ažmana v lio hinjski Bistrici gorenjsko tekmova nje mladih v kmetijstvu. Nastopilo
bo enajst ekip aktivov mladih zadružnikov i/ vseh gorenjskih kmetij skih zadrug, ki bodo odgovarjale na vprašanja o poljedelstvu in živinoreji, strojništvu, pokojninsko-invalirt skcni zavarovanju kmetov in 0 krajevni samoupravi V kulturnem pn> gramu bodo nastopili člani domačega Kulturnoumetniskega drustv»in učenci osnovne šole" Bistrica, (cz)
Bohinjska
sk m objektih v /,upUiu kV ! I m 27 ter v stanovanjske^ Gorice 16 in Golnik 7 a S podstreh bodo pridobili aW vanj m sicer v velikosti .v -iv do dvosobnega stanov.: i,,Mom Prenova sta«o\ arij & povprečno 4.r>.3ttl> dinaru-, dratni metei oziroma stanovanj blizu 20 mihjor ,rv   Korištniki teh stane prosilci s solidarnostno ,  ,,• tudi odločil, da bo i. # prenov i podstreh v vse) jeklih v Zupančičevi     . , -,-adbeno podjetje Gradb*-* J , Goricah Komunalno obr^R/*^ beno podjetje Kranj in rjmj* £ Servisno podjetje Kranj Člani odbora pa so se .v ^ prenovi podstreh v objefc'1 ^* m , objektov v Kidričev: S    ^ r\ (iolnrški cesti 97   m KuK^^Vj l gotovili so. da prenovvs : K ,, jr(yma objektov ne I jena zaradi obsega .„Klobno Tako so /a objo ivvi, j! m 10 sklenili, da «« tlstrehe opusti. Za objekt , t     j<< bil sprejet sklep t;, poruši in lokacija updP .., dni" novega objekt,. ■ n,i Kidričev i f>7 pa so skk*, t,tu i/ programa prenov. ? podstrešna stanovanj«
i? V*'
Kil
PETEK. 24. FEBRUARJA 1984
NOTRANJA POLITIKA
3. STRAN O LAS
Jeseni priprave na volitve 1986
Na seji kandidacijske konference občine Kranj so potrdili evi dentirane kandidate za vodilne funkcije
Kranj — Temeljne kandidacijske konference, na katerih so razpravljali o kandidatih za vodilne funkcije v naslednjem dveletnem mandatnem obdobju, so se v kranjski občini začele 31. januarja. Že novembra lani pa so se začele razprave, ko so *>cenjevali dosedanje delo posameznih skupščinskih in samoupravnih teles. Ko so v družbenopolitičnih organizacijah v občini ocenjevali delo, so se odločili — glede na načelo, da se po dveletnem mandatu lahko kandidatura ponovi — da evidentirajo
prihodnji dve leti večino dosedanjih nosilcev funkcij.
Predlog predsedstva občinske konference Socialistične zveze, naj Nosilci najodgovornejših dolžnosti v skupščini občine ponovijo mandat še
dve leti, je bil v sredo, 15. februarja, sprejet tudi na seji kandidacijske konference občine Kranj. Potrjeni
bili tudi predlagani kandidati za *Unkcije v skupščinah v samoupravnih interesnih skupnostih v občini, sprememba v teh skupščinskih telesih je, da bi bili prihodnji dve leti zamenjani vlogi predsednika in podpredsednika. Potrdili pa so tudi mo-^n.e kandidate za člane predsedstva ^FRJ in Slovenije in predsedstva ^HS, možne kandidate za zbor repu-
blik in pokrajin skupščine SFRJ, za vodilne funkcije v skupščini SRS in skupščinah SIS v republiki ter možne kandidate za delegate v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine.
Tako na temeljnih kandidacijskih konferencah kot na seji občinske konference je bilo slišati več pripomb, da je med predlaganimi premalo mladih, da so sedanji predlogi sicer rezultat evidentiranja pred dvema letoma, da pa je celoten postopek vseeno preveč formalen in ne zagotavlja, da bodo v naslednjih dveh letih na vodilnih funkcijah zares najboljši. Izraženo je bilo mnenje, naj bi bilo v prihodnje predstavljenih več kandidatov, predvsem pa je treba povedati, kako uspešni so bili le-ti pri dosedanjem delu in kakšna je bila pri tem njihova odgovornost. Zato so na seji konference poudarili, da je treba s pripravami na volitve 1986 začeti že letos jeseni.
Za prvo sejo republiške kandidacijske konference so izvolili v Kranju Jožico Puhar in Boštjana Šefica. Zahtevali pa so tudi pojasnilo za kandidaturo Majde Poljanšek za predsednico zbora občin skupščine SRS.
A. Ž.
slabša delegatska aktivnost
programi dela krajevnih skupnosti v kranjski občini niso več sa-zbir želja in potreb občanov
j   Kranj — Dve osnovni ugotovitvi shajata iz poročil krajevnih skupno-*i v kranjski občini o delovanju in ^ktivnosti v minulem letu: kar zade-i ^ delo oziroma uresničevanje de-/^Vnih programov je bilo minulo leto ^pešno, pri delovanju delegatskega *$tema pa je zabeležena manjša *Uivnost delegatov.
i Podatki kažejo, da programi dela ^ajevnih skupnosti niso več samo i.^ir želja in potreb občanov. Naloge,
s0 si jih zadali občani, so bile
VZGOJNI ZAVOD FRANA MILČINSKEGA SMLEDNIK
Objavlja prosta dela in naloge
1. KUHARICE
za nedoločen čas 5. SNAŽILKE
za nedoločen čas
Kogoji:
*H>d 1. — ustrezna poklicna šola in 2 leti delovnih izkušenj,
kod 2. — končana osnovna šola.
Poskusno delo je 90 dni.
kuharico zagotavljamo *Udi stanovanje, prijave sprejemamo v roku *0dni od objave na naslov: Vzgojni zavod Frana Milčin-*fkega Smlednik, 61216 Smlednik.
namreč časovno opredeljene in tudi finančno pokrite. Tako so vsa načrtovana dela uresničili kar v 24,krajevnih skupnosti v občini. V 18 krajevnih skupnostih pa so dela bila ob koncu leta v glavnem v zaključni fazi. Le v krajevnih skupnostih Bratov Smuk, Grad in Poženik so naredili le polovico načrtovanega.
Za uspešno izvrševanje posameznih nalog in vključevanje večjega števila občanov v delo krajevne samouprave so bili v 29 krajevnih skupnostih sklicani zbori občanov. V 15 krajevnih skupnostih, kjer delujejo skupščine krajevnih skupnosti, so se le-te sestale najmanj enkrat. Sveti krajevnih skupnosti pa so se sestali povprečno štirikrat. Med aktivnejšimi so bili še posebno v Straži-šču in Čirčah.
Kar pa zadeva udeležbo delegatov na sejah zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, se je le-ta v primerjavi z letom 1982 poslabšala. Najmanj aktivne so bile predvsem delegacije v krajevnih skupnostih Cerklje, Gorenja Sava, Poženik, Šenturška gora in Trboje. Še slabše pa je bilo delo delegacij in konferenc delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Za 18 sklicanih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti je delovanje delegatskega sistema skoraj povsem zamrlo v krajevnih skupnostih Gorice, Trstenik, Tenetiše, Cirče, Besnica, Podblica in Gorenja Sava. Ocenjujejo, da je glavni vzrok za slabo delegatsko aktivnost v zmanjševanju možnosti, ki jih imajo delegati pri vplivanju na posamezne pomembne odločitve. A. Žalar
Parna lokomotiva je odslužila — V jeseniški železarni še pridno dela pet ozkotirnih parnih lokomotivic, ki imajo zgodovinsko vrednost. Služiti so začele v začetku 20. stoletja in neumorno puhale sedemdeset let, dokler prva med njimi ni omagala. Zdaj počiva pred Tehniškim muzejem železarne. Razrezali v staro železo je ne bodo, ker ima preveč imenitno železarsko preteklost; če bo vse po sreči z denarjem in zami-slimi. bo turistično prevažala obiskovalce okoli Tehničnega muzeja v Bistri. — Foto: D. Sedej
Pojem je, le sira ni
Občinska raziskovalna skupnost Radovljica se je odločila, da nameni denar tudi za raziskavo za kvalitetnejši bohinjski sir — Dve leti raziskav
Radovljica — Radovljiška raziskovalna skupnost je med letošnje raziskovalne naloge uvrstila nedvomno nadvse pomembno in potrebno raziskavo o možnostih za izboljšanje kakovosti mleka na odkupnem področju mlekarne Srednja vas v Bohinju. Za raziskavo je skupnost namenila 260 tisoč dinarjev, medtem ko bo živinorejska poslovna skupnost prispevala 100 tisoč dinarjev, prav toliko pa tudi. kmetij sko-gozdarska zadruga Srednja vas v Bohinju.
Bohinjski ementalec je bil dolga leta in je še vedno pojem na domačem in na tujem tržišču, vendar zadnja leta ne dosega primerne kvalitete in tako ostaja le pojem, medtem
ELMONT BLED
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
STROKOVNEGA SODELAVCA ZA EKONOMSKO PODROČJE V DO
Pogoji:
— ekonomska ali komercialna visoka šola,
— znanje nemškega ali italijanskega jezika,
— odlužen vojaški rok.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. OD po pravilniku, stanovanj ni. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Elmont Bled, Komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končani objavi.
ko je kvaliteta sicer solidna, vendar je do resnične kvalitete še dolga pot. Do tiste kvalitete, ki bi spet postavila bohinjski sir na ugledna prva mesta. V sirarni vedo, da zdaj kvaliteta ne odgovarja zahodnim standardom, radi pa bi ga seveda čimveč izvozili. Zavedajo pa se, da je treba začeti pri mleku.
Mleko in mlečni izdelki zavzemajo v okviru kmetijskega programa za povečanje proizvodnje hrane in izvoza vse pomembnejšo vlogo. Problematika proizvodnje mleka v Sloveniji je več ali manj znana, saj gre predvsem za neustrezne pogoje pri proizvodnji mleka, kot posledica pa se pojavlja neustrezna kvaliteta mleka in mlečnih izdelkov.
Sirarna v Srednji vasi je pomemben proizvajalec ementalskega sira, ki tako kot drugod v Sloveniji ni na zavidljivi kvalitetni ravni. Sir, izdelan iz slabega mleka, ne more zadovoljiti standardom, sploh pa ne izvoznim.
Podobne raziskave mleka so se že začele tudi na proizvodnem področju mlekarne Vrhnika in Ljutomer. Z vključitvijo mlekarne Srednja vas pa bi zajeli vse slovenske mlekarske obrate, ki izdelujejo ementalski sir. Tako bodo na terenu preučevali kvaliteto mleka v posameznih zbiralnicah in skupnega mleka v mlekarni. Rezultate bo dobila služba na terenu, ki bo tako ustrezno ukrepala.
Institut za mlekarstvo v Ljubljani predvideva, da bo delo trajalo dve leti. Dvakrat mesečno bodo jemali vzorce mleka v zbiralnicah in v mlekarni ter jih analizirali, spremljali tehnološki postopek izdelave sira, kontrolirali kvaliteto sira. Vse ugotovitve bodo poskušali takoj vpeljati v prakso, tako terenska pospeševalna služba, mlekarna in kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju.
D. Sedej
Notranja likvidnost in izgube
Hud problem jugoslovanskega gospodarstva je notranja nelikvidnost in izgube.
Po podatkih SDK, ki so jih slišali tudi direktorji jeseniškega gospodarstva, ki izredno veliko poslujejo z vsem jugoslovanskim tržiščem predvsem preko železarne, je bilo v devetih mesecih lanskega leta na jugoslovanskih žiro računih gospodarstva za 174 milijard dinarjev izgub ali 36 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, blokiranih pa je bilo 1174 žiro računov delovnih organizacij, kar predstavlja petino dinarskih sredstev na žiro računih gospodarstva.
Zaloge so znašale 55 milijard dinarjev ali za 44 odstotkov več kot v prejšnjem letu, terjatve od kupcev pa so porasle za 70 odstotkov. Kar v 40 odstotkih gospodarstvo uporablja menice, kar v praksi pomeni odlog plačila.
. Tudi jeseniško gospodarstvo je imelo še enkrat večje zaloge kot leto prej, delež menic pa je v celotnem prihodku presegal 50 odstotkov.
Izgub je bilo v Jugoslaviji za 92 milijard dinarjev. Vsaka enajsta temeljna organizacija združenega dela je bila v izgubi. V Sloveniji so izgube znašale 12 milijard dinarjev ali za polovico več, kar 80 odstotkov izgub pa odpade na delovne organizacije industrije in rudarstva. D. S.
Ocena sejmov civilne zaščite
KRANJ — Na pobudo republiškega sekretariata za ljudsko obrambo SRS so se minulo sredo sestali v Kranju komandant CZ SFRJ in pomočnik zveznega sekretarja LO generalpolkovnik Bruno Vuletič, predsednik sveta CZ SFRJ generalpolkovnik Ivan Miškovič, direktor zvezne poslovne skupnosti za civilno zaščito Bogomir Stankovič, član zveznega sekretariata LO general Mile Mandič, republiški sekretar LO SRS Martin Košir, komandant CZ SRS Bojan Ušeničnik, predsednik SO Kranj Ivan Cvar in direktor PPC Gorenjski sejem Franc Ekar.
V prizadevanjih za nadaljnji razvoj kranjskega sejma opreme in sredstev civilne zaščite so obravnavali analizo dosedanjega desetletnega dela prireditve. Z njo sta udeležence seznanila Martin Košir in Ivan Cvar. Glede na splošno oceno iz analize je sejem dosegel visoko organizacijsko in vsebinsko raven, ki se enači s podobnimi mednarodnimi prireditvami.
Posebno pozornost so na sestanku namenili pregledu smernic srednjeročnega razvoja sejma v prihodnje. Ugotovili so, da je lokacija prireditve v Kranju najprimernejša, dvig kvalitete pa bodo zagotovili z več ukrepi. Prizadevali si bodo za celovito ponudbo jugoslovanskih proizvajalcev na sejmu in zlasti za prikaz vseh novosti. Ob zagotovitvi največje možne ekonomske osnove za napredek tega področja bo nujna tudi usmeritev proizvajalcev v izvoz opreme in sredstev za civilno zaščito.
S. Saje
t PA NISMO SE UKLONILI
rontovci spodbudili razmah partizanstva
^i^^ina Škofja Loka je podelila domicil Okrožnemu odboru aktivistov OF za ^fieloško okrožje — Do spomladi 1943 so raztegnili mrežo OF na 65 od 86 vasi ^lvrožju in je zato vzbrstela prava partizanska pomlad, tako da je maja tega le-**nel Gorenjski odred devet bataljonov
v-^V _.    .      v      .ux:„„ fci^f. Živahna politična dejavnost se je poleti in je-
seni 1941 odvijala zlasti v Poljanski dolini, kjer je bila na pobudo Lojzeta Kebeta junija 1941 v Poljanah ustanovljena partijska organizacija. Ob koncu julija je bil ustanovljen v Poljanah odbor OF. le malo kasneje še v Gorenji vasi in Žireh. Na območju Trebije in Oselice, kjer je delovalo nekaj izredno prizadevnih zaupnikov OF, pa so že to poletje tekle priprave na ustanovitev odbora OF. Partijska organizacija in OF sta s svojo dejavnostjo privabili k sodelovanju mnogo somišljenikov in so razvili široko zaupniško mrežo po vsej dolini. Na podoben način se je odvijalo delo tudi na območju Križne gore in Selške doline, še zlasti pa na območju Praprotna, Bukovice in Bukovščice.
V zvezi s pripravo na vstajo je Lojze Kebe konec junija sklicaFsestanek komunistov in zaupnikov iz Škofje Loke ter Selške in Poljanske doline na katerem so sklenili, da bo treba takoj začeti z vstajo in osnovati partizansko četo, ki bo delovala v Poljanski dolini. Zato je tja odšla kranjska četa pod vodstvom Toneta Nartnika, ki je imela 13 borcev.
Sredi oktobra 1941 se je na Mohorju zbral Cankarjev bataljon in tako se je vojaška in politična aktivnost raztegnila na obe dolini. Na območju Škofje Loke je bil ustanovljen rajonski komite KPS Škofje Loke s širšo okolico. Za sekretarja je bil imenovan Maks Krmelj. Na usta-
's?? S^ffiivdbSh dolinah. Med leti 1935 in X^Je bilo v Škofji Loki nekaj stavk in drugih ,*^V *>T**ih akcij, ki jih je vodila in usmerjala Ko-jsv7cEtična partija in s tem krepila enotnost de-s^l3 J>. kmetov, obrtnikov in študentov ter prek Jk:VWrontnega gibanja pripeljala do Osvobo-fronte slovenskega naroda   Med delav
Med delav-
* s'e jeVepila tudfpripadnost Komunistič-J^K*tiJi in tako je bila leta 1938 v Škofji Lok. K - %^>vljena partijska organizacija, ki je bila po-*^   rx ^ v okrožni komite KPS Kranj. • JS^U^ okupaciji Jugoslavije je bila partijska or-*W«*cija prek številnih privržencev povezana z tLH^K1 sloji prebivalstva. V povezavi s privrženci *i^fVimi protifašisti so komunisti takoj po ka-.fi*^ Viji zaceli zbirati orožje, ki ga je bilo na %l Območju veliko. Vzporedno so se začele pn-* na ustanovitev OF. Na pobudo Lojzeta Ke-tCV*^* bil julija 1941 ustanovni sestanek OF za V* k O Loko, ki so se ga razen komunistov udeleži?* v^Ni predstavniki drugih skupin Dejavnost se je hitro odrazila v okolici. Člani odbora IV Xj*rževali stike s Kranjem in Ljubljano, s Po-^\ t?* >n Selško dolino ter od oktobra naprej tu-H^nkarjevim bataljonom, ki se je zadrževal
^horju.
novnem sestanku je bil sprejet sklep, naj se pokliče v partizane tiste aktiviste OF, ki jim grozi aretacija, ter druge prostovoljce in naj se oblikujejo tri čete: ena v Škofji Loki, ter po ena v Poljanski in Selški dolini. Na sestanku na Bukov-ščici je bilo 8. decembra sklenjeno, da se vstaja začne.
Za izvedbo vstaje v Selški dolini je bil zadolžen Maks Krmelj, ki je že ustanovil Poljansko četo, za vstajo v Selški dolini pa Ivan Tomažin, ki je zbral Selško četo. Obe četi so vključili v Cankarjev bataljon. Ker je bilo v Poljanski dolini več pogojev za vstajo, se je težišče dela preneslo tja in 20. in 21. decembra so bile po vaseh poslane partulje, ki so oznanjale, da je napočil čas za vstajo in naj se oboroženemu boju priključijo možje in fantje. Pozivu je odzvalo 275 domačinov, 51 pa se jih je vključilo že prej. Z območja sedanje škofjeloške občine pa je decembra 1941 odšlo v partizane 336 domačinov. Krona te vstaje so bili hudi boji z Nemci 25. in 27. decembra v Poljanski dolini in potem tridnevna Dražgoška bitka.
Po teh bojih se je Cankarjev bataljon organizirano umaknil iz Dražgoš, vendar pa se je s tem zaključilo prvo obdobje uspešnega vojaškega in političnega dela KP in OF na Gorenjskem. Partizanske skupine so zaradi hude zime in stalnega preganjanja, trpele velike izgube, ujeti pa so bili tudi številni partizanski aktivisti.
Da bi politično delo ponovno oživelo, je pokrajinsko politično vodstvo avgusta 1942 na Jelovici sklenilo organizirati in izpopolniti okrožne komiteje na Jesenicah, v Kamniku in Kranju. Na teren je poslalo tudi nekaj borcev. Izboljšanje položaja na terenu je bilo nujno zaradi bliža-
joče se zime, saj bi bil sicer nadaljnji obstoj partizanskih enot na Gorenjskem nemogoč. Danes lahko mirno ugotovimo, a sta bili jesen in zima 1942—43 najtežje obdobje partizanstva na Gorenjskem.
Za poživitev dela na terenu je bilo izbranih osem borcev iz čet Poljanskega bataljona: za Smlednik Janez Kalan-Kosec, za Medvode Avgust Barle-Kalan, za Škofjo Loko Adolf Sluga-Tratomir. za Poljane Anton Peternel-Igor in za Selca Janez Kmet-Florijan. Maks Krmelj-Matija pa je bil decembra 1942 imenovan za sekretarja PK KPS za Gorenjsko. Ko je Nartnik razdelil naloge, je delo na terenu spet steklo. Borci so uspeli raztegniti mrežo OF na 65 vasi od skupno 86 vasi na tem območju. Mreža je slonela na terenskih odborih OF, ki so imeli od tri do sedem članov. Ker je na tem področju delovala tudi Pokrajinske tehnika, je bilo med ljudmi tudi dovolj literature in tako je spomladi 1943 vzbrstela prava partizanska pomlad in maja 1943 je Gorenjski odred že imel devet bataljonov, na Dolenjsko pa so poslali okoli 800 neoboroženih borcev. Iz Poljanskega bataljona do maja 1943 nastali štirje: Poljanski, Selški, Škofjeloški in Dražgoški.
Razvoj odborov OF in NOO je bil prav tako silovit in je poleti na območju škofjeloškega okrožja delovalo v rajonu Škofja Loka 38 vaških in 6 tovarniških NOO, članov KP pa je bilo 78, Poljanski rajon pa je imel 27 vaških NOO in 46 članov Partije. Rajon Selca je imel 24 vaških in 1 tržkiNOO, 19 članov ter 11 kandidatov za člana Partije. Razvejano delo in široka množičnost je narekovala tudi drugačno organiziranost fron-tovske in partijske organizacije. Zato so začeli ustanavljati tudi rajonske komiteje KP in rajonske odbore OF. Člani forumov so bili razen partizanov tudi najbolj požrtvovalni terenci.
Pripravila: L. Bogataj
GLAS 4. STRAN
GOSPODARSTVO
PETEK. 24. FEBRUARJA 19*
Zamrznitev povečuje neskladja
Sedanja zamrznitev cen je povzročila kup nejasnosti, posledice pa so hude predvsem za gospodarstvo — Trgajo se reprodukcijske verige, industrija je slabše oskrbljena z materiali za proizvodnjo, na trgu ni določenih izdelkov, pojavljajo se zastoji v proizvodnji, izvažajo surovine in polizdelke, uvajajo se nezakonita doplačila in povečujejo se izgube
Kranj — Odlok o zamrznitvi cen je bil sprejet v nasprotju s stališči gospodarstva. Je tudi v nasprotju z tržnimi zakonitostmi, zato je upravičeno mnenje, da bo tudi sedanja zamrznitev cen neuspešna, kot so bile neuspešne vse dos'edanje, je poudaril predsednik medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Bojan Urlep na sredini seji Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Vzroke inflacije je treba odpravljati z ekonomskimi in ne z administrativnimi ukrepi, ki vzrokov ne odpravljajo, temveč le odlagajo reševanje največjih nesorazmerij.
Odlok je bil pripravljen nestrokovno in ni jasen. Zato se ne izvaja enotno, marsikje ga kršijo in je bilo treba v njegovo uresničevanje vključiti tudi zvezno skupščino in republiške organe, pripravlja pa se celo poseben zakon. Povsem enakega besedila v vseh dosedanjih zamrznitvah še nikoli doslej niso razlagali tako kot tokrat. Sedaj niso veljavne niti cene, ki so bile sicer oblikovane skladno s predpisi, pa jih organizacije združenega dela še niso uporabile. To pomeni, da ne veljajo, če do 19. decembra še niso prodale izdelka po višji ceni. Kljub zagotovilom, da bodo posebej obravnavali in nadzorovali določanje cen novih in sezonskih izdelkov, izdelkov, ki imajo posebne tehnične zahteve ali takih, ki so jih kupci posebej naročili, je položaj njihovih proizvajalcev še vedno nejasen in neurejen. Nedopustna je zamrznitev odnosov v skupnem prihodku. Ker so se podražile surovine, cene izdelkov pa so zamrznjene, so vhodni materiali postali predragi, predelovalcem pa grozijo izgube. Gospodarstvo vedno nasprotuje zamrznitvam cen, ker nikdar ne dajo pričakovanih učinkov pri zmanjševanju infla-
Polletna zamrznitev — 200 milijonov dinarjev izgube
'V Iskri resno razmišljajo, da bodo gospodinjske aparate, ki so jim morali ceno znižati za 20 odstotkov, prenehali izdelovati — Izvozili bodo za 21 milijonov dolarjev, več pa ne morejo zaradi slabe oskrbe s surovinami — Stroški rastejo s podvojeno hitrostjo celotnega prihodka
Železniki - V Iskri — Elektromotorji v Železnikih naj bi letos izdelali za 2 milijardi dinarjev gospodinjskih aparatov in strojčkov. Lani avgusta so se aparati podražili za 19 odstotkov, medtem kp so1>si važnejši materiali dražji med 50 in 300 odstotki. Zato so proti koncu leta ponovno prijavili podražitev izdelkov za 20 odstotkov in jo tudi v zakonitem roku, tik pred zamrznitvijo, dobili odobreno. Računali so, da bodo s tolikšnim povišanjem cen nekako pokrili hitro naraščajoče stroške proizvodnje, nikakor pa nove cene ne bi zagotovile primerne akumulacije.
Gospodinjske aparate so mesec dni prodajali po višjih cenah. Na opozorilo zvezne skupščine so cene februarja znižali za 20 odstotkov. To pomeni, da bodo imeli v pol leta 200 milijonov dinarjev izpada dohodka. Ob te'm pa se surovine še naprej dražijo. Obstajajo črne cene, prisiljeni so podpisovati sporazume o pokrivanju razlik med veljavnimi in črnimi cenami in če jih ne podpišejo, materiala ni.
Ker si izgube ne morejo privoščiti, v Iskri resno razmišljajo; da bodo strojčke prenehali izdelovati, oziroma jih bodo delali le za izvoz. Stroški proizvodnje namreč kljub zamrznitvi naraščajo veliko hitreje od celotnega prihodka. Če je normalno in so to uspeli zagotavljati še leta 1982, okoli 40 odstotkov dohodka v strukturi celotnega prihodka, so ga lani dosegli komaj 22,7 odstotka. Za letos pa ob 20 odstotkov večjem celotnem prihodku, ob tem da fizični plan proizvodnje povečujejo za 20 odstotkov in izvoz za polovico, planirajo le še slabih 19 odstotkov dohodka v strukturi celotnega prihodka.
To pomeni, da se velik del dohodka, ki ga ustvarijo delavci v Železnikih, seli k surovinarjem in proizvajalcem polizdelkov. Visoke cene vhodnih materialov, ki so nekateri že dražji kot potem obdelani v izdelkih, so porušili vse tržne zakonitosti in zamrznitev spravlja finaliste v katastrofalen položaj.
V Iskri pa se pojavlja še dodaten problem: imajo sicer veliko naročil iz tujine in bi lahko večino strojčkov in aparatov izvozili, vendar so preslabo oskrbljeni s surovinami, da bi lahko sprejeli večja naročila kooperantov. Sicer pa so si zadali izredno ambiciozni izvozni plan: izvozili bodo 60 odstotkov proizvodnje in iztržili 21 milijonov dolarjev, kar je več kot 20.000 dolarjev na zaposlenega.
L. Bogataj
Konfekcionarji se ne morejo strinjati
KRANJ — V Gorenjskih oblačilih v Kranju ocenjujejo, da je odlok o zamrznitvi cen nelogičen in hkrati tudi nerazumljiv. V zvezi z vračanjem cen na raven pred 19. decembrom pa je stanje še slabše. Konfekcionarji so sezonske cene formirali že septembra lani, sezonsko blago pa lahko začno prodajati, ko pač nastopi čas. Sedanji odlok pa jim praktično preprečuje prodajo njihovih sezonskih izdelkov, saj uveljavlja cene iz leta 1982. Da je zmeda še večja, pa se v praksi dogaja, da so nekateri dan ali dva pred zamrznitvijo oziroma vračanjem na staro raven nove cene še lahko uveljavili, drugi (in teh je kot kaze-kar večina) pa ne. Slednjim to povzroča visoke izgube vsak dan. Zato se, na kratko rečeno, delavski svet v Gorenjskih oblačilih s takšnim načinom ne strinja.
A. Ž.
cije in pri zagotavljanju tržnega ravnovesja. V času zamrznitve še nikoli doslej niso sprejeti ukrepi za odpravo vzrokov inflacije, zato so se težave po odtalitvi vedno še zaostrile in smo vedno doživeli po mirovanju pravo eksplozijo cen.
To pot so težave še večje, ker so zamrznjene urad no določene cene. Te pa so, kot vemo, mnogokrat nižje od tistih, ki so jih že prej dosegali s samoupravnimi sporazumi med surovinarji in predelovalci.
Posledica je trganje reprodukcijskih verig, ker surovinarji in proizvajalci pojizdelkov blago usmerjajo v izvoz namesto domačim kupcem. S tem namreč dosegajo višje cene, oskrbljenost tovarn z materiali za proizvodnjo se slabša, povečujejo se dodelavni posli, širijo se razne oblike nezakonitih doplačil in povečujejo se izgube.
Zato gospodarstvo zahteva, da cene čimprej odmrznejo, najkasneje pa v treh mesecih po uveljavitvi odloka. Brez odlašanja pa je treba potrditi predloge za odmrznitev cen pri tistih proizvajalcih, kjer so razmere najbolj kritične. O tem naj bi razpravljala zvezna skupščina.
Hkrati je treba takoj pripraviti protiinflacijski program in ukrepe, ki bodo omogočili njegovo uresničevanje. V slovenski gospodarski zbornici so pripravili tudi predloge za oblikovanje cen po tržnih pogojih, za samoupravno urejanje cen in za neposredni nadzor nad cenami. Gre za predlog, po katerem naj bi se dobra polovica cen svobodno oblikovala, približno tretjino naj bi jih uredili s samoupravnimi sporazumi, druge bi ostale pod neposrednim nadzorom države L. B.
Težave pri dogovarjanju
KRANJ — V kranjskem Tekstilindusu se sprašujejo, zakaj je bil odlok o zamrznitvi sploh potreben, ker dejansko ničesar ne rešuje, povzroča pa, ne le njim marveč tudi številnim drugim proizvajalcem, vrsto težav. Cene za novo kolekcijo so v Tekstilindusu uveljavili že konec novembra lani. Zato s tem v zvezi trenutno nimajo težav. Nevšečnosti pa jim odlok vendarle povzroča, saj se s partnerji, ki se že zanimajo za njihove izdelke, ne morejo dogovarjati o kolekciji za sezono 1984/1985. Proizvodnja za zdaj sicer še poteka po programu, težave pa lahko nastopijo, če se v zvezi s cenami problem ne bo kaj kmalu razrešil.
A. Ž.
Bodo ljudje brez čevljev?
TRŽIČ — Delavcem tržiškega Peka nihče ne zna povedati, na kakšen način bodo v začetku marca lahko razpostavili na prodajne police modno obutev za pomladno in poletno sezono.
Novembra, ko so izoblikovali novo kolekcijo, so zanjo posredovali tudi predlog novih cen. Razumljivo pa, da poletnih sandal 19. decembra, ko bi jih zamrznitev cen še obšla, ni bilo v prodajalnah. Sredi najhujše zime tam res nimajo kaj početi.
Peko torej z.a potnladno-poletno kolekcijo nima dovoljenih novih cen. Glede na to, da izdelujejo modno obutev, v proizvodnjo ne morejo spraviti lanskih modelov. Pa tudi, če bi jih lahko, jih ne bi mogli prodajati po lanskih cenah, saj se je samo usnje v pičlem letu dni podražilo kar za okroglih 150 odstotkov.
V Peku zato sprašujejo: ali bodo Jugoslovani zaradi zamrznjenih cen brez sandal? Podajati se v proizvodnjo z v naprej izračunano izgubo ni gospodarno, saj sproščene zmogljivosti lahko znatno donosneje izkoristijo s preusmeritvijo proizvodnje v izvoz na klirinški trg.
Akcijo za čimprejšnjo sprostitev cen peljejo čevljarji prek slovenskega in jugoslovanskega poslovnega združenja. Od tega, kako bo uspela, bo odvisno kakšne bodo naslednje sezonske kolekcije in kolikšna proizvodnja obutve za domači trg.
H. J.
Tržič — Glede na to, da so bili lanski modeli Pekove modne obutve po vloženih materialih in delu zahtevnejši kot prejšnje leto, so tržiški čevljarji ob triodstotnem porastu števila zaposlenih dosegli za pet odstotkov večjo proizvodnjo in dva odstotka večjo produktivnost.
Vendar pa s temi številkami niso povsem zadovoljni. V prvem lanskem polletju zaradi pomanjkanja materialov niso mogli izdelati dovolj zgornjih delov obutve. Izpad se je pokazal zlasti v drugem polletju v montažah. Ni ga mogel nadomestiti niti večji uvoz materialov za izvozno proizvodnjo. Posledice so bile vse prej kot rožnate; zamujali so dobavne roke za izvozna naročila, zaradi česar so dosegali na tujem trgu tudi nižje cene in skromnejša naročila za naprej.
Kljub temu so v Peku lani prodali na zahod skoraj 1,8 milijona parov obutve, kar je za 28 odstotkov več kot 1982. leta in 42 odstotkov celotne lanske proizvodnje. Klirinško prodajo so v Peku zmanjšali še za nadaljnjih 42 odstotkov, kar pa je skrajna meja, če želijo obdržati stik s tem trgom.
Zaradi pomanjkanja materialov se je Pekov uvoz lani znatno povečal; redni je porasel za devetnajst odstotkov, vrednost začasnega pa se je več kot podvojila. Razen tega so morali v Peku uvažati še za potrebe svojih dobaviteljev.
Poslovno leto so kljub vsem težavam sklenili s 5,7 milijona dolarjev zunanjetrgovinskega presežka.
Domača prodaja je bila zelo ugodna. V Peku so prodali prek 4,2 milijona parov obutve, torej več od lastne
Izvozili polovico obutve
Minulo poslovno leto so tržiški čevljarji kljub težavam z riali dokaj ugodno sklenili — 5,7 milijona dolarjev zunan, vinskega presežka — Letos bodo izdelali blizu 3,9 milijona p obutve, od tega jo bodo predvidoma 58 odstotkov izvozili na s hod
celoletne proizvodnje. Ponudbo namreč razširili z dokupi od k rantov, razen tega pa so o zmanjšali zaloge, kar pa ima dohodka seveda le enkratni učinek.
Celotni prihodek Peka se je i povečal za 74 odstotkov in je dosef nekaj manj kot petnajst milijard-" narjev. Porabljena sredstva so i hitreje od celotnega prihodka, z zaradi dražitev vseh vrst usnja domačem trgu in proti koncu lett di na svetovnem.
Počasneje od celotnega pi je rasel dohodek, ki pa je bil vestf* le za 69 odstotkov večji kot 1962-' ta. Znašal je 3,7 milijonov dinast Za osebne dohodke so v Peku niF nili za 37 odstotkov več denir skladno z dogovorom, tako d vprečni osebni dohodek doW 18.258 dinarjev, samo v tržiški tO* ni pa 19.303 dinarje.
Letos v Peku načrtujejo za i odstotkov večjo proizvodnjo, kar* meni blizu 3,9 milijona parov eb-Na konvertibilni trg bodo pitf predvidoma 58 odstotkov pre : nje oziroma dobrih 2,2 milijcr^ rov obutve, na klirinški 300 : rov.   Pozitivna zunanjetrg menjava bo ugodnejša kot lan segla bo predvidoma sedem ff nov dolarjev.
Take rezultate bodo v Peku & uresničili le. če bodo uspeli do $> nosti izkoristiti proizvodne zrr-vosti. povečati izvoz na zahod S mu njegov delež v celotnem oc? proizvodnje ter če bodo zager tudi primerne izvozne spodbud drugi gospodarski pogoji.
H. Jetovč
Odlok o potrošniških posojilih
LJUBLJANA — Izvršni svet skupščine SR Slovenije je 21. februarja letos sprejel odlok o določitvi elementarne nesreče, zaradi katere se lahko dajejo potrošniški krediti osebam, ki so utrpele škodo. Kredite lahko dajejo banke osebam, ki so utrpele škodo zaradi viharja od 9. do 11. 2.1984; le-ta je prizadel v občini Jesenice Krajevne skupnosti Blejska Dobrava, Hrušica, Javor-nik-Koroška Bela, Planina pod Golico, Žirovnica, Podmežaklja, Mirko Rogelj-Petek in Sava; v občini Kranj krajevne skupnosti Bela, Britof, Brnik, Cerklje, Duplje, Golnik, Gorice, Grad, Kokra, Kokrica, Naklo, Olševek, Preddvor, Predoslje, Tenetiše, Trstenik, Velesovo in Visoko; v
občini Radovljica krajevne sfc*
nosti Begunje, Brezje, Lesce 5 Radovljica; v občini Trii^ knV vne skupnosti Bistrica pri TrS* Brezje pri Tržiču, Jele«^, J vor, Krize, Lese, Lom poj ^ čem, Podljubelj, Pristava «3 nje, Senično in Tržič-niesto.
Prošnjo za posojilo laJhko i zadeti  občani   vložijo   v& 60 dni po uveljavitvi teg«. ki začne veljati konec fehra*' letos, kot poroča rep^u^ > mite za informiranje. ps^ g žitvi prošnje za odobritev Mtf' niškega kredita bodo nrH>rafi' čani poleg drugih doka*jj 0 t zročeni škodi priložiti tudi i* dilo sveta krajevne skupna? nastali škodi.
h
Vi
Ji
Imate prihranke v devizah, ki jih želite čimbolj smotrno porabiti?
S prodajo deviz Ljubljanski banki si zt gotovite poleg dinarske protivrednost J£s^! pri veljavnem tečaju, še gotovinsko p* JjjJjJ soiilo v enakem znesku.
*sV
*1
Posojilo boste dobili po 25% letil?Wft> obrestni men in ga vračali v enakih n* $&Kf sečnih obrokih. Najdaljša doba vračanji je 5 let.
Višina kredita in doba vračanja sta sni od vaše kreditne sposobnosti. Dodatne informacije boste dobili v enotah Ljubljanske banke, Tem banke Gorenjske.
JT#4 ljubljanska bai
M%0 Temeljna banka Gore
PETEK, 24. FEBRUARJA 1984
KULTURA
5. STRAN OLAi
KULTURNI KOLEDAR
JESENICE - V gledališču na Jesenicah bo v nedeljo, 26. februarja, ob 10. uri gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja z lutkovno predstavico Vaš dežnik je lahko balon. V ponedeljek, 27. februarja, torek, 28. februarja in sredo, 29. februarja, ob 19.30 pa bo amatersko gledališče Tone Čutar izvedlo dramo Ž. Petana Obtoženi volk.
Drevi ob 18. uri bo v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah otvoritev razstave slik akad. slikarja Janeza Ravnika.
PREDOSLJE - V kulturnem domu v Predosljah bo v soboto, 25. februarja in v nedeljo 26. februarja, ob 19. uri izvedena drama J. Jurčiča Deseti brat.
TRBOJE - V soboto, 25. februarja, ob 19.30 bo KUD Vele-sovo uprizorilo ljudsko igro V. Pipana Dekle iz Trente.
CERKLJE — V nedeljo, 26. februarja, ob 16. uri bo v dvorani zadružnega doma Cerklje uprizorilo KUD Velesovo ljudsko igro Dekle iz Trente.
ŠKOFJA LOKA - V torek,
28. februarja, ob 17. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki Ura pravljic. V .sredo,
29. februarja, ob 18. uri pa bo Večer z diapozitivi.
BRNIK — KUD Moste vabi na ogled igre Manice Kamano-ve Prisega ob polnoči. Predstava bo v soboto, 25. februarja, ob 19. uri v domu gasilcev na Sp. Brniku.
^tlaje življenje
Predpremiera na filmskem platnu
Gandhi
NAGRADNA KRIŽANKA
Kranj — Britanski film Gandhi so na lanski podelitvi Oskarjev v Los Angelesu največkrat, kar osemkrat, ovenčali z dragocenim kipcem. Postal je najboljši film, Richard Atten-borough najboljši režiser, Ben King-sley najboljši igralec. John Brilev je dobil oskarja za najboljši izvirni scenarij, za fotografijo Billy Williams in Ronnie Tavlor, John Bloom ža montažo, Stuart Craig in Bob Laing za sceno, John Molo in Bhanu Athaiva za kostume.
Nekaj besed o režiserju: Richard Attenborough se je rodii 1923. leta. Najprej se je posvetil igralstvu. Začel je v klasičnem britanskem vojnem filmu, nato igral v 60 filmih in postal eden od največjih dramskih igralcev svoje generacije. Pred štirimi leti so ga za prispevek britanskemu gledališču in filmu povišali v plemiča.
O svojem zadnjem delu, Gandhiju, je režiser dejal: »Zaradi vsega, kar prinaša, posebno pa zaradi načina prikaza odnosa med Indijci in Britanci, ni čudno, da je film všeč Indijcem, da je dobil veliko pohval v Ameriki in da bo, upam, imel uspeh tudi drugod po svetu. Bojim se edino reakcije Britancev. Mislim, da bi bila lahko v nacionalističnem razpoloženju po falklandski vojni zame zelo neugodna. Priznam pa, da bi me bolj zaskrbelo, če bi bil film všeč predsednici Margaret Thatcher.«
Gandhijevi filmski biografiji vsi poznavalci dela slavnega Indijca priznavajo izjemno poštenost, ki je plod režiserjevega lastnega študija.
^Temiera radovljiškega Linhartovega odra: koncert za Bretono-^t) besedo
Radovljica — Nocoj ob 20. uri bo v Radovljiški graščini letošnja prva Premiera radovljiškega Linhartovega odra, ki jo je pripravil skupaj z ^)ruštvom književnih prevajalcev iz Ljubljane.
Sodelovanje   med Linhartovim ^»drom in slovenskimi književnimi prevajalci je že tradicionalno, vendar pa se kaže letos v drugačni obli-JJ* Doslej se je namreč na skupnih ječanjih v obliki klasičnega literarnega večera zmeraj predstavilo vec izvajalcev, letos pa se je Linhartov _5^er odločil, da v koncertu za besedo Odreja Bretona z naslovom Raje življenje predstavi le enega mojstra ^^»mače in tuje besede. Izbral je Ale-Bergerja, ki je prepesnil Bretono-liriko in za vrsto sijajnih prevo-
Cn^v iz francoščine, predvsem pa'za VTUeneaujevi deli Cica v metroju in
Hje v slogu, dobil lani tudi Sovreto-^ nagrado.
S študijem in ugledališčenjem izbora Bretonove poezije, ki je bil duhovni oče in dolgoletni usmerjevalec nadrealizma, katerega člani so verjeli, da bodo s sproščanjem podzavesti, se pravi, spontanega in alogične-ga v človeku razširili svojo spoznavno skušnjo in obenem zaživeli bolj v skladu s pravim človekovim bistvom, pa se je Linhartov oder lotil doslej "najzahtevnejše naloge v oblikovanju umetniške besede.
Koncert za Bretonovo besedo so pripravili recitatorji Maruša Avguštin, Alenka Bole-Vrabec, Branka Borisavljevič, France Černe, Marko Črtalič, Barbara Kokalj, Bernarda Mrak-Kosel, Slavica Česnik in Alenka Weithauser. Scena, kostumi in scenski gib so delo Gordane Schmid-tove, glasbeno spremljavo so prispevali člani ansambla Vijolice, Nejc Brence, Maruša Oblak in Boštjan Soklič, celotni večer pa je zamisel Alenke Bole-Vrabec.
ozarec vina okusnejši v metniškem okolju
uHranj - Lokal Kavka na kranj-i Maistrovem trgu je menda edi-)1 na Gorenjskem, ki svojo gostin-ponudbo domiselno dopolnjuje z ^rijsko dejavnostjo. ^JNaj bo Kavka hkrati tudi galeri-sem se odločil iz čistega sposto-**ja, veselja do umetnosti»še pose-^ likovne,« je dejal lastnik Andrej T^ačar. »Včasih, ko sem imel cas, 5* tudi sam kaj naslikal.« *Xako so novost, vsaj v Kranju to * sprejeli gostje in likovniki? w ^ JVIoram reči, da oboji dobro. Dan-\7*V*es i« tako, da se mora celo ze JlV^nan likovnik čim pogosteje poja-*lS^ti s svojimi deli v javnosti, med V5^mi- Vabilu, naj razstavljajo v 0>\~ki, se zato odzivajo tudi slavna |v*$>*ia likovne umetnosti. Zaradi goriškega okolja se sicer bojijo, da
>•   ^--u» u** je -----
|£ 3 ni treba bati. Dopoldanski gost-Cv JJ^ večinoma starejši, popoldne in %V*^er prihajajo mlajši, predvsem ^|j * urniki in športniki. Ix)kal so kot ^*ijo znali sprejeti, po drugi stra-
ni pa je že sama galerija naredila med gosti tudi dobrodošlo selekcijo.«
Doslej so v Kavki razstavljali Zmago Puhar, Vinko Tušek, Todorče Atanasev, Cveto Zlate, Henrik Mar-chel, Franc Vozel, pred njim skupina več kranjskih likovnikov, ki so izkupiček s prodajne razstave namenili za obnovo pogorelega lokala, trenutno pa razstavlja ženske akte v oljni tehniki Jože Trobec, oče olimpijskega Vučka.
»Galerijo Kavka nameravam odpreti tudi likovnim ustvarjalcem zunaj Kranja in Gorenjske,« je povedal Andrej Pogačar. »Letos bodo s svojimi deli sodelovali Alenka Kham-Pi-čman, Marija Svetlič, Rajko Čuber, Leon Zakrajšek, ponovno Zmago Puhar, zlasti zanimiv pa bo gost iz sosednje Avstrije, Konrad Koller. V prihodnje bi namreč rad vsaj enkrat na leto povabil enega od znanih tujih likovnikov.«
Večinoma so razstave v Kavki uspešne tudi po prodajni plati. Zmago Puhar, na primer, je prodal kar osemdeset odstotkov razstavljenih del, olja Jožeta Trobca so že vsa zakupljena.
»Kol lastnik Kavke z galerijsko dejavnostjo ne služim, celo zelo veliko odgovornost imam zaradi tega do razstavljalcev,« je povedal Andrej Pogačar. »Ko je lokal gorel, je v njem ravno razstavljal Todorče Atanasev. Slike so bile več ali manj uničene. K sreči je bil slikar zelo razumevajoč, popustljiv. Seveda pa galerijska dejavnost pomeni neko vrsto ponudbe, ki se uspešno prepleta z gostinsko. V prihodnje nameravam galerijo razširiti, dobiti zanjo primernejši, večji prostor. O podrobnostih še ne bi govoril, ker gre trenutno v glavnem le še za zamisel.«
H. Jelovčan
Richard Attenborough je za uresničitev ideje, da posname filmski ep o človeku, ki je Indijo osvobodil Britancev, porabil več kot dvajset let. Pri tem sta ga med drugimi spodbujala pokojni indijski premier Nehru in prav tako pokojni britanski vicekralj Indije lord Mountbutton. Ta mu je nekoč dejal: »Od vseh ljudi, ki sem jih srečal v življenju, je bil samo en človek zares velik — na način kot sta bila Buda ali Kristus — in to je bil Gandhi.«
Filmu bi lahko tudi kaj očitali. Na primer to, da Attenborough ni dovolj izkoristil neizčrpnega likovnega bogastva dežele, čeprav je posnel nekatere zares očarljive prizore. Nekatere pa, posebno tiste v zvezi z atentatom na Gandhija, človeku, ki ne pozna zgodovine, morda ne bodo dovolj razumljive. A v celoti je film izreden po zgodovinski plati, po gledljivosti in umetniških dosežkih.
Za veliki uspeh filma je v veliki meri zaslužen tudi Ben Kingslev, ki je oživil petinpetdeset let iz življenja očeta sodobna Indije. Tako je imeniten, da se zde tri ure filma neverjetno kratke, tako zelo je podoben Gandhiju, da človeka nehote obide misel, da je Mahatma vstal od mrtvih.
Predpremiera filma Gandhi bo v nedeljo ob 20. uri v kranjskem kinu Center. Gledalce opozarjamo, da še ni podnaslovljen v slovenskem jeziku. Gre za hrvaško kopijo. V primerjavi s pohvalno prizadevnostjo kino-podjetja, da film čimprej prikaže vsaj najbolj nestrpnim obiskovalcem, tudi ta slabost ni omembe vredna. (H. J.)
Peta zimska serenada
Radovljica — S koncertom dveh skupin, Komornega moškega zbora A. T. Linhart in Harmo-nikarskega orkestra, ki deluje pri radovljiški glasbeni šoli, bo kulturno društvo Radovljica v soboto ob 19. uri v graščini sklenilo cikel glasbenih večerov, ki so se začeli decembra lani.
Komorni moški zbor pod vodstvom Antona Iskre bo prepeval narodne in umetne pesmi slovenskih skladateljev Emila Adamiča, Jakoba Aljaža, Josipa Pavčiča, Cirila Preglja, Miroslava Vilharja in Ubalda Vrabca.
Harmonikarji, ki jim dirigira Jože Ažman, pa so v svoj pester spored uvrstili vrsto skladb iz domače in svetovne glasbene zakladnice z zanimivimi folklornimi motivi.
Polka je ukazana
Folklorni večer v počastitev visokega življenjskega jubileja Tončke Maroltove
Ribno — V nedeljo zvečer ob 19.30 bo v Zadružnem domu v Ribnem zanimiv in mikaven večer, na katerem bodo nastopile tri gorenjske folklore: folklorna skupina KUD Valentin Kokalj Visoko s plesalci, z Gašparji iz Trefal-tovth Srečanj in pevcema Mirja-no in Brankom, folklorna skupina kulturnega društva Bled ter mladinska folklorna skupina gostitelja, DPD Svoboda Rudi Je-dretič iz Ribnega. Zvrstili se bodo delovni plesi, ja, usoka je gora, ta potrkana, ta požugana, klobuk, gorenjski svatovski plesi, tržiška, Urša pa Gašpar s šuštarčki in mazurka.
Zanimivost večera je v tem, da so vsi zapisi, glasbene priredbe in postavitev plesov delo Tončke Maroltove. S tem večerom pa se tudi izteka mesec kulturnih prireditev radovljiške občine ob slovenskem kulturnem prazniku.
star jap
telo-
immi
Špansko
otočje
v sredozemlju
skladatelj adamič
fr mesto v rokav
skem prelivu
najv slove n pisatelj
povzroči teu bolezni
lovna vrv z zanko
združba kapitalističnih monopolov
mesto v sr egiptu (tel el)
it polit gibanje z/ združitev
dalj čas obdobje
mesto v južni spanui
dvignjen prostor
za nakladanje
češka pri troilnica
trojica glasbenikov
surovina za izde lavo platna
franc pisatelj charles)
it mesto v pokraj eramo
preprost lesen plug
pripadnik
nekd german plemena
partiz
ime djura pucarja
okrajs
amer zen ime (pamelai
majhna
razpoka na povr sini
slap pod okreš-ljem
jap luka na otoku honsu
Rešitev nagradne križanke z-dne 17. februarja: kantinerka, asortiment, strn, kabel, panika, Aga, Anana, plin, Ri, amarant, oer, konji, vlak, arsak, sivina, denar, Čoka, gnida, ukaz, Er, Inari, porast, Ra, RR, tragika, USA, Klinar, ski, anali.
Prejeli smo 131 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Marija Opeka, Kranj, Koroška 12, 2. nagrado (150 din) prejme Ivanka Meglic, Cesta 4. julija 59, Tržič in 3. nagrado (100 din) prejme Vida Rugale, Kranj, Kidričeva c. 3. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev pošljite do 29. februarja do 9. ure na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijade 1 z oznako — Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din.
Gogoljeva Ženitev na Jezerskem
Jezerjani so Gogoljevo komedijo dobro vtkali v današnji čas in s tem bistveno približali zgodbo iz stare ruske malomeščanske družbe naši sedanji miselnosti
Jezersko — Spet spodbuden dosežek jezerjanskih gledališčnikov-amaterjev! Lotiti se zahtevne satirične komedije ruskega klasika Nikolaja Vasiljeviča Gogolja (1809—1852), sodobnika našega Prešerna, je zares pogumna odločitev. Tembolj, ker snov ni naša niti sodobna.
Vendar pa velja priznati, da so Je-zerjani komedijo kar dobro vtkali v današnji čas in s tem bistveno približali zgodbo iz stare ruske malomeščanske družbe naši sedanji miselnosti. Zapleti in razpleti klasične komedije (drugo znamenito Gogoljevo delo te zvrsti je njegov Revizor) so postali gledalcem v prepolni dvorani 18. in 19. februarja povsem domači in razumljivi, veliko po zaslugi spretnega in domiselnega režiserja, znanega vzgojitelja in učitelja številnih gorenjskih in koroških igralskih skupin, Silva Ovsenka.
Ker že nekaj desetletij obiskujem podeželske gledališke amaterske skupine in si ogledujem njihove predstave, si ne morem kaj, da ne bi opažal skoraj nenehne in hitre menjave generacij v ansamblih. Tako sem v zadnuh letih samo na Jezerskem gledal več predstav in skoraj vedno so nastopali novi igralci (morda je ostajal v odrski družini eden ali dva od starejših za oporo, za zgled ali za polet). Tako malo obljudeno območje kot je jezerjansko pa ne le, da premore toliko igralcev-do-mačinov, tudi dvorano vselej napolni.
Že dolgo je od tega, kar sem prepričan, da so prireditve podeželskih prosvetnih društev, posebno njihove igralske uprizoritve, pravcata podaljšana šolska vzgoja. Nenehno nas seznanjajo s starejšimi in novejšimi dosežki svetovne in domače dramske literature, opozarjajo na primerne vedenjske navade, uče pravilne izgovarjave lepe slovenščine, skratka, kultiviraju celotno naše vsakdanje obnašanje. Če pa nas tudi razvedre, tem bolje.
V ta okvir gotovo sodi tudi izvedba Gogoljeve slovite komedije na J merskem. Kar verjeti nisem mog< da domači igralci (po večini mladi ljudje, nekateri celo prvič na odrskih deskah) tako obvladajo vedenje in govorico Gogoljeve stare ruske družbe. Prav gotovo je velo z odra v dvorano dobrodušno, šegavo in domače vzdušje, ki ga še tako ostra satira ne more odvzeti mehki slovanski duši, čustveni, nikoli žaljivi.
Tudi to pot je bila jezerjanska predstava tako razumljiva poslušalstvu, četudi ne tako ljudska, kot so naše gorenjske igre (Divji lovec, Veriga, Vdova Rošlinka, Rokovnjači, Naša kri ipd.). Vse je kazalo tako, da je bilo odrsko dejanje našim gorjancem povsem blizu. Saj so človeška iskanja, hrepenenja in zadrege vseh sort lastna sleherniku. Četudi le skozi posmeh in poraze upanj.
Nerodno pa mi je zdaj izbirati iz majhnega, komaj desetčlanskega ansambla najboljše in jih hvaliti. Vsakdo je svojo vlogo v redu odigral, Vsakdo je svojo nalogo pošteno opravil. So pa nosik-i glavnih vlog hočeš-nočeš le izstopali in vidno pokazali svojo nadarjenost za odrsko ustvarjanje.
Č. Zoreč
Knjižnica v Stari Fužini
Stara Fužina — V novem kulturnem domu v Stari Fužini bodo v nedeljo, 26. februarja, odprli knjižnico. Domačo zalogo, ki obsega nekaj nad 800 knjig, so delavci matične ustanove dopolnili s potujočimi in bralcem b%o v prikupnem prostoru na voljo res lep izbor.
Na novo je od 8. februarja letos odprta tudi knjižnica na Brezjah z 900 knjigami.
Mreža splošnoizobraževalnih knjižnic v radovljiški občini se je s tem povečala na šestnajst izposoje-vališč poleg matične knjižnice.
O LAS 6 STRAN
IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO ■ KINO, NOVO V KINU
PETEK, 24. FEBRUARJA 1*
S smrtjo ste postali nesmrtni
»Bilo je pustega, oblačnega dne,« mi je pripovedovala mama. »V vas so prihrumeli Nemci. S kamionov so se vsuli kakor mravlje z mravljišča. Razkropili so se po hišah. Tudi v našo hišo sta prišal dva.
Bili smo v kuhinji in vsi smo z veseljem jedli doma pečen kruh z lepo, rjavo skorjo. Vrata so se hrupno odprla. Vstopila sta Nemca z dolgim, preže-čim obrazom in očmi. Pogledala sta nas in od mize odrinila mater, ki je v naročju pestova-la sklenjene roke. Vsa prestrašena je obstala ob zidu in zajokala. Nato sta tudi mene prijela za roko in me porinila k materi. Tako sta naredila z vsemi po vrsti. Nato sta Janeza prijela pod roko in si zašepetala neke nerazumljive, nemške besede. Mati in oče sta trepetala, saj sta oba bila že stara. Janeza sta Nemca porinila skozi vrata. Čeprav je vpil in se hotel posloviti od staršev, sta ga neusmiljeno vlekla za roke.
Janez je odšel. V hiši je zavladala groba tišina. Kruha nismo jedli več s slastjo, čeprav smo bili lačni. Tiho smo sedeli ob mizi. Nato je spet nekdo potrkal na vrata. Mama je s strahom vstala in jih odprla. Bila je soseda. Bila je objokana in objela je mojo mamo. Med jokom ji je potožila, da so ji zverine odpeljale moža. Tudi mama se ni mogla zadržati; bruhnila je v jok.
Stali sta v objemu in tolažili druga drugo. Oblival ju je mračen žarek svetlobe, ki se je razlival skozi okno. Ata je sedel za mizo in tudi njemu so oči žarele. Ostali smo še štirje otroci in celo najmlajša Ana. ki je drugače vedno razgrajala, je bila tiha in zamišljena. Mati in soseda sta stopili v kuhinjo. Soseda se je žalostna sesedla za mizo in rekla. .Slišala sem, da jih peljejo v Begunje.' Našo mamo je še bolj zaskrbelo. V nas je gorela še iskrica upanja, da se Janez vrne.
Minevali so dnevi, tedni, meseci. Sčasoma smo se privadili živeti brez Janeza, ki je edini nosil k hiši zaslužek.
Nekega dne pa je mati šla v mesto. Slišala je vest, ki jo je zelo pretresla. Izvedela je, da bodo drugega dne postreljeni za Kamnitnikom vsi, ki so imeli kakršno koli zvezo s partizani. Na seznamu je videla tudi ime svojega sina.
Drugega dne so za Kamnitnikom odjeknili streli. Nemci so postrelili 50 talcev.
Bratje in sestre pa smo sklenili, da se bomo za to maščevali. Seveda tega materi nismo povedali, saj bi jo skrbelo še za nas.«
Tea Jamnik, 6. d r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
Zakaj smo veseli medalje?
.. . zato, ker je Jure prvi Jugoslovan, ki je dobil medaljo. — David
... zato, ker sem navijal za srebrno medaljo. — Tomaž ... zato, ker smo si jo želeli. — Nataša
... zato, ker je stal Jure na zmagovalnih stopnicah in ker so dvigali tudi našo, jugoslovansko zastavo. — Mojca
... zato, ker je to prva olimpijska medalja, ker je na drugi stopnički stal Jure s srebrno medaljo in ker se je prvič na olimpiadi dvignila jugoslovanska zastava. — Blaž
... -zasto, ker je Jugoslavija dobila srebrno medaljo. — Tanja .. . zato, ker je Jure Franko stopil na drugo stopničko, ker je Jugoslavija dobila srebrno medaljo. — Nuša
. . . zato, ker je to naša prva olimpijska medalja. — Gašper .. . zato, ker je šel glas o srebrni medalji po vsem svetu. — Branko
... zato, ker se je jugoslovanska zastava prvič dvignila na olimpijskih igrah. — Andreja Učenci 2. b. r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center
PA JO IMAMO! - Narisal Gašper Peklaj, 2. b r. osnovne šole Simona Jenka Kranj, DE Center
Olimpiada
Olimpiada letos je pri nas, vsi ponosni smo na to. Ledene dvorane in dosti snega
pričakalo je športnike vsega sveta.
In že se začelo je tudi zares, prižgali so olimpijski kres. Mateja, Nuša in Andreja se borijo
zraven drugih smučark sveta.
Proga strma ne skrbi jih, le da bi prišle skozi vsa vratca.
In tudi Jure, Bojan ali Strel
sposobni so, da zmagajo.
A na koncu bo tako,
da zmagal le najboljši bo.
Da medalje so le tri,
pa tako vemo že vsi.
A ponosni in veseli smo,
saj Jure je dobil srebro.
Miloš Kelih, 4. b r. OŠ F. S. Finžgarja Lesce
Močno pihanje vetra me je vznemirilo
V četrtek se je začelo. Veter je pihal in ni hotel nehati, niti se vsaj malo pomiriti. Legli smo v postelje in S težkim srcem poslušali zavijanje vetra in šklefetanje stekla. Skoraj vso noč nismo zatisnili očesa.
Zjutraj, ko smo vstali, smo lahko le še nemočno gledali podrta drevesa, razbita stekla, odkrite strehe in drugo. Nekaterim ljudem je veter naredil gromozansko škodo. Drevesa so ležala čez cesto in ovirala promet. Ponekod so ostali brez elektrike, drugje niso mogli v šole in ne na delo. Čeprav se mogoče smešno sliši, je bilo res nevarno, da ti kakšna opeka pade na glavo.
V soboto je veter nehal divjati. Če le pomislim, kaj se je zgodilo ponoči s četrtka na petek, me zaboli srce. Kajti nihče ni tako močan, da bi premagal sile narave.
Metka Ivnik, 6. b r. OŠ heroja Bračiča Tržič
V jeseniški železarni
Mimo vratarja smo vztopili v prostore železarne, kje smo dobili tudi čelade. Najprej smo si ogledali žebljarno. Vodnik nam je povedal, da veliko strojev v njej stoji, ker ni materiala. Vsa proizvodna veriga se odvija v eni tovarni. Ker so morali zaradi pomanjkanja koksa ustaviti plavž, niso imeli dovolj surovega železa za nadaljnjo predelavo. To je samo po sebi umevno, če vemo, da sta obratovala le dva plavža. Zadeva je sicer zopet urejena, toda »luknja« se vseeno že dogo pozna.
Videli smo tudi dva načina pridobivanja jekla, in sicer v martinovki in v električni peči. Ko jeklo vlijejo v kalupe,- ki so razmeščeni na vagonih, ga je treba ohladiti. Zato vagone zapeljejo na prosto in počakajo, da se jeklo ohladi. To se mi zdi strašno potratno. Že v železarni sem vprašal vodnika, kako to, da ne investirajo v kakšen sistem, s katerim bi lahko greli vodo za sanitarne ali kakšne druge potrebe. Odgovoril mi je, da se to verjetno ne bi splačalo, saj še ni slišal, da bi kjerkoli zgradili kaj podobnega. Naprej v vodnika nisem več »vrtal«, čeprav vem, da so v neki železarni zgradili tak sistem, s toplo vodo pa zalivajo pokrite rastlinjake. V njih je pridelek mnogo večji, kot če bi jih zalivali z normalno vodo iz vodovoda.
Ogledalismo se tudi prebod plavža. Ko so grodel spustili v gredice, kjer se hladi, so ga polili z vodo. Ogromni oblaki pare so se dvignili proti strehi.
Tudi to je za moje pojme strašna potrata, malone zločin. Tukaj spuščajo oziroma podijo v nič energijo, medtem ko v hišah in stanovanjih ljudje na veliko prižigajo bojlerje in kurijo peči.
Seveda ni vse le slabo. Zelo dobro so izkoriščeni plavžni plini, ki izgorevajo v kavpei jih in tako grejejo zrak. Tega nato vpihavajo v plavž ter s tem prihranijo precej koksa, pa tudi /. ekološkega vidika je to zelo dobra investicija.
Ne samo v jeseniški železarni, tudi drugod bi bilo potrebno več vlagati v prihranek energije, ki je danes ena najbolj perečih problemov.
Mitja Leskovar, 8. e r. OŠ Franceta Prešerna Kranj
Naše rože
Imamo zelo veliko rož. To so: fikus, flamingo, vijolice, ci-perus, lipa, javor, koprive, ro-ženkravt, fuksija, oleander, be-gonija in -zimzelen. Z mamico zalivava rože in včasih ji tudi pomagam, ko rože sadi. Rože presaja spomladi. Zamenja jim prst. Ce preveč zrastejo, jih da v večji lonček. Včasih rože tudi zbolijo. Tedaj jih je potrebno poškropiti. Kadar se rož ne da pozdraviti, jih mami vrže proč, da ne okužijo še ostalih. Rože so najlepše, kadar cvetijo.
Marjeta Jelovčan, 2. u r.
OŠ Lucijana Seljaka
Kranj
Kaj vse nosi
Prešernovo ime
V osnovni šoli prof. dr.JW pa Plemlja na Bledu že vrs* let deluje novinarski krca* Učenci se vanj radi vključuj? jo, saj v njem v pravem po«* nu samoupravljajo in jim* učitelj dejansko le mentor, k svetuje in povezuje njihove* lo. Vsak teden pripravljajo« daje šolskega radia Pe, za katere snovi nikdj*. zmanjka, dogovorjeni čas; vedno kar prekratek.
Ob   letošnjem kudt_ prazniku so se krožkarji zanimive akcije, s kate-ugotovili, kaj vse na skem  nosi . Prešernovo Ker so ugotovitve dokaj mive, vam jih predstavi^
Največkrat   je Prešer ime v različnih poimenov uporabljeno   v Kranju enajstkrat), nato na Jesen (osemkrat), v radovljiški <sv ni trikrat in v Škofji Loki^' krat. Zanimiva je ugoto\"-da se nobena stvar v tržiški čini ne imenuje po našeni rarhem velikanu.
Kaj vse pa nosi Pre§er ime na Gorenjskem? S imenom se lahko srečans-' poimenovanjih štirih cest;' novne šole, dveh hiš (ros hiša v Vrbi in Prešernova1 v Kranju), nagrade za dc v kulturi, spominskega po njem se imenuje gledal pa dva spomenika in spon*" ski muzej, karavla v pod Golico, v škofjeloški ima domicil Prešernova -da, učenci tekmujejo ~za" šernovo bralno značko novo ime pa nosita tudi in pevsko kulturnoumet društvo, pevski zbori del prosvetno društvo, šol« silo, gostišče v Kranju' ninska koča na Stolu torej kar 24 ulic, šol, kult spomenikov, društev «&# poimenovanj, po katerih krožkarji poizvedovali.
Vneti krožkarji že jo nove akcije, ob zak] pa bi se radi javno z*mp vsem posameznikom novam, ki so jim pornj zbiranju podatkov in
NOVO V KINU
Britanski režiser Richard Attenborough je posnel zgodbo o Gandhiju, indijskem advokatu, ki je postal simbol svetovnega miru, duhovni in politični vodja, ki je preokrenil zgodovinski tok. Film se začenja s prihodom mladega pravnika v Južno Afriko 1893. leta in se konča, po nizu zanimivih let in dogajanj, 1949. leta, ko je v 79. letu življenja padel veliki učitelj pod atentatorje v im strelom. Gandhija je v filmu odlično upodobil Ben Kingsleg, kije za vlogo dobil oskarja.
Ameriška kriminalna komedija Sled za prekletimi je postavljena v mesto Loserville (mesto, ki izgublja), večji del v igralnico. VVillie je goreč kvartopirec, ki ne uspe nikoli premagati profesionalnega igralca Harolda. Da bi prekinil s slabo srečo in se vsaj za trenutek opomogel od obupnih izgub, začne vVillie osvajati Bonito, Haroldovo prijateljico. Domenita se, kako bosta Harolda »po naključju« spravila s sveta. Vendar Harold napravi samomor, ko je prvič v svoji karieri izgubil igro pri kartah, pa še z Williem povrhu. Tako sta sveže pečena zaljubljenca osumljena umora, ki ga sploh ni bilo . . .
V francoski grozljivki Šok sta zaigrala slavna Alain Delon in Catherine Deneuve. Zgodba pripoveduje o poklicnem morilcu Martinu, ki bi rad pustil nevarno delo, vendar mu »organizacija« tega ne dovoli. Martin mora braniti svojo kožo, pri tem pa mu pomaga lepa Clair.
Glavna junakinja angleške kriminalke Strup črne mambe je kača ki io prodajalka pomotoma proda nekemu dečku. Napaka ni usodna za dečka, ki ga ugrabijo in zaprejo v neko hiso, ampak za druge ki so vpleteni v zgodbo. Igrajo Oliver Reed, Klaus Krnski in Sarah Miles.
KINO
KRANJ CENTER
24. februarja frane. barv. spektakel ENI IN DRUGI ob 16. in 19. uri
25. februarja /rane. barv. spektakel ENI IN DRUGI ob 16. in 19. uri. premiera amer. barv. krim. komedije SLED ZA PREKLETIMI ob 22. uri
26. februarja angl. bari-, film DlGBJ? — NAJVEČJI PES NA SVETU ob 10. un. premiera angl. barv. krim. filma STRUP CRNE MAMBE ob 15. uri. franc. barv. glasb, spektakel ENI IN DRUGI ob 17. uri. predpremiera indij. barv. filma GHANDI ob 20. uri
27. in 28. februarja amer. barv. krim. komedija SLED ZA PREKLETIMI ob 16.. 18 in 20. uri
29. februarja amer. barv. :god. spektakel RDEČI ob 16. in 19.30
1. marea angl. barv. krim. film STRUP ČRNE MAMBE ob 16.. 18. in 20. un
KRANJ STORŽlC
24. februarja franc. bom komedija SPET SEM SAMSKI ob 16., 18. in 20. uri
25. februarja ital. barv. komedija BANANA JOE ob 16. uri, frane. barv. komedija SPET SEM SAMSKI ob 18. in 20. uri
26. februarja amer. barv. pust. film VOHUN. KI ME JE LJUBIL ob 14. in 18. uri, nem. barv. erot. film SALON ZA MASAŽO ob 16. urt. premiera franc. barv. filma SOK ob 20. uri
27. in 28. februurju franc. barv. thriller SOK ob 16., 18. in 20. uri
29. februarja in 1. marca hongk. barv. krim. film GROMOVITI TIGER ob 16., 18. in 20. uri
tržiC
25. februarja amer. barv. zgod spektakel DESET ZAPOVEDI ob 16. uri, nizoz. barv. akcij, film SEKS NA MOTORJU ob 18. in 20. uri. premiera franc. ban\ tnllerja SOK
ob 22. uri
26. februarja amer. ban\ zgod. spektakel DESET ZAPOVEDI ob 15. in 17. urt. nizoi ban\ akcij, film SEKS NA MOTORJI oh 19. uri. ital. burv. pust. film APOKALIPSA JUTRI ob 21. uri
27. februarja premiera franc. ban: filma ENI IN DRUGI ob 11. m 19 un
28. febniarja ital. ban\ pust. film APOKALIPSA JUTRI ob 17. ni 19, un
29. febniarja in 1. marca nem. barv. erot. film SALON ZA MASAŽO ob 17. m 19. urt
kamnik dom
25. febniarja anql. ban: film DIG11V — NAJVEČJI PES NA SVETU ob 16. un, angl. bun: knm. film NAJVEČJI BANČNI ROP ob 18. in 20. un, nem. bari: erot. film SALON ZA MASAŽO ob 22. uri
26. februarja amer. ban: film TO JE EL-VIS PRESI.EV ob 15. uri, nem. ban: .film-BRUNHILDA IN KRIMHILDA oh 17. ,n 19. urt. premiera franc ban: filma MORILSKO POLETJE ob 21. ur,
27. februarja nem. ban: erot. film BRUNHILDA IN KRIMHILDA ob 18. in
20. uri
28. febniarja franc. ban: komedija SPET SEM SAMSKI ob 18. m 20. uri
29. februarja franc. ban: krim. drama MOR11JSKO POLETJE ob 18. in 20. un
1. marca amer. ban: vojni film NEDOSEGLJIVI MOST ob 17. in 20. un
DUPLICA
25. februarja nem. barv. erot. film SALON ZA MASAŽO ob 20. un
26. febniarja madž. ban: risani film PASTIRČEK MATIJA ob 15. uri. nem. ban: film NEVARNOST - ŽENSKE V AKCIJI ob 17. in 19. uri
JESENICE RADIO
24. februarja amer. ban: srhljivka PETEK 13.. II del ob 17. in 19 uri. premiera amer. ban: filma GENERACIJA 1984 ob
21. uri
25. februarja nem. ban: film OSCEIA ol> 15. uri, amer. ban: pust. film CONAN ob
17. in 19. un
26. febniarja hongk. ban: film GROM' ) VITI TIGER ob 17. in 19. uri
27. februarja amer. ban: film GENERACIJA 1984 ob 17. in 19. uri
28. febniarja amer. barv. zgod. spektakel DESET ZAPOVEDI II del oh II in 19 un
29. febniarja ital. ban: pust. film APO KALIPSA JUTRI ob 17. in l<> un
JESENIC K PIAVZ
24. fchntuija amer barr film CO\ I v ob
18. in 20. uri
25. febniarja amer. ban: film PIANI"! PREKLETIH ob 16. un, amer barv film GENERACIJA 1984 ni /.v //. 20 uri
26. februarja nem lunu film OSCEIA ob 10. uri, amer. ban: film PLANET PREKl I
llil ob 16. uri, amer. ban' pust film o L NERACIJA 1984 oh IS ni 20 un
27. febniarja hongk. ban: film GROMOVITI TIGER oh IX n, 20 un
28. februarja ital. barv komedijo BANANA JOE ob 18. in 20. un
i. mami amer barv film DESE1 ZAPO VEDI II. del ob 18. in 20 un KRANJSKA GORA
24. februarja ital. barv. film BANANA JOE ob 17. un
25. febniarja ital. barv. pust film APO KALIPSA JURI oh 19 uri
26. febniarja nem han- erot film SALON ZA MASAŽO oh 19 uri
DOVJE
26 februarja nuoz ban: akcij fdm SEKS NA MoroR.II oh 19 un
L marca amer bari: film GENERACIJA 1984 ob 19. uri
RADOVLJICA
24. februarja bare. risani film (HA Ml ČA IN NARISANA ZGODBA ob 18 uri. nem. barv. film ZGODNJA /Ril OSI ob 20. uri
25. februarja amer   tiurr  film LICIH ŽENSKI PARI ob 18  un. ital  ban: /i'"' KARIERA l'Ol.K A.IKE oh JO un
26. februarja ital. barv. fnm , POLICAJKE oh 16. uri, a,ner . ZADNJA POZEJDONOVA A\:Ay 18. uri. amer. ban: film UllB PARI ob 20. uri
27. februarja nem. ban.: fi ZRELOST nb 20. uri
s  febniarja amer. ban- fi ŽENSKI PARI ol>20. urt
29. februarja ital. ban: ftin, POLICAJKE oh 20. un
l. marca angl. ban: DON ob 20. un
BLED
24. februarja franc ban-v.l I)i )/'/ STl  ob 20. uri
25. febniarja jugosl. ban. OČKA ZA DOLOČEN  CAS ' 0'b < hongk. ban: film ODRTI) Z.\f4?r{ ^ uri
.'  februarja hongk. ban: fKv ZMAJEV ob 16. un. franc. barv p U  VI DOPUSTU ob 18. iin  Qm ^\ film CAIIO BLANCO ob 20. urt "
27. februarja arner. ban: n'S> POZEJDOSOVA AVANTURA ob ^
;<X februarja nem. ban: f,}m ^GvVJj
ZRELOST ob 20. uri
29. februarja amer. barv ŽENSKI PARI ob 20 uri
1. marca ital. ban: film KAF?i£fu>
i  \.II\E Ob 20. uri
BOHINJ
15 febniarja franc. ban: fittm NA DOPUSTU ob 18. uri a»u ( AllO IlIANCOob 20. un
26. februarja jugosl barv. fUm (HKA ZA DOLOČEN CAS ob ;.v ., ;
/  marca amer. ban: fani SKI PARI ob 20. un ŠKOFJA LOKA SORA b^I >4 februarja ital. akcij. ft{m \^\V5S ■ // PEKI A PRAGOZDA ob ,j ||
jn   26.  februarja   ital    v- tVr (, [M.STERJI NEŽNEGA SRc~A cs
20, u n
• ,s   ,n  29   februarja  nem.   akc: ^ IHADES KOL HI) oh 18.      jft w f\
/   marea amer. film PET .\/OC*.\
i i rit
ZG fUm U
. in ™
ua
BI
uri
komedija i^^C\
ItH
24. VIK
ŽELEZNIKI
>4   februarja iUli , n h'11 MEŽNEGA SRCA ob 2« ,.-'., februarja jugof. komedfr fij IriRlUl \OGAMIob20, uri
tebruarj« ital akcij, film AM H, I/ PEKI A PRAGOZD ■h,  februarja amer. akcij..ftlm , 11 HA <>h 20. un POLJANE
,ehruar,a IligOSJ. tik, s šilRlMI NOGAMI ob 19. :.-,;   „.hruariu amer. akcij. f,trn JI * M
'»"„■;,;" ",;:;,..■.«•»
„/> 19 un
*etek, 24. februarja 1984
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
7. STRAN O
V teh dneh se spominjamo
Ko so gorele koče po Karavankah
. Jesenice — Ljubitelji našega velikostnega planinskega sveta so vedno ^Ovdušeno in dosledno izpolnjevali ^Poroko družbe Piparjev, ki je sredi
^ta 1892 na najvišjem vrhu razgledih Karavank pozvala narodnostno ^vedne obiskovalce gora k prebujenju in delu. Komaj dobro leto dni po **Manovitvi Slovenskega planinske-**** društva v Ljubljani so v naših go-postavili prvo slovensko planin-/*^o postojanko: julija 1894. leta so ^J^prli Orožnovo kočo na planini Li-pod Črno prstjo. V pol stoletja so ^'Ovenski planinci v skrajno težkih
*^merah zgradili preko 70 udobnih *~*Oninskih stavb, ki so jih razsuli po r°rah od Planice prek triglavskega
r^ljestva do Logarske doline.
PETROL
PETROL LJUBLJANA TOZD Trgovina na drobno KRANJ
Staneta Žagarja 30
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
PRODAJALCA
(za bencinski servis Škofja
Loka)
PRODAJALCA
(za bencinski servis
Jesenice)
PRODAJALCA
(za bencinski servis
Radovljica 1)
Pogoji:
— PK delavec in dokončana osemletka
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Posebni pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo.
Pismene prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi.
■ Posebno skrb so namenili izgradnji obzidja postojank po Karavankah, ki naj bi grabežljivemu tujcu zaprl pot prek naših gora k morju. Prva je bila 1892. leta zgrajena spod-• nja koča na Golici. Komaj dve leti po ustanovitvi društva so jeseniški planinci leta 19*05 odprli Kadilnikovo kočo na 1836 metrov visokem vrhu Golice. Na Stolu, najvišjem vrhu Karavank, so ljubitelji gora iz Kranja leta 1910 dogradili kočo, ki so jo poimenovali po našem pesniku iz bližnje Vrbe, Prešernu. Radovljiški gorniki so po izgradnji Vodnikove koče na Velem polju 1895. leta in prve postojanke'pod Jalovcem 1899. leta v letih 1906—1908 dogradili na cvetoči Begunjščici najprej Vilfanovo kočo in 1933. leta še Roblekov dom. Valvasorjev dom pod Stolom je bila koča javorniških in jeseniških železarjev iz 12. stoletja,, ki so jo nenehno obnavljali. Planinskim postojankam v Karavankah se je leta'1926 pridružila še koča na Rožci, kjer je bila pozneje šola naših prvih asov alpskega smučanja.
Te in druge postojanke so dolga leta sprejemala številne obiskovalce, med katerimi so bili v predvojnem času tudi znani revolucionarji. Pri ilegalnem prehodu preko meje je postal jeseni 1922. leta žrtev poledenelega Stola prvi sekretar Skoja Dragoljub Milovanovič. Koče pa so postale tudi zavetišče partizanov med NOB. Zato je bilo v tem času uničenih 49 planinskih postojank, izropa-nih pa preko dvajset.
Med prvimi je zagorela Prešernova koča na Malem Stolu, ki so jo Nemci zažgali po neuspehu v bitki z borci jeseniške čete 20. februarja 1942. leta. Na neenako borbo spominja kot nema straža na pobočju Stola kamnit grob, kjer je pokopan borec Jože Koder; zadela ga je krogla sovražnikovega ostrostrelca. Preživeli borci jeseniške ■ čete oziroma Cankarjevega bataljona, kurirji, planinci in dijaki z Gorenjske so novo kočo na Stolu zgradili 1966. leta.
Da ne bi Valvasorjev dom pod Stolom in Roblekov dom na Begunjščici služila sovražniku in domačim izdajalcem, so partizani požgali obe postojanki konec aprila leta 1943. Roblekov dom so marljive roke ljubite-
ljev gora obnovile že na jesen 1946. leta, prenovljeni Valvasorjev dom pa so odprli junija 1954. leta.
Na Golici in Rožci so kresovi zagoreli sredi junija 1943. leta. Do tal sta pogoreli Kadilnikova in spodnja koča na Golici, ogenj pa je upepeljil tudi Skalaško kočo na Rožci. Na mestu spodnje koče na Golici bodo jeseniški planinci letos odprli novo postojanko. Žal bo morala obnova drugih dveh koč počakati na boljše čase.
Uroš
VASA PISMA
MLADOLETNIŠKI KRIMINAL
Ko berem časopise, v zadnjem času opažam, da iz leta v leto precej raste mladoletniški kriminal na Gorenjskem, razen tega pa tudi gospodarski kriminal, zlasti poneverbe hranilnih knjižic, čekov.. . Porasel je kriminal med .mladimi, ki so končali šolo in so brez zaposlitve.
Vprašanje je, kdo je kriv. da stopa mladoletnik s šestnajstimi ali sedemnajstimi leti na slaba pota, v kriminal, kaj porečejo vzgojitelji in učitelji? Kaj pa starši?'
Mislim, da bi med drugim šole morale navezati prvi stik s starši prestopnikov, pa ukrepajo prepozno. Druga resnica je, da mladi, ki so brezposelni, veliko pohajkujejo, zato ni čudno, da zaidejo na kriva pota, posamezno ali v skupini. . ,
Moja zahvala pa naj gre delavcem milice, ki take primere hitro odkrijejo ter predajo take mladoletnike roki pravice — na sodišče, kjer jih primerno kaznujejo. Če ne morejo pomagati ne starši in ne šola, porem lahko pomaga le sodišče. Prej ali slej bo moral ta mladoletnik spoznati, da se ne živi v življenju od kraje, kriminala, ampak od dela.
Martin-Tone Dolenc St. Moritz, Švica
DIJSKI SPORED
EK, 24. februarja program
Jutranji program -T ^a " 805 Radijska šola {j^^ižjo stopnjo - 8.35 Glas-pravljica - 8.45 Naši ^^>^tniki mladim poslušal-- 9.05 Glasbena mati-^ - 10.05 Rezervirano * A- . - 11.05 Ali poznate? -.4 i ^ pesmijo po Jugosla-<^.~ 12.10 Iz glasbene tra--v^e jugoslovanskih naro-K in narodnosti - 12.30 !^^tijski nasveti - 12.40 fj* zvoki - 13.00 Danes ^ *3.00 - Iz naših krajev -k^i^aših sporedov - 13.20 C^v^rtnice, obvestila in za-^73i**a glasba -13.30 Od me-k.*<^» do melodije - 13.50
^^v^k in zdravje - 14.05 f*0*nji popoldanski diver-L^nto - 14.25 Naši poslu-j 1 čestitajo in pozdrav-*5 -15.10 Obvestila in za-*      glasba - 15.55 Obve "'V. 'n zahavna glasba -^* Vrtiljak - 17.00 Studio ^>.0O - 18.00 Vsa zemlja nami zapela ... - 18.15 v kino   19.25 Obvezi ^ in zabavna glasba -ha h ko noč. otroci -P°iemo m godemo -Zakaj imamo radi Oddaja o morju in po-<V,Nčakih - glasba - 2115 *Y^wativna    oddaja v ^t^čini in angleščini -Iz naših sporedov -Iz glasbene skrinje -Literarni nokturno Nočni program - glasbi program K~Jutro na drugem pro-^Vi - 8.00 Petek na valu 13.00 Od enih do sed i\ - Popotniška malha, k        za EP - 19.25 Stop ^  20 in novosti - 21.30 disko klub
A, 25. februarja
hrugram
i Jutranji   program -v% - 8.05 Pionirski ted-£.00 Pojte z nami - 9.20 ^v^ejski koncert - 10.05 ^vna reportaža - 10.25
Dopoldne ob lahki glasbi -11.30 Srečanje republik in pokrajin - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem - 20.00 Oddaja ža Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Danilo Lokar: Zgodba - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
6.00 Jutro na drugem pro gramu - 8.0<» Sobota na valu 202 - 13.00 Od enih do sed min - Sobotne pobude, Minute za EP • 19.25 Šport in glasba - 21.30 Pol ure /ui šanson - 22.15 Od plošče do plošče
NEDELJA, 26. februarja
Prvi program
5.00 Jutranji program glasba - 807 Veseli tobogan - 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska matineja -11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - Ki.20 Zu nase kmetovalce - 14.65 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Pen-ny Vincenzi: Kako je treba lagati 14.45 Z majhnimi ansambli 15.10 Pri nas do ma - 15.30 Nedeljska repni taža - 18.55 Poj" amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije 17.50 Za bavna-radijska igra - Ilija Popovski: Speča lepotica -18.25 Na zgornji polici -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 10.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene raz glednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih 23.05 Literarni nokturno   23.15 Zapleši
te z nami ... - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Nedelja na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport - 19.25 Novi ročk -20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - Matjaž Kmecl: S prijatelji pod macesni - 21.30 Lahke note - 22.15 Radio Študent na našem valu
PONEDELJEK, 27. feb. Prvi program
4 30 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznale? -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na*koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz miših krajev - I/, naših spore dov - 13.20 Osmrtnice, obvestilu in zabavna glasba 13.3Q Od melodije do melo dije 13.50 Ponedeljkov kri-žemkraž 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba -15.30 Dogodki in odmevi {prenaša tudi II program) -15.55 Obvestila in zabavna glasba 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18 25 Zvočni »jgnali - 1925 Obve- • stila in zabavna glasba -10.35 Lahko noč, otroci -10.49 Minute z ansamblom hana Rupurja / 20.00 Kulturni globus - 20.10 Pop delavnica - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zimzelene melodije - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
6.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih — Z rokami in glavo, Minute za EP - 19.25 Popularnih dvajset
TOREK, 28. februarja Prvi program
4.30   Jutranji   program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Postojna - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski na-' sveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Mehurčki - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi -14.35 Mladinski pevski festival - Celje 83 - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.30 Dogodki in odmevi   (prenaša   tudi   II. program) - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -10.00 Sotočja - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidar.šiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra -Anali Pukems: Eleonorina poslednja volja - Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in agneleščini - 22.25 I/, naših sporedov    22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno   23.15 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba
DrUgl program
fi.00 Jutro na drugem programu - 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Om«|itev hitrosti, Minute za EP - 19.25 Stereora-ma - 19.50 Likovni odmevi -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Jazz na II. programu
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU
ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč
(59. zapis)
Oddušek v seiški Dolenji vasi me je opomnil, da sem v domačem kraju znanega slovenskega geologa, strokovnega pisatelja in vseučilskega profesorja dr. Antona Ramovša (rojenega leta 1924). Brž sem se tudi spomnil, kako sem pred dvajsetimi leti lazil po POlho-grajskih Dolomitih, na Šmarno goro, na Rašico pa tudi na Lubnik — vselej zvesto z Ramovševo knjižico v roki, Iti ji je bil naslov Geološki izleti po ljubljanski okolici.
Kajti že takrat in še dosti prej sem se zavedal, da popotnikovo oko ne sme iskati le lepih razgledov, občudovati pestre cvetane (rastlinstvo) in plahe ži-vane (živalski svet). Treba se je kdaj-pakdaj tudi skloniti, se zazreti v tla, v skalovje ob poti in v gorsko ostenje. Šele potem docela spoznaš svet, domovino ... Geologija ali zemljeslovje nas pouči o marsičem, najbolj pa o zgodovini tal, v katere smo pognali nekoč svoje davne korenine ...
RUDNINE IN KAMENINE
Seveda bi moralo to poglavje pisati bolj strokovno pero kakor je moje. Zato bom nanizal le nekaj splošnih vednosti o podzemeljskem bogastvu loškega pogorja, ki je bilo včasih bolj znano in tudi bolj cenjeno. V srednjem veku in tudi še v začetku novega veka je bilo po loškem ozemlju, kar več rudarskih obratov. Če že sem ne štejemo tudi zbiranja železne rude — bobovca na več področjih. Cela vrsta krajevnih in ledinskih imen še danes priča o tej davni dejavnosti (Rudno, Železniki, Knape, Kopačnica. Fužine ipd.). Vendar pa so skoraj vsi rudarski obrati že ob koncu prejšnjega stoletja ustavili svoje delo — ruda je bila očitno prerevna (premalo procentna za izkoristek).
Tu moram spet popustiti spominu in kramljanju: v času med nemško okupacijo je kar precej Gorenjcev našlo gostoljubje v Srbiji, kamor so bili v juliju leta 1941 izseljeni. Med njimi so bili tudi številni Ločani, ki so se ustalili v Brusu in Aleksandrovcu (srbska Župa). Le-ti so kot zagnani slovenski planinci stopili tudi na sleme Kopaonika. No, na najvišjem vrhu, na Suvom rudi-štu (2017 Nm) smo pobirali kamenje, ki je bilo skoraj tako težko kot železo! To je bila dobra ruda z velikim odstotkom čiste kovine. Pri nas, na Slovenskem, tako bogate rude ni nikjer; zato morajo naše železarne voziti rudo za svoje topilnice le iz oddaljenih krajev.
PODKEV NAJTI - SREČA!
Le kdo bi se še danes sklonil in pobral iz cestnega prahu ali kolovoznega blata izgubljeno konjsko podkev? Včasih pa je to veljalo že za znamenje sreče, kot najdba štiripere-sne deteljice ali srečanje z dimnikarjem. Kajti železo je bilo nekoč bolj redko, cenjeno in drago. Pa tudi zelo pomembno, saj se celo obdobje človeške civilizacije imenuje »železna doba«.
No, takrat je maloprocentna domača železova ruda (večkrat celo le železov bobovec) zadostovala Železnikom, Kropi, jeseniški Savi in drugim železarskim obratom s plavži. V Jelovici in v Karavankah je sicer še vedno dovolj železove rude. a njen izkoristek bi bil
Plavž v Železnikih — spomin na staro rudarstvo
tako nizek, da se izkopavanje ne izplača več. Bolj gospodarno je, uvažati dobro bogato rudo iz oddaljenih rudoko-pov. Ne gre drugače!
NI VSE ZIATO, KAR SE SVETI
Nehote mi je prišel na misel naš dobri, stari naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec (1834-1887), ki je nekoč poučil lahkovernega kmetica izpod Kolka (onstran loškega ozemlja), da ni vse zlato, kar se sveti. Kmet Blaž Čerin je našel v zemlji kristale železovega kršca (pirita) in menil, da je zlato...
No, takega zlata bi se našlo tudi v loškem pogorju. Saj zemljeslovčevo. oko utegne uzreti poleg železovega tudi bakrovi kršeč, svinčeni sijajnik s srebrom, živosrebrni cinober in druge rudnine, katerih kristali se po dežju in > v soncu prelepo svetijo — kot »zlato«!
Kaže, da je bila na Loškem v še tako nedavni preteklosti najbolj zanimiva bakrova ruda. V bližini Sovodnja je še do leta 1870 obratoval bakrov rudnik Slovenija, last Slovenca Sušnika. Ruda je vsebovala bakrov sijajnik, kr: *C in malahit. V bližini (pri Novinah) So ledili svinčeni sijajnik s srebrom. Bu> rove rude je bilo nekaj tudi v Hobovš^- M jarku, pri Novi in Stari Oselici, pri .0 privniku, pri Škof jem, v Martinjer vrhu in celo v bližnji okolici Škofje i :< Včasih je veljala kot pomembna »uda mangan, ki je bil primešan skrilo. 1 i kamenini.
No, danes rudokopov na loš! m ozemlju ni več — pač: zloimeni ura: pa le kopljejo z vso ihto v Žirovskem v iu pri Todražu nad Gorenjo vasjo < ' 'o-ljanski dolini! Dvomi in strah pa še predvidene velike investicije (cesta u-darska naselja, nevarni prevv^i) spremljajo rojstvo (že kar dolgotrajr.o) našega prvega uranovega rudnika na Slovenskem.
H kameninam, ki so jih ali jih še izkoriščajo v območju škofjeloške občine, velja šteti lepe »marmorje« iz Ho-tavlj, rdečkasti konglomerat z loškega Kamnitnika in obilje večjih ali manjših skrilolomov, ki so jih v prejšnjih obdobjih bolj izkoriščali za pridobivanje trpežne in lepe strešne kritine — temnosivih in modrikastih »skalic«.
Negovanje tradicij
in vsestranska aktivnost
Kranj — Krajevna organizacija Zveze združenj borcev NOV v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini ima največ članov med vsemi osnovnimi organizacijami Zveze združenj borcev' v občini, saj jih je v njej kar 530. Ko so v petek na delovni konferenci ocenjevali dosedanje delo, so ugotovili, da so pred dvema letoma v programu začrtane naloge uspešno uresničevali, da pa so imeli glede na velikost organizacije in število članov tudi več problemov.
. Posebno so se posvetili delovanju in organiziranosti, skrbi za borce, njihovemu zdravstvenemu stanju, socialnim problemom in podobno. Lepe uspehe so dosegli pri razvijanju in negovanju tradicij in prenaša nju le-teh na mlajše. Sodelovanje med organizacijo ZZB NOV in osnovno šolo je prav vzorno. Za krajevni praznik 21. marca redno organizirajo tradicionalni pohod od spomenika do spomenika. Pionirski odred na osnovni šoli Simona Jenka pa tudi sicer redno obiskuje in ureja spominska obeležja. Lani so na šoli ustanovili f o tok rože k, ki ga vodi član osnovne organizacije ZZB NOV Vodovodni stolp Tone Marčan. Člani tega krožka so prav v teh dneh v domu JLA v Kranju pripravili zanimivo razstavo. Za letos nameravajo na osnovni šoli razpisati nagradni natečaj za likovna in literarna dela na temo Usodna noč v Šprlijevem mlinu.
Še posebej aktivni so bili v minulem obdobju v skrbi za socialno in zdravstveno pomoč borcem. Tako so
socialno ogroženim pomagali z enkratnimi ali stalnimi priznavalninami, bolne člane pa so redno obiskovali na domu. Vsako leto pripravijo tudi enega do dva izleta. S temi oblikami in delom bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
Na delovni konferenci so še posebej poudarili, da je treba nadaljevati z delom in akcijami pri,negovanju in razvijanju tradicij. Razen tega pa je naloga borcev, da se po svojih močeh še naprej Odgovorno vključujejo v družbenopolitično življenje v krajevni skupnosti. Še posebej aktivni so bili v minulem obdobju v raznih organih krajevne konference Socialistične zveze. A. Ž.
PODJETJE ZA PTT PROMET
KRANJ
Obvešča uporabnike telefonov, da bo 25. in 26. februarja 1984 moten krajevni telefonski promet na področju ATC ŽELEZNIKI zaradi vključitve nove telefonske centrale.
Ob vključitvi centrale bodo telefonskim naročnikom zamenjane telefonske številke in veljajo številke, ki so v telefonskem imeniku 1983 objavljene v oklepajih.
G LAS   8. STRAN    PETEK, 24. FEBRUARJA 1984
REPORTAŽA
Smučarji tudi dobri hokejisti
Glas na hokejski tekmi Zlate selekcije in smučarjev na
Jesenicah
/s
Direktor Vogrinec in njegovi varovanci '— Križaj, Strel
Bogdan Norčič, nekdanji smučarski skakalec in zdaj trener B jugoslovanske reprezentance, je stalni član Zlate selekcije.
»Srebrni« Jure in »oče« olimpijske maskote, Jože Trobec iz Kranja.
»Lovci« na avtograme so prišli na svoj račun — naš najboljši smučar Bojan Križaj se ob robu ledene ploskve podpisuje navdušenim Jeseničanom.
Nagradna igra: Vsi, ki so v ponedeljek, ko so na Jesenicah gostovali Zlata selekcija in naši najboljši smučarji, imeli rojstni dan, so prejeli bogate nagrade, ki jih je prispeval proizvajalec vezi Marker. Predtem pa so morali srečneži premagati na golu vratarja Jureta Franka. — Vse slike F. Perdan
Več kot polovica
prebivalstva na
Škofja Loka — Približno tretjina prebivalcev škofjeloške občine se s telesno kulturo in športom ukvarja organizirano, še dobrih 20 odstotkov pa neorganizirano. To pomeni, da je šport in rekreacija najbolj množična dejavnost, ki v prostem času zaposluje več kot polovico prebivalstva. Ker pa dejavnost ni nikjer, razen v šolskih programih, obvezna in predpisana, se jo najlažje odriva na stranski tir. Zlasti, ko gre za denar, čeprav se ob obilici prostovoljnega dela in z razvejano organizirano in neorganizirano dejavnostjo vsak vloženi dinar oplemeniti.
»Čeprav je organiziranost samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo enaka kot na primer v šolstvu in ima skupščina prav tako zbor izvajalcev in zbor uporabnikov, je v naši skupnosti nekoliko drugače,« pravi strokovni sodelavec. Janez Nastran. »Pri nas namreč v zboru izvajalcev sedijo tudi izvajalci, ki so hkrati uporabniki in je zato mogoče delo malo bolj zamotano.« »Kdo pa so izvajalci?« »Najmočnejša je prav gotovo Zveza telesno kulturnih organizacij (ZTKO), ki združuje društva in klube, ki izvajajo temeljni program skupnosti: množično telesno kulturo in vrhunski šport ter vzdržujejo manjše   športne   objekte po krajevnih skupnostih. Drugi izvajalci pa so upravljalci velikih športnih objektov: delovna organizacija Šport in rekreacija, ki upravlja žičnice, Srednja družboslovna šola, ki upravlja športno   dvorano   Poden, in krajevna skupnost Železniki, ki upravlja plavalni bazen v Železnikih.«
»Skoraj povsod imajo velike težave z vzdrževanjem tako velikih športnih objektov oziroma imajo z njimi izgube. Tega v Škofji Loki ni.«
»Tudi pri nas sami ne morejo rentabilno poslovati. Zato vsem priznavamo določeno stopnjo amortizacije — sedaj je 50-odstotna. Delovni organizaciji Šport in rekreacija pokrivamo tudi anuitete, s tem da so dolžni občanom Škofje Loke priznavati najmanj 30-odstotni popust pri vozovnicah
za žičnice na Soriški planini in Starem vrhu. Športni dvorani prispevamo določen znesek k najemnini za dvorano za organizirane športne dejavnosti v okviru ZTKO. Tudi bazen v Železnikih dobiva dotacijo in je zato upravljalec dolžan zagotoviti občanom Škofje Loke vsaj 20-odstotni popust pri nakupu kart.«
»To so dokaj velika sredstva.«
»Vse to nas velja 45 odstotkov vseh sredstev, ki jih občinska Telesnokulturna skupnost zbere. Smo edina občina, ki denar za žičnice zbira preko telesnokulturne skupnosti oziroma združenega dela celotne občine. Posledica je, da ostane manj denarja za razvoj množičnosti in za vrhunski šport. Vendar je to le del resnice. S tem smo namreč dosegli, da ži-čničarji vsaj životarijo in se Ločani sploh lahko kje smučamo, dosegli smo, da je športna dvorana ena najbolj zasedenih, če ne sploh najbolj zasedena v Sloveniji, če je vsak vadil v njej eno uro, jo le lani obiskalo   155.000   ljudi (brez šol). Tako smo se izognili spirali — društva imajo premalo denarja, da bi lahko dvorano bolj uporabljala, ker je premalo zasedena, so ure dražje, kar povzroči še slabšo zasedenost in tako naprej do prazne dvorane in izgube. Res pa je, da imajo na ta način financiranja velikih objektov pripombe v obeh dolinah, češ, da preveč denarja namenjamo Škofjelo-čanom.«
»Kaj pa društva in klubi?« »V tem srednjeročnem obdobju naj bi zgradili vrsto manjših športnih objektov in naprav v krajevnih skupnostih, vendar smo zaradi zmanjševanja skupne porabe morali večino investicij črtati. Ker pa so ljudje pripravljeni, veliko narediti sami s prostovoljnim delom in lastnim denarjem, TKS priskoči nekako pollegalno na pomoč z 20 do 30 odstotki vrednosti investicije. Seveda moramo ta denar odtrgati od denarja za dejavnost. Ker pa menimo, da se s tem širi množična športna dejavnost, denar ni porabljen nenamensko. Tako je bilo lani
zgrajeno smučišče z žičnico, mali atletski stadion in dvoste-zno balinišče v Gorenji vasi, sodelovali smo s šolo pri izgradnji večnamenske športne ploščadi v Javorjahi, pri izgradnji smučišča v Žireh, pri izgradnji večnamenske ploščadi v Škofji Loki in obnovili smo trim stezo v Škofji Loki, ki smo jo prevzeli od Turističnega društva. Nekaj denarja smo prispevali tudi za izgradnjo športnega stadiona v Železnikih, ki so ga zgradili s krajevnim in občinskim samoprispevkom ter prispevki selškega združenega dela, prav tako smo dali nekaj denarja za izgradnjo atletskega stadiona in športne ploščadi pri šoli v Žireh, ki se je v glavnem gradil s sredstvi občinskega samoprispevka. Na Trati smo pomagali pri gradnji balinišča in atletskih naprav, ki so jih gradili s krajevnim samoprispevkom.«
»Koliko denarja se zbere v proračunu Telesnokulturne skupnosti?«
»Lani smo zbrali 30,7 milijona  dinarjev. Od tega smo za temeljni program (ZTKO) porabili 17,6 milijona dinarjev, za delovno organizacijo Šport in rekreacija smo prispevali 6,4   milijona     dinarjev, za športno dvorano Poden 2,2 milijona dinarjev in za bazen v Železnikih nekaj čez 400.000 dinarjev.  Za  republiški program smo odšteli 1,9 milijona dinarjev. Drugo so stroški poslovanja in organizacije. Povprečna prispevna stopnja je bila lani 0,56 odstotka bruto osebnih dohodkov.
»Zakaj toliko denarja za žičnice ?«
»Ko je Alpetour likvidiral tozd Žičnice in je prenesel osnovna sredstva v upravljanje telesno kulturne skupnosti, je bilo v Škofji Loki dogovorjeno, da bo združeno delo združevalo po 0,15 odstotka od bruto osebnih dohodkov za žičnice. Šele kasneje je bila ustanovljena delovna organizacija Šport in rekreacija, ki sedaj ne dobi vsega denarja, ki se zbere s prispevkom 0,15 bruto osebnih dohodkov. Res pa je, da žičnice rešujemo vsi solidarnostno; tisti, ki smučamo,
in tisti, ki ne.«
»Do sedaj sva govorila predvsem o denarju. Kaj pa šport in rekracija ?«
»Ocenjujemo, da je telesnokulturna dejavnost dosegla vrh leta 1982, ko sta bila na vrhuncu tako množičnost kot vrhunski šport. Medtem, ko bomo pri organizirani rekreaciji in športu, s katerim se ukvarja približno 34 odstotkov občanov, skušali ohranjati dosedanji obseg in se bo neorganizirana rekreacija še naprej razvijala, pri vrhunskem športu že opazimo upadanje. Vzrok je v tem, da je zanj vsako leto realno najmanj petino denarja manj.«
»Kakšne so razmere v vrhunske ni športu?«
»Rahlemu nazadovanju smo priča  v  alpskem smučanju, ženskem rokometu, ženski košarki ter deloma moškem rokometu, vendar je treba povedati, da so vsi do sedaj glede na objektivne danosti dosegali nadpovprečne   rezultate. Na približno isti  ravni ostajajo smučarski skakalci, moška košarka pa napreduje, vendar je bila v prejšnjih letih dokaj slaba. Dvignila pa se je raven, športnih panog, ki se uvrščajo v sistem financiranja iz III. prioritete: sankanje, dvigovanje uteži in alpinizem. Problem postaja pomanjkanje denarja za nagrajevanje trenerjev. Brez dobrih trenerjev pa ni dobrih rezultatov.« »Kako v letu 1984?« »Vsekakor bomo še naprej spodbujali  športno dejavnost posameznikov z dobrim vzdrževanjem športnih objektov in gradnjo manjših v krajih izven občinskega središča. Več pozornosti bomo posvetili tudi organizirani športni dejavnosti zlasti v Železnikih, Selcih in  v  Bukovici,  skušali bolj množično vključiti v organizirane oblike invalide, kmete in ženske, skušali bomo doseči čimvišjo   kvaliteto  v vrhunskem športu in kar najbolje vzdrževati velike športne objekte. Kot sem ie rekel, se s športom in rekreacijo organizirano     in neorganizirano ukvarja več kot polovica prebivalstva, zato tu večjih skokov ne moremo pričakovati.« L. Bi
e bi se otro
posvetili vsa; minut.. *
Domala sredi noči je še, trda tema ob petih, pol šestih zjutraj. Mati hiti na delo. Še prej mora oddati svojega štiri-letnika v varstvo. Mudi se. Dobesedno vleče ga za seboj. Malček, še zaspan, z drobnimi koraki teče, a jo vse teže dohiteva. Mati postaja nastrpna. Veli mu, naj se potrudi. Otrok nemočen" zajoka. Mati ga ozmerja, mu nazadnje primaže še klofuto in ga (končno!) prav nič nežno privede do vrat vrtca. Hitro se obrne. Brez nasmeha, toplega pozdrava, poljuba . . .
Ob pol treh, treh je mati, če namesto nje, ki se ji mudi kuhati kosilo, ne pride v Vrtec očka, že malce boljše volje. A kaj, ko želodec ne čaka. Ob štirih je kosilo na mizi, potem je treba še pomiti posodo, pospraviti stanovanje, oprati ali zlikati perilo, skuhati večerjo. Očka včasih mamici kaj pomaga, se poigra s sinom, včasih pa ima »neodložljive« opravke v mestu, pri prijatelju, popraviti mora avto. Malček je spet sam. Igra se v sobi, sedi pred televizorjem ali se z drugimi otroki podi zunaj. Mamica in očka zanj nimata časa. Tudi po večerji in risanki ne, ko bi se fantiček najraje »pocrkljal« v njunem naročju, a mora v posteljo .. .
Podobnega načina življenja bi v naših družinah lahko našli vse več. Koliko predšolski otrok pravzaprav rabi spanja, kakšno družinsko nego potrebuje in koliko od vsega tega resnično dobi, smo povprašali strokovnjakinjo na tem področju, diplomirano pedagoginjo v tržiški vzgojnovarstveni organizaciji, Majdo Vujovič.
»Predšolski otrok rabi devet do deset ur spanja, dojenček več, okrog dvanajst ur. Spanje je pri otrocih, ki prihajajo v jasli ali vrtec, seveda grobo prekinjeno. Delno ga je mogoče nadomestiti v vrtcu, vendar je običajno manj kvalitetno in zato manj pomembno kot nočno spanje. Tega mora biti dovolj. Zlasti otrok, ki zjutraj zgodaj vstaja, mora zvečer tudi zgodaj v posteljo,« je dejala Majda Vujovič. ,
V tržiški občini je večina staršev otrok, ki so v vrtcu, zaposlenih v industriji. Dve tretjini jih dela v neposredni proizvodnji, torej od šestih zjutraj do dveh popoldne, če delajo samo v eni izmeni.
»Največ otrok prihaja zjutraj od pol šestih do šestih, odhajajo od dveh do pol treh. Tr-žiška občina ima pred drugimi industrijskimi malenkostno prednost, v Tržiču so vse tovarne blizu. Petnajst minut čez dve večina otrok že odide domov. Drugje je ta čas bolj razpotegn jen.«
Posebno slabe izkušnje imajo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s predšolskimi otroki, s sproMu-n j.Tiim delovnim časom, kot je veljal v Sloveniji dobršen del pretok loga leta. Pomenil je s.- uro prej vstajanja, po sončni uri ob štirih zjutraj. ..Torej so morali otroci še prej spat. kar pa so starši s silo težko dosegli. Otrok je ob koncu dneva, to je zvečer, naj bolj aktiven, živahen. Spreme njen delovni cas je bil zato naravnan povsem proti naravnemu življenjskemu ritmu. Zal
je:
protesti stroko«!* zalegli. Otrok in< me rjavi s tekn skimi dosežki, dovolj pomenil la Majda Vujov— Kaj potemtake*! »Za otroke šitve. Odnos v i ti topel, čim čen. Ena uglt skih   strokov ..j. področju meni. volj-, če bi se zivno posvetili petnajst minutu mo, da se starši > jujejo od si so samo fizičtf otroku, ne tudi zares je,  da se sprehajajo, _ ga vzgajajo, ga
por
pristne
medč
bolj uspešno ko*.' šen vzgojni prof Žal so igrače il stale vedno bljan nadomesti mestek.«.
»Delavci v \ mo, da starši —a že nekoliko sta»<^ iz   avtomobila »T^r pred vhodom v dar bi bil s ar:.: podaljšan jutrar.; kom zelo velike ^ naj bi prišli z c~'^* do vzgojiteljic, ili D a t- *~ -
vonj
-     ki ga je
*}■ dansko "sme dagogl vsak
Majda Vujovič la tudl o temk ^;
popoldne sami subjektivna kr^ ampak krivda kršnih danes kler bodo žensk* žba zavračale -žinskih opravil r"^*> na primer kos. ® bene prehrane bo dovolj časa Seveda pa je zavest staršev vrtcev. Vzgoji staršem domiv * gocenih minut,   kako t skupni sprehod na skupaj je, s>? ^ ima otrok prik^^k ^ tople medčloveš* 1 »V vrtcih uB^g J škim osveščan?^|ttvT be izkušnje. Pre^V^^I privlačijo, veri*1*^^ podobna sestal 4 ljudje že siti. ^jjj ti bolj prijetne.?3tk»a ke. V vrtcu D** TJ nekaj zamisli, s Jj^ šali uresničit: ^ razpravljal o ^:^V -nega dela spoC-^*^ nju igrišča. k*JS^ stno za vrtec. °'*\k^K^ N a večernih ^J^v* vzgojitelji sk»rj^x^ delovali igrače i5^^
»Delavci v        $ ^ zaupati starše*^ ^ teljev, seveda kovni pomoči, ^jj^^ U vsiljena. Tui manju oziror-otroka nismo 1 TUdi za vzgojitelja ^ prepogosto le fZ \^\
sam
čakajc^^
REPORTAŽA
PETEK. 24. FEBRUARJA 1984    9. STRAN G JLA 8
res
^em se preveč mudi, mi • ^Ifc j^erjetno storimo premalo, J^^t^^f jih osvestili. Zašli smo v £"-^^*Je, na katerega smo, žal, n* i^.J^tali, Je Pa izredno nega-ič. )%^*o za otroke. Za osveščanje ,**šev bi rabili več in bolje *^kovno usposobljene kadre, tudi več denarja. Ij* ^J^-ko pa gledajo na zgodnje trifc ^ ^nje vstajanje in na odnos, ts^^^rši otroci, smo povprašali -s ^* malčke v vrtcu Deteljica, iršfe^ ^ tri leta in pol do štirih
ci   ^ regor: »Zjutraj me zbudi *%*tvT       bi še spal. Ne jemo. V ^^j^j   ^ se peljem z avtom. Mami >- Vi^^a poljubček. Potem me iskat. Vesel sem, saj je tj»       ^ lepše kot v vrtcu. Po ko-ir^^   ^e igram v svoji sobi. Vča-i ^e igram s prijateljico Ni-!»1   (V*^ tudi z očkom.« o** ^_*^že: »Z mamico pridem v r- peš Kadar mamica za-vf^w delati šele ob osmih, pri-io1   ^    kar sam. Doma se igram Ct^^^kami, ko mami kuha in >--s^-* *Va. Z očkom pospraviva.
P^C^n se igrava z bratcem ' ^ ^enom, ki je mlajši od rae-Oči in mami se nočeta 2     čeprav bi rad.«
Ugi Gregor pride v vrtec § šestih zjutraj. Tudi on r~rad spal, ko ga zbudi ura. ^^>ldne sem veliko pri ma-j   in očku. Igramo človek ^^2i se ali domino, se pogo-^■mo, gremo na sprehod, -m priden, dobim tudi poka. Spat grem ob pol sed-
v*
^^•ja: »Ponoči, ko vstanem, 2^*>^m v vrtec. Težko vsta-a • Spijem čaj. V vrtec pri-
^ Peš z očkom in sestrico *ejko, ki gre v šolo. Mami-fc■'7;^°Poldne ni vedno doma. »i. Po kosi'iu grem spat. Če
krr^ ni, ko se zbudim, jokam, * v^^€m sania. Na televiziji ^ r'samco in zajčke, po-
•^Sj^t'em spat. Oči in mami se
^igrata z mano.« ■'J'"^*   lahko verjamemo malč-? ' v teh letih še ne znajo
^"^.S imajo pa včasih zelo ^ domišljijo, potem vse ,^vj tako zelo strašno ni, ni ^i spodbudno. Otroci naj-prenašajo zgodnje ju-^ vstajanje in želijo, da bi starši še bolj posvečali. H. Jelovčan
OB 40-LETNICI POŽIGA JAMNIKA
Želja po še boljši povezanosti
Marsikaj se je po vojni s prizadevnim delom krajanov na Jamniku spremenilo — Prvi znaki »pomlajevanja« se že kažejo, treba pa bi bilo urediti še glavno cestno povezavo s sedežem matične občine
PODBLICA — Na vzhodnem pobočju Jelovice, kjer se strmina toliko ublaži, da so v davnini mogli izkrčiti nekaj gozda za njivice in pašnike, leži prijazna vasica Jamnik. Nova asfaltirana cesta, ki vodi iz Krope v Dra-žgoše, iz Savske v Selško dolino, se je umaknila tik nad vas, da promet ne vznemirja vaškega življenja. Upravno. spada Jamnik v občino Kranj, sedež krajevne skupnosti pa je v Podblici. S Kranjem je najbližja cestna povezava od Podblice skozi Ne-milje in Besnico, kjer vozijo vsak dan tudi avtobusi.
Krajevna skupnost Podblica, v katero poleg Podblice in Jamnika sodijo še Ne-milje in Njivica, si je za krajevni praznik izbrala 27. februar. Letos mineva 40 let, odkar so na ta dan Nemci požgali vasico Jamnik. V spomin na ta žalostni dogodek bo jutri na Jamniku pri , spomeniku osrednja spominska svečanost
Jamnik je bil med vojno pomembna partizanska postojanka. Praktično je bila ta
vasica z dobršnim delom Jelovice osvobojeno oziroma polosvobojeno ozemlje, saj so se kljub občasnim sovražnim patruljam tu stalno zadržavale večje ali manjše partizanske enote. Prvi partizani so se pojavili na Jamniku že avgusta 1941. leta po bitki na Kotliću (Partizanski vrh). Po dražgoški bitki so se tod le občasno zadrževali posamezni borci, ki so hodili po hrano, ali pa so zbirali informacije o gibanju Nemcev. Spomladi 1942 so Jamničani vedno tesneje sodelovali kot obveščevalci ali kurirji. Na tem območju je od oktobra do novembra delovala ciklo-stilna tehnika I. grupe odredov, imenovana Meta, ki je zdaj ponovno urejena.
11. decembra 1942 so Nemci aretirali vse Jamničane, ki so sodelovali ali bili na kakršenkoli način povezani z narodnoosvobodilnim gibanjem. V Begunje so odpeljali 25 aktivistov; nekatere so spustili, nekaj pa so jih odpeljali v koncentracijska taborišča. Že aprila 1943. leta je bila ustanovljena skojev-
Najbolj kritičen odsek na cesti Besnica—Podblica je prav gotovo pred Nemiljami
ska grupa na Jamniku. Po končani nemški jesenski ofenzivi tega leta pa je bila na območju med Jamnikom in Mohorjem Prešernova brigada. Izvajala je sabota-žne in prehranjevalne akcije v smeri proti Kranju. Tako je od 21. decembra 1943 do 27. februarja 1944 prihajalo do pogostih spopadov med Nemci in Prešernovci. Nemci so bili obveščeni, da se brigada zadržuje na Jamniku in so 27. februarja pripravili večjo ofenzivo proti Prešernovi brigadi. Nemci so s treh strani prodirali proti Jamniku. Prešernovci so se pravočasno umaknili. Ko so se zaradi bombardiranja vžgale hiše, so domačini najprej skušali gasiti, kasneje pa so pobegnili iz vasi. Nemci so se znesli nad vasjo tako, da so jo požgali. Zgorelo je trinajst stanovanjskih hiš, prav toliko skednjev oziroma hlevov, pet drvarnic, trije kozolci, trije svinjaki in dve sušilnici sadja. Svoj zločin so Nemci skušali opravičiti, takrat z letakom, ki so ga raztrosili po Gorenjski, češ, da so bili prisiljeni napasti in uničiti Jamnik, da bi tako pregnali partizane iz vasi.
Po osvoboditvi je bila ustanovljena Obnovitvena zadruga Jamnik z nalogo, da s skupnimi močmi domačini in celotna družba obnovijo požgana in porušena poslopja. Hiše na Jamniku so bile pozidane in obnovljene od 1947. do 1949. leta. Sicer pa je med vojno darovalo življenje enajst domačinov, prav toliko pa je bilo tudi izseljenih v koncentracijska taborišča.
Takoj po vojni je bilo v današnji krajevni skupnosti Podblica 512 prebivalcev, lani pa so jih našteli še 244. Ljudje, predvsem mladi, so odhajali v dolino, v mesto. Počasi, prepočasi so se tudi za njih izboljševali življenjski pogoji. Vendar so z družbeno pomočjo in predvsem z zavzetim prostovoljnim delom v zadnjih nekaj letih marsikaj naredili. Tako so Jamničani 1975. leta delali vodovod, 1979. in 1980. leta so asfaltirali cesto. Še pred tem   so   speljali električni
Vas Podblica je največja v krajevni skupnosti. Jutri bodo prebivalci te krajevne skupnosti v kranjski občini na Jamniku, ob 40-letnici požiga Jamnika, proslavili svoj krajevni praznik.
daljnovod s Podblice na Jamnik, dobili pa so tudi telefonsko povezavo.
Zdaj si prizadevajo, da bi z Jelovice, kjer imajo domačini v glavnem gozdove, dobili primerno cesto oziroma vleke. Zaradi zemeljskih plazov pa morajo nenehno urejati poljska pota. Krajani na Jamniku so v glavnem pol-kmetje; zemlje je premalo, da bi se dalo živeti zgolj od kmetije. Nekaj je zaposlenih v Kropi, v zadnjem času pa vse več tudi v Kranju.
Če bi šlo tako naprej, bi bili kraji v tej krajevni skupnosti čez 40 let brez prebivalca. Zdaj pa se vendarle kažejo prvi znaki »pomlajevanja«. Na Jamniku sta na primer že dve mladi družini in eden od mladih dela tudi hišo. Predsednik sveta krajevne skupnosti Podblica, Jože Klemenčič, pravi, da ljudje vendarle neradi odhajajo iz teh krajev in da so voljni veliko narediti sami, -da bi si izboljšali življenjske pogoje.
Največji problem, ki jih tare, je pravzaprav cestna povezava s sedežem matične občine. Proti Jamniku so lani na cesti že urejali ovinke in avtobus ppleti lahko pride na Jamnik. Pozimi pa se še vedno spopadajo s težavami.
Ze 19 let na zborih razpravljajo o ureditvi ceste od Jamnika do Besnice. Predlanskim sta bila urejena dva kilometra odseka ceste pred Besnico. Krajani so takrat opravili veliko prostovoljnih delovnih ur. Še vedno pa ostaja najbolj kritičen odsek na tejcesti od Njivice do Ne-milj. Čeprav je bilo na tej cestni povezavi do Kranja že precej narejenega in je treba še precej tudi narediti, prebivalci  krajevne skupnosti Podblica upajo, da bo zdaj vendarle prišel na vrsto ta odsek, za katerega je predvidena ureditev tudi v srednjeročnem programu. Tako bo avtobus pozimi lahko pripeljal vsaj do Podblice. Letošnjo zimo se je že kar prevečkrat zgodilo, da je prišel le do Njivice; od tam pa je do Jamnika še sedem kilometrov peš. Čeprav se v krajevni skupnosti težko strinjajo, da bi začasno ukinili šolo v Podblici in menijo, da so vseeno možnosti in potrebe, da do tega ne bi prišlo, pa jih hkrati skrbi, kako se bodo pozimi šolarji peš prebijali kilometre dolgo do avtobusa.
Želja po boljši povezanosti in ureditvi najbolj kritičnega odseka na tej cesti v kranjski občini je torej vsekakor upravičena. A. Žalar
poštovanje in zaščita pravic
i____A r.nlrAnnm in Kilo nno tedanii zakon o konstituiranju oi
^^onitost in enakost pred zakonom je bila ena £ v^fcornembnejših zahtev delavskega razreda ze '^fi^eteklosti — Ustanovitev in pristojnost ustavnega jšča — V dvajsetih letih obravnavanih 1626 vlog
^ ^ba za zakonitost in enakost pred zako-rf*a^V^ bila v zavesti naprednih gibanj in za-*C*Cn delavskega razreda v preteklosti ena '^V^K^embnejših vrednot. Že med narodno-rJC**^t>dilno vojno smo kljub zapletenim in te-r^Vt* *>i razmeram s političnim delom, sklepi ^*iega vodstva pa tudi s predpisi name-fcosebno skrb graditvi temeljev nove in države. Uvajanje reda in zakonito-*£      pomenilo tudi varovanje novih pridobi-A^t^rodnoosvobodilnega boja. Številni skle-^%|itičnega vodstva, predpisi Slovenskega ij        ^osvobodilnega odbora, sklepi Kocev •;^V zbora odposlancev slovenskega naroda zdanja Slovenskega narodnoosvobodii-V A ^veta, za vso državo pa sklepi II. zaseda-^H^Vnoja, so bili temelj za našo zakonodajo za ustavno ureditev po osvoboditvi -^. ^tivno Jugoslavijo enakopravnih naro-
~ naša prva ustava iz 1946. leta je določa-*norajo vsi akti organov državne uprave *3L^anov pravosodja temeljiti na zakonu. .\Hna pomembnost je bila dana spostova-V ^tavnosti in zakonitosti v vsej poznejši £v*€ razvidno iz programov in drugih do-iTChtov Komunistične partije oziroma Zve-*nunistov in drugih vodilnih socialisti-^^il naše družbe. Načela o ustavnosti in itosti so imela v nadaljnjem razvoju na-^ružbenoekonomskega in političnega si-
tičnih in družbenoekonomskih odnosov. Hkrati pa pomenijo decentralizacijo in ustvarjajo možnosti za razvoj in,utrjevanje samoupravnih odnosov na vseh področjih ter ravneh družbenega odločanja.
Leta 1963 so bile v zvezni in republiških ustavah določbe o ustavnosti in zakonitosti razširjene ter dopolnjene. Ustava ni postavila le temeljev novega ustavnega sistema, ampak je določila tudi organe varstva ustavnosti in zakonitosti ter opredelila njihove pravice in dolžnosti.
Ustavnost in zakonitost kot temeljno politično načelo pomeni spoštovanje in zaščito pravic ter obveznosti vsakogar na temeljih in v mejah, ki jih določa ustava. Na kratko, nihče nima in ne more imeti več pravic od tistih, ki so mu zagotovljene z ustavo; pravice, ki nekomu pripadajo po ustavi, pa so zavarovane in morajo biti stvarno uresničljive.
Naloge ustavnega sodišča
^ pomen temeljnih načel.
^ - pomen leiiieijuii'
M\ ^a 1952 smo z zakonom o upravnih spo-^V^dli v naš pravni sistem tudi sodni nad-^V^d zakonitostjo upravnih aktov. Uvedba vlv^keea samoupravljanja 1950. leta s te-
Kakega samoupravljanji ►^C*m zakonom o gospodarjenju z gospo-^mi podjetji in nekateri drugi sistemski M ter ustavni zakon o temeljih družbene Mitične ureditve Jugoslavije iz 1953. leta hijo začetek procesa podruzbljanja poli-
Na podlagi ustavnega zakona o izvedbi ustave in zakona o Ustavnem sodišču SRS je sodišče začelo s svojim delom 15. februarja 1964. leta. Po ustavi iz 1963. leta je bilo pristojno, da odloča o skladnosti republiških zakonov z republiško ustavo in vseh drugih predpisov državnih organov ter splošnih aktov delovnih in drugih samoupravnih organizacij z republiško ustavo,* republiškim zakonom in drugimi predpisi republike. Poleg tega je bila njegova naloga odločanje o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi v republiki. Sodišče je po temeljnem zakonu o podjetjih iz 1965. leta postalo pristojno za odločanje o tako imenovanih statusnih sporih od aprila 1973. leta, ko je začel veljati
tedanji zakon o konstituiranju organizacij združenega dela, pa tudi v sporih glede orga-niziranja»temeljnih organizacij in sklepanja samoupravnih sporazumov o združitvi v delovno organizacijo.
Leta 1971 je bila z uvedbo amandmajev k ustavi SFRJ njegova pristojnost razširjena na oceno skladnosti predpisov in drugih splošnih aktov z zveznimi zakoni in predpisi za urejanje odnosov, katerih ureditev spada po amandmajih v republiško pristojnost. Le-to je ustava iz 1974. leta opredelila kot pristojnost za odločanje, ali so predpisi in splošni akti družbenopolitičnih skupnosti v republiki (razen republiških zakonov) ter samoupravni splošni akti v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje niso neposredno odgovorni zvezni organi.
V skladu z novo ustavno ureditvijo statusnih sporov ne rešujejo več ustavna sodišča, ampak odločajo v teh zadevah od ustanovitve 1975. leta sodišča združenega dela. Le-ta so od ustavnega sodišča prevzela tudi pristojnost ocenjevanja skladnosti nekega samoupravnega splošnega akta z drugim takim aktom po veljavnih predpisih.
Poleg teh in nekaterih drugih pristojnosti ima ustavno sodišče po ustavi pravico in dolžnost, da spremlja pojave, ki so pomembni za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. Razen tega obvešča republiško skupščino o stanju In problemih pri tem ter ji daje mnenja in predloge za izdajo, spremembo ali dopolnitev zakonov in za druge ukrepe, ki zagotavljajo ustavnost in zakonitost ter varstvo pravic samoupravljanja in drugih svoboščin ter pravic občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti.
Obsežno opravljeno delo
V obdobju 1964—1983 je Ustavno sodišče SRS dobilo v obravnavo 1572 predlogov in pobud za oceno ustavnosti zakonov ter ustavnosti in zakonitosti drugih predpisov in samoupravnih splošnih aktov. Prejelo je 14 predlogov za odločitev v sporu zaradi pristojnosti med sodiščem in drugim državnim organom,
razen tega pa v času pred ustanovitvijo sodišč združenega dela tudi 40 predlogov za odločitev v statusnih sporih znotraj delovne organizacije. Skupaj je torej dobilo do konca lanskega leta 1626 vlog za odločanje v zadevah, ki so spadale oziroma spadajo v njegovo pristojnost. Poleg tega je v tem času prejelo 1618 raznih drugih vlog, v katerih so vlagatelji predlagi oceno nekaga posamičnega akta (za kar ustavno sodišče ni pristojno), ali pa so prosili za razna mnenja, pojasnila oziroma napotke v določenih zadevah.
Večino ustavnih sporov je začelo ustavno sodišče na podlagi pobud občanov v krajevnih skupnostih in delavcev v organizacijah združenega dela ter še nekaterih drugih pobudnikov. V večini primerov gre za pobude fizičnih in delno tudi pravnih oseb, katerih interesi so bili oziroma naj bi bili po mnenju vlagatelja zaradi uporabe izpodbijanega predpisa ali samoupravnega splošnega akta protiustavno ali protizakonito kršeni. Vendar to ne pomeni, da gre pri odločanju o pobudah za reševanje nekih obrobnih vprašanj, marveč v mnogih primerih te pobude opozorijo na pojav, ki zahteva obravnavo ne samo z ustavnopravnih, marveč tudi širših, ekonomskopolitičnih in družbenopolitičnih vidikov.
Od prejetih 1626 vlog je ustavno sodišče rešilo 1563 zadev, med njimi 1509 sporov zaradi ocene ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov, 40 statusnih sporov in 14 sporov zaradi pristojnosti. V prvih zadevah so ugotovili neskladnost zakona z ustavo v 15 primerih, neskladnost drugega predpisa ali samoupravnega splošnega akta z ustavo ali zakonom pa v 458 primerih. V 548 primerih je ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti ali pa že v postopku za preizkus pobude ugotovilo, da izpodbijani zakon oziroma predpis ali samoupravni splošni akt ni v neskladju z ustavo ali zakonom ali predlog oziroma pobuda nista bila utemeljena. Druge zadeve je ustavno sodišče končaio bodisi s pridružitvijo spisa drugi vsebinsko identični zadevi in izdajo skupne odločbe ali z ustavitvijo postopka, ker je akt medtem prenehal veljati. SSaje
GLAS 10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA — TELEVIZIJA
PETEK, 24. FEBRUARJA 19*
SPREJEM ZA KRANJSKE SKAKALCE - Smučarski klub Triglav -sekcija za smučarske skoke, je v sredo v gostilni Stari Magr pripravila sprejem :a skakalce tega uspešnega športnega kolektiva. Na sprejemu so bili poleg staršev in klubskih delavcev vsi štirje olimpijci. Dolar in Cilobočnik sta tudi nastopila na olimpijski tekmi, drugi na mladin-skem svetovnem prvenstvu(£n'rn in Dolenc pa sta bila v Sarajevu predskakalca. .Va sliki od leve proti desni: mednarodni sodnik Jože Ja-vornik, Janez Stirn, Tomaž Dolar, Bojan Globočnik, Borut Dolenc in predsednik skakalne sekcije SK Triglav Jože Zaletel. \a ■ sprejemu so tem štirim skakalcem.podelili knjižne nagrade, (-dh) — foto:F. Perdan
ŠPORTNE PRIREDITVE
Dolenja vas: rekreacijsko tekmovanje v sankanju — Zveza telesnokultur nih organizacij Škofja I.oka in sanka-ška sekcija Iskra Železniki prirejata v nedeljo, 26. februarja, ob 8. uri na progi v Dolenji vasi prvo občinsko tekmovanje v sankanju z navadnimi in samo-težnimi sanmi. Udeleženci bodo razdeljeni v osem skupin po starosti in spolu - moški do 14 let, od 14 do 30 let, od 30 do 40 let in nad 40 let, ženske do 14 let, od 14 do 20 let, od 20 do 30 let in nad
Tržiško prvenstvo v smučarskih tekih
Tržič — Na tekaških progah v Sna-kovehi je odbor /.a športno rekreacijo TKS Tržič pripravil letošnje občinsko prvenstvo vjtekih na smučah. Čeprav je veter oviral tekmovanje, se je tek movanja udeležilo nad 100 tekačev, ki so bili razdeljeni v 11 starostnih kategorij, tekli pa so na progah, dolgih od 1000 do 5000 metrov.
Zmagovalci v posameznih kategori jak so bili: Gregor Štele (ŠŠ1) Kokrški odred) med mlajšimi pionirji. Andreja CJrasič (Kokrški odred) med mlajšimi pionirkami, Boštjan Pehare (Polet) med starejšimi pionirji, Simona Zupan (Polet) med starejšimi pionirkami. Boštjan Demšar (SK Tt/.ič) med mladinci, Anka Markk (SO Tržič) med članicami A. Špela Ahačič (Tržič) med čla niča mi B, Matjaž Globočnik (Tržič) med člani do 30 let, Boris Bertoneelj (SO Tržič) med člani do 40 let. Jane/. Ambrož (Križe) med člani do 50 let in Stane Meglic (Ketnje) med člani nad
»M* J.Kikel
30 let. »Posadka« za tekmovanje s samotežnimi sanmi šteje največ štiri in najmanj tri tekmovalce. Proga je dolga 1100 metrov, tekmovalci pa jo bodo prevozili po enkrat. Prijave z vplačilom 50 dinarjev sprejemata ZTKO Škofja Loka (telefon 62-463) in Andreja Šolar (Selca 125), sicer pa tudi pol ure pred pričetkom tekmovanja na prireditvenem prostoru. Najboljši bodo prejeli medalje, izžrebani pa tudi praktične nagrade. — M. Kalumur
Sankaške tekme na Dovjem
Dovje — Gasilci z Dovjega so priredili tradicionalne sankaške tekme od kmetije^Sedučnik do Dovjega. Kar 98 sankačev se je potegovalo za prehodni pokal krajevne skupnosti Dovje —Mojstrana. Večino prvih mest so osvojili tekmovalci domačega gasilskega društva, največ zanimanja pa je bilo za tekme s .samotežnimi sanmi.
Nastopili so tako najmlajši kot starejši, kar je dalo tekmovanju še posebno privlačnost.
Zmagali so Urška Baloh, Primož Rev, Alenka Klinar in Martin Pavlov-čič v pionirskih kategorijah, Mojca Potočnik med ženskami do 40 let. Vojko Hladnik med mladinci, Angelca Kosmač med članicami nad 40 let, Vojko Rev med mlajšimi člani in Anton Noč med člani nad 46 let. V tekmovanju s samotežnimi sanmi pa sta slavilakčla-na domače Lovske družine Alojz in Martin Pezdirnik. Ekipno sta na prvih dveh mestih prva in druga ekipa domačega gasilskega društva, tretji pa so mojstranski in dovški lovci.
J. Rabič
SPOROČILI STE NAM
KIS 511 SE VODI Tekmovanji- v malem nogometu si- je prevesilo v drugo polovico. Še naprej vodi moštvo KIS 51) i/ Kranja kljub enemu porazu in neodločenemu i/.idu. Preseneča pa *mo štvo Knotnost 92, ki ga sestavljajo oficirji in miličniki, na tretjem mestu, druga pa je ekipa Save. Njim sledijo Korotan, Zarica, Kokrica, Trboje in Stabilizacija. Do zaključka letošnjega kranjskega prvenstva v malem Tiogo-metu je še nekaj kol in se vrstni red lahko še spremeni.
M. Čadež
•
ISKRA ŽKLKZNIKI IN GOKKNJ SKA PREDILNICA - V športni dvora ni Poden se je zaključilo letošnje občinsko kegljaško prvenstvo, ki ga je vzorno izvedel kegljaški klub Lubnik iz Škofje Loke. Tekmovanja se je ude ležilo 31 ženskih in moških ekip. Med moškimi so zmagali kegljači Iskre i/. Železnikov pred Soro 79. LTH, Obitni-ki in Alplesom, med ženskami pa je zmagala Gorenjska predilnica, ki ji sledijo Center slepih, Zdravstveni dom. Kroj in LTH.
M. Kalamar
' ŽENSKE ZA PRVAKE V JUDU - V Mariboru je bilo republiško prvenstvo v judu za ženske. Ženski judo v Sloveniji nazaduje. Največ tekmovalk imata kluba iz Postojne in Nove Gorice, nekaj tekmovalk pa imajo tudi v Ljubljani, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Gorenjsko sta na tem prvenstvu zastopala jeseniški TVD Partizan in Triglav iz Kranja. Triglavanka Maja Kaštrun je v kategoriji do 52 kilogramov zasedla tretje mesto. Bila bi boljša, če je ne bi v odločilni borbi oškodovali sodniki. Kljub temu se je uvrstila na državno prvenstvo.
M. Benedik
Tekmovanje slovenskih vodarjev
Kranj — Vodnogospodarsko podjetje Kranj je na Jezerskem organiziralo tradicionalne 14. zimske športne igre slovenskih vodarjev. 59 članic in 175 članov je tekmovalo v veleslalomu in tekih.
V posameznih kategorijah so v veleslalomu zmagali: Gartner(HMZ Ljubljana) moški do 30 let, Karničar (VGP Kranj) moški od 30 do 40 let, Scurk (VGP Ljubljana) moški od 40 do 50 let, Breg (VGP Maribor) moški oad 50 let, Zdi (Nivo Celje) ženske do 30 let, Rojnik (Nivo Celje) ženske od 30 do 10 let in Medved (VGP Maribor) med ženskami nad 40 let. Od gorenjskih tek movalcev velja omeniti razen Karni-čarja, ki je zmagal v svoji kategorji, še Tepina. ki je bi! drugi med moškimi od 30 do 40 let.
V tekih zastopniki Vodnogospodarskega podjetja niso dosegli boljše uvrstitve. Izjema je bila Suhadolnikova. ki je bila tretja med ženskami »starost nad 30 let.
Ekipni zmagovalec je Vodnogospodarsko podjetje Maribor. Drugi je Nivo iz Celja, tretje Vodnogospodarsko podjetje iz Ljubljane, dobro četrto mesto pa je osvojilo Vodnogospodarsko podjetje iz Kranja. Sodelovalo je 12 ekip.
Peko najuspešnejši
Vrhnika — Konferenca osnovnih organizacij sindikata Industrije usnja i/ Vrhnike je na smučiščih na Ulov ki pri redila že 32. /imško športno srečanje delavcev slovenske usnjarske in usnjarskopredelovalne industrije, »usn jarijada imenovano Sodelovalo je nad 400 tekmovalk in tekmovalcev iz 15 organizacij združenega dela Športniki Peka iz Tržiča so prepričljivo zmagali in osvojili dragocen pokal Pri hodnje srečanje bo na Veliki planini, organizator pa bo Utok iz Kamnika. Uspešno so tekmovali tudi zastopniki drugih gorenjskih kolektivov, saj je bila moštveno Alpina druga. Trio iz Tržiča šesti. Planika osma, žirovski Poliks pa deseti.
Naštejmo najuspešnejše gorenjske tekmovalke in tekmovalce, ki so se v posameznih kategorijah uvrstili med prvih pet. To so Suzana Kuparčič, Simona Zupan. Blanka Ruparčič (Peko). Irena Lavrič (Planika), Milena Soklič
Srednješolsko odbojkarsko prvenstvo
Kranj — Šolsko športno društvo Jošl na kranjski Gimnaziji je organiziralo občinsko srednješolsko odbojkarsko prvenstvo, prireditelj tega tekmovanja pa je bila ZTKO Kranj. Razveseljivo je, da se je za tekmovanje prijavilo de vet moštev, od tega pet moških in štjr i ženska. Tekme sta izredno dobro sodila Zrinski in Tiringer.
Pri ženskah je zmagala Gimnazija Kranj pred Srednjo tekstilno in obut veno šolo, Srednjo šolo za blagovni promet in Kkonomsko-administrativ-nim šolskim centrom. Med dijaškimi ekipami pa je prav tako slavila Gimnn-zija pred Šolskim centrom Iskra, Eko-nomsko-administrativnim šolskim centrom. Srednjo šolo za blagovni promet in Srednjo tekstilno in obutveno šolo.
m Majda Kramar (Peko), Helen K« uc (Alpina). Olga Bencina (iv-ra Koblek (Peko). Milan Klerra M---.Iu   Marki  i'rimožič. Peter FVo Smiljan .'ušel (Peko). Franci Kofr (TIHO), Marjan Oblak (Poliks), An* Primožič   (Peku).   Janez Smite* Iranci IVčelin (Alpina). Rado Po* nik  in Silvo Terček (Alpina), Hladnik in Pavel Koblek (Pe-koVJa* Perko (TRIO), Franci Stritih t V Alojz Podobnik (Alpina).
Gorenjski čevljarji so bili uspešn di v tekaških preizkušnjah. Naibd* uvrstitve so dosegli Majda Paruafe* (Planika). I vica Kosmač (Alpina),Ls ja Ambrož (Peko), Štefka Gros Marta krelih (Alpina), Stane Stane* (Alpina), Jože Bohinc (Peko). Pettr-helič (Peko). Alojz Oblak in Zoran* p.k (Alpina). Peter Mlinar (Alpiai Jane/ Ambrož. (Peko).
J Kikf
-ir
SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA
Obvešča,, da.bo zaradi prekopa cesta v dneh od 25. februarja 1984 do 7. ure do 26 februarja 1984 do 18. ure' zaaia KIDRIČEVA cesta v § Loki na odseku med ŽELEZ NTŠKO POSTAJO m KRiži«. ČEM V STAREM DVORU. Ob voz za vsa vozila bo poteka smeri PLEVNA— IJUgrj\y SKA CESTA-FRAN KOVC NASELJE-ZE1 F.ZNTŠKA PO STAJA in obratno.
V primeru slabega vremeni bo prekop preložen na kasnejši datum.
Odbojkarji Podljubelja zmagovalci — Odbor za športno rekr^a TKS Tržič je tako kot pretekla letu tudi letos uspešno izvedel ot>~*° i odbojkarsko ligo. Zanimanje za sodelovanje v ligi je bilo ueltj^^ ^ gali so lanski zmagovalci, odbojkarji Podljubelja, ki so preniaa f nasprotnike. Prosveta si je edina lahko enakovredno kosaia " valci. Na sliki zmagovalci, odbojkarji Podljubelja. — J. KiTce/
TELEVIZIJSKI SPORED
I
PETEK, 24. 2.
8.50 'IN v šoli: TV koledar. Ka i delaš, kako delaš. Ruščina. Odmor. Čtivo, Poroči la - 10.35 TV v šob (do 12.35) 17.05 Poročila - 17.10 Glasbena parada Radenci 84' -17.55 Modro poletje, španska mladinska nanizanka -10.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Turizem - Možnost in priložnost: Tu ristična Slovenija - 20 00 Naselbinska kultura na slovenskem, dokumentarna serija - 20.50 Ne prezrite -21.05 TV kviz - 21.15 TV dnevnik II - 22.30 Klara I.ust, švedski film
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Test - 17.25 TV dnev nik - 17.45 Pisani svet. oddaja TV Ljubljana 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Radenej 83: Plesni orkester   RTV  Sarajevo (za J RT i. razen Zg 1) 19.30 TV dnevnik - 20.0(1 Glasbeni magazin - 20.45 Zagrebška panorama   21.00 Porota, dokumentarna oddaja 22.05 \ocni kino: Konstanta, poljski lilrii
TV Zagreb 1. program:
Iti 30 Videosti ani   It. 10 TV V šoli: Ruščina, Čtivo 17.40 1'oročila - 17.45 Pi,am svet 10.15 TV  koledar 18.25 Kronika   občine Reka 18.45  Aktualnosti, oddaja TV  Novi  Sad      10.30 TV dnevnik   20.00 Marco Polo, italijanska nadaljevanka 21.35 Zabavno glasbena od daja    22.20 TV dnevnik -22.35 V petek ob 22. uri. kul turni mozaik
SOBOTA, 25. 2.
8.00 Poročila - 8.05 ZBIS -Škatlica 2 godbo - 8.25 Ciciban dober dan: Da bo medvedek lepši - 8.35 Meseček, otroška serija TV Beograd -9.05 Mali svet: Prijatelji vetra, otroška serija TV Zagreb - 9.25 Glasba za kitaro
9.50 Človek in zemlja: Kozorog - 2 del, španska dokumentarna   serija S 10.15 Pred i/biro poklica: Poklici v sadjarstvu in vinogradni štvu - 10.45 Ljudje in zemlja - ponovitev   11.45 Poro čila (do 11.50)   10.05 Poročila    10.10 V puščavi m gos čavi, poljska nadaljevanka
17.00 PJ v košarki Olim-pija : CZ, prenos, v odmoru Propagandna oddaja - 13.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, starodavna mo drost, angleška dokumen .tarna serija • 20.00 Plavi Max, ameriški film - 22.30 Zrcalo tedna 22.50 Miri a m Makeha, zabavno glasbena oddaja   23.15 Porocija
Oddajniki II. TV mreže:
15 45 Rdeča nogavica, nemški film 17.15 Diči. dici, di ča, otroška predstava 18.00 K. Klarič: Izjava, po novitev drame 10.00 (ilas bena oddaja - 10.30 TV dnevnik - 20.00 K\ a kva lop, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Feljton - 21.15 Poročila - 21.20 Športna so-bo'a - 21.45 Verdijevo življenje. TV nadaljevanka -22 30 Poe/ija (do 23.00)
TV Zagreb 1. program:
8 50 TV v šoli: TV koledar, Postni nabiralnik, TV gledališče, Otroci ustvarjajo,
Likovna umetnost, Poročila
- 14.00 Sedem TV dni - 14.30 Olimpijske bakle - 15.15 Poročila - 15.20 TV koledar -15.30 Rokomet Metalopla-stika : Honved - 17.00 Košarka Olimpija : CZ, prenos
- 18.30 To je to, dokumentarna oddaja 19.30 IV dnevnik - 20.00 Ni imena na naboju, ameriški film. 21.45 TV dnevnik - 22.00 Kako se /libavajo velika mesta Opombi: Rokomet Matalo plastika : Honved; PJ v nogometu t
NEDELJA, 20. 2.
9.30 Poročila   9.35 Živ žav, otroška   matineja  - 10.20 Modro    poletji-. španska mladinska nanizanka J0.50 O Davičo: Pesem> nadaljevanka TV Beograd 11 40 025. oddaja za stik-/ gledalci     12.00 Kmetijska oddaja    13.00 Poročila (do 13.05)     14.50 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete - 15.20 Čez tri   gore:  Vokalni kvartet Spev   15.50 Poročila 15.55 Letniki   1000 1070  - 10.55 Športna poročila   17.10 Taras Buljba, ameriški film 20.oO S. Stojanovic: Igman-ci. nadaljevanka TV Saraje vo - 21.05 Športni pregled 21.35 Živeti /. naravo, dokumentarna serija TVSarajo-vr»   22.20 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
14.55 Test - 15.00 Boks »Zmagovalec Beograda« prenos 17.25 Glasbeno popoldne 18.40 Glasba Josi pa Dečija. dokumentarna oddaja 19.10 Turistični vo d u 19.30 TV dnevnik -20.00 Dokumentarna oddaja   20.45 Včeraj, danes, ju-
tri - 21.05 Nicholas Nickle-by, angleška nadaljevanka
TV Zagreb I. program:
10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Izobraževalna oddaja - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Modro poletje - 15.30 Nedeljsko popoldne - 17.15 Čim večja družba, tem bolj veselo, ameriški film - 18.56. Pred festivalom animiranega filma Zagreb 84 - 19.30 TV dnevnik 20.00 Igmanci, TV nadaljevanka 21.05 Športni pregled - 21.35 Dokunum
tarna reportaža   22.05 TV
dnevnik
PONEDEIJEK, 27.2.
3.50 TV v šoli: TV koledar, Pesmi in /godbe /a vas, Makedonsčma, Modro kolo, Strossmaverjev a galerija. Poročila 10.35 TV v soli: Kliment in Ohridska šola, Risanka, Angleščina. Govori Zoran P. Pav lovic, Risan ka. Vulkan in človek, Zadnje minute (do'12.35) 17.20 Porociki 17.25 Mesecek, Otroška serija TV Beograd 1/ 55 Osebna in kolektivna zaščitna sredstva in »kupna akcija - 18.30 Podravski obzornik'- 18 45 Gl&sba za
mlade     2000  ,\. Šenoa- '
E. Tomičic; Turopoljski top, drama TV Zagreb - 21.20 Dokumentarec meseca Prepovedani sadež doktorja Fausta - 22.00 T\ dnevnik.II
Oddajniki II. TV mre/« ■:
17/10 Test 17.25 TV dnevnik - 17.45 Prehodna posta ja, lutkovna oddaja - 18.00 Ilustrirane /godbe • nt 15 Družbene teme l8.45Glas
beni album - 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Znanost - 20.50 Za grebška panorama - 21.10 Borgijci, angleška nadalje vanka (do 22.00) - 22.00 Hit meseca (do 22.45)
IV Zagreb I. program.
10.30 Vldeostrarn 16 40 TV v šoli: Zmaj v barvah. Pe-stru in zgodbe zu vas, Stros-smaverjeva galerija - 17.40
Poročila - 17.45 Prehodna postaja, lutkovnu oddaja 18.00 Ilustriran«! /godbo 13.15 IV  koledar 1825 Kronika občine Karlovac 18.45 Glasba  za  mlade -19.30 TV dnevnik 20.00 lvjo na mandeljnovem 1 ve tu, drama TV Skopje   21 05 Nevarni- iluzij«- in podvigi.
dokumentarna oddaja
22.10 En avtor, en film 22.30 TV dnevnik
TOREK. 28.2.
8 50 TV v soli: TV koledar, Panonska nižina, Za učit«-l.ie, Otroci uslvnrjujo, S«-d mi kontinent, (Jana, Zam nnvo potovanje. Poročila -10.35 TV v soli: Rastlinski laboratorij, Hisanka. Pota ruk. Prvaki v znanju. Hi sanka. Violina, Vsivodne-ži-nevedneži   (do   12 35)
17.35 Poročila 17 40 Slovenske ljudski- pravljice
Goslač - 17.55 MPl Celje 83: Mešani mladinski /hori - 2. del 18 25 Sevornopri-morski oh/ornik »- 18 40 Mravlje. jugoslovanski kratki' film 18 55 Knjiga 20.00 Ch. Dk kens E Edgar Življenje In dogodivščin* Nicholasa  Nickloh.v ja, an
gle&ka nadaljov anka 21,00
Aktualno    22.nO IV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik 17.45 Kdor hoče. ta zmore 18.15 Branje 18.45 Videoutopija 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pesem današnjega trenutka - 20.45
Žrebanj« lota - 20.50 Liki revolucij«.-, dokumentarne oddaja - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Zagrebški sejem ja//a 8.3 TV Zagreb I. program: 18.40 Vldeostrarn   18.80 TV v šoli: Panonska ni/ma, (Ja nu, Zanimivo potovanje 1740 Poročila - 17.45 Kdor hoče, ta /more     18 15 TV koledar    18.25 Kronika ob čine Osijek    18.45 Videoutopija    19.30 TV dnevnik -20.00   Aktualna   oddaja ^-
20 45 Žrebanje lota 20.55
l.ad.v po|«- blu.-s. ameriški film   23.15 'IV dnevnik
SREDA, 29. 2.
8.50 TV v šoh TA koledar,
Majhna delavnica. Od CVC-tu do ploda, Odmor, Slavo mja v NOB, Vonj in okus, Poročila     1035 TV V IpU:
praživa!!, Risanka, Kocki-
na olimpiada. Strip. Risanka   v zdravem telesu ■
,|iav duh - 18.00 Poročila -IH 05  Ciciban,  dober dan.
Mod,... revija l»-2-y'°-,.,nr,kl obzornik 18.48 Sava . reka. ki življenje daje,
l-obra/ev dna serija 20 1"» film tedna: Sorodniki, sov-letski film - 21.35 Kultorna diagonale 2205 TV dnevnik II
Oddajniki H. TV Bil**'
17 jo lest 17.25 TV dnev-mk  17.45 Beli kamen.atro-
*ka nadaljevanka
Zdravi »bje, Izobraževalna
oddaja - 18.45 od -d jutra raste dan: ;..:• oddaja T\ Ljubliaia-'
/akkidom. franoosk,. 21 05  Premor   - ••>• grebška panorama'--Glasbena dogaj^
IV Zagreb I. pr^g^
17 30 Videostrani IT ročila 17.45 fj^ij v otroška nadali©«« 18.15 TV koledar -Ki 'onika občino Go 18.45 Od vsakega U ste dan - 19.30 Ty S 20.00 Kino oko na temo L,-jv sSrfJ 22.30 TV dnevnik
Cetrtkk, i. 3.
8.50 TV v šoli; rv ji Obiščinio pošto ( Mroi 1 ustvarjajo l/liv Save. Pbročd 1 IV v šoli: Oksidacija dukcija,   Risanka. ' Hisanka. Vi itelj, Wa' ,•1 nevedno 1     17 5^ }\ la    17.55 S. IYegl: OM rlencija /maja s-^ mladinska nada!. |H,;>5 Zasavski oca0( i)i -ti) Obramba !n « snta    21.05 DiamaslL nebu, angleška      v j tarna nanizanka dnevnik II
ir.hlaiiiiki II. T\ mrt&l
17.10 Test - 17.25 VfW ,  k - li -fr Smogovi 1 * ška serija - 18.15 Lsv no izobraževanie   [t -leli ste  poglejte, anK« serijska oddam dnevnik - 20.00 l eećer: Za. trenu to % ,,,,,,  \/hodnonem&fci nKI   21 55 Zagrebšaj rama
.v
I
&
O"
24. FEBRUARJA 1984
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH
11. STRAN GLAS
Kmetijski sejem v Veroni vsako leto privabi tudi precej obiskovalcev iz Slovenije, saj je ena od redkih priložnosti za ogled svetovnih novosti v kmetijstvu in živinoreji. Kompas organizira dvodnevni obisk te mednarodne prireditve z odhodom 16. marca.
12 KOMPASOVE PONUDBE STROKOVNIH POTOVANJ
V ceno 5 300 din na osebo je vračunano: prevoz z udobnim avtobusom, pol Penzion v hotelu ob Gardskem jezeru, vstopnina za ogled sejma in vodstvo. Največja mednarodna razstava gozdarskih in lesarskih strojev, orodja in Pripomočkov, furnirjev, nadomestkov ipd. je Expobois v Parizu Kompas Organizira trodnevni (odhod 29. marca) in štindenvm (odhod 2. aprila) obisk te prireditve. V ceno 27.000 din za tri dni in 31.000 din za štiri dni je Vračunano- letalski prevoz Zagreb-Pariz-Zagreb, prevozi na in z letališč, nočni ogled Pariza, prenočišča z zajtrkom v hotelu v Parizu, vozovnice za fnetro, vodstvo potovanja. _
LIPICA VABI TUDI POZIMI
Vikendi in skupine
V »paketu« za konec tedna, katerega cena je 1.800 din, so vključene naslednje usluge: dva polna penziona, kopanje v hotelskem bazenu, ogled kobi-•arne brez vodnika in turistična taksa.
Skupinam nudijo še posebej Ugodne cene: nočitev z zajtrkom 600 din, polpenzion 700 din, polni penzion 800 din. Skupinam, ki se ustavijo v Lipici Samo zaradi ogleda kobilarne, So na voljo posebni menuji po dostopnih cenah (od 330 do B00 din).
KOBILFRDR LIPICFl 15SD
JUgOSLflVIJR
Kobilarna, dresura, poroke
Tudi v zimskem času je Lipica odprta izletnikom za ogled kobilarne in brograma dresure. Ogled kobilarne stane 90 din (za otroke 50 din), ogled kobilarne in dresure pa 180 din (za otroke 100 din). MJpiška poroka« je možna vsak dan, je pa v navadi zlasti sobotna poroka. Poročencem, ki po poroki v Lipici koristijo tudi gostinske usluge v Lipici, nudi kobilarna brezplačen prevoz z lipicansko kočijo od hotela Mae-Stroso do poročne dvorane in nazaj.
Trije tečaji jahanja
Posebnost lipniške ponudbe so tako imenovane »Počitnice v sedlu«, ki Vključujejo začetni in nadaljevalni tečaj ter šolo dresure.
Vsak tečaj vključuje 7 polnih penzionov, 12 ur jahanja z učiteljem, degu-stacijo kraških vin in pršuta, ogled škocjanskih jam (brez prevoza) in tu-rist/čno takso. Cena začetnega tečaja je 11.890 din, nadaljevalnega 11.170 din, šole dresure pa 15.490 din.
KURENTI NA GORENJSKEM
V petek, 25. tega meseca, bo blejske goste in občane obiskala etnografska in karnevalska folklorna skupina iz Markovcev pri Ptuju. Predstavili se bodo s tradicionalnimi pustnimi maskami ob 15. uri pred Park hotelom, ob 20. uri pa bo v Šport hotelu na Pokljuki ples s kurenti.
Vabljeni!
(S> KOM PAS
VJ^ JUGOSLAVIJA
• Primošten »Pletemo z JANO«, 3 dni, 2. 3.
• Prekmurje — pustovanje, avtobus, 2 dni, 3. 3.
PO PREDSEZONSKIH CENAH:
• Ciper — tedenski paketi, vsak četrtek, letalo
• Egipt, 9 dni, 18. 3. (KAIRO—LUXOR—ASSUAN) STROKOVNA POTOVANJA
• Miinchen — sejem obrti, 3 dni, 11. in 15. 3.
• Verona — kmetijski sejem, 2 dni, 16. 3.
• Pariz — kmetijstvo in živinoreja, 4 dni, 5. 3.
• Pariz — EXPOBOIS, med. gozdarska razstava, 3 dni, 29. 3. in 4 dni, 2. 4.
POTOVANJA ZA 1. MAJ
križarjenje po Jadranu, Božava, Mljet, Bosna in samostani Srbije, Prekmurje, Vipavska dolina. Rim, Grčija, Kapadokija, Maroko, Bangkok, Bali, Singapur, SSSR, Ciper, London, Pariz, Holandija, Andaluzija, Madrid, Malta, Češka, Madžarska, Dunaj, Ravenna — San Marino.
ECREinn
«
HOTEL »CREINA
prireja
^ VESELO PUSTOVANJE
v soboto, 3. 3. 1984 od 20.—01. ure
za prijetno razpoloženje bo skrbel ansambel PLAZ.
CENJENI GOSTJE BODO IMELI NA IZBIRO DVA PUSTNA MENIJA.
»PUSTNA POJEDINA«
I. Krvavica, pečenica, suhi vrat, kislo zelje, »Belokranjski Matevž«, pustni krof
II. Šunka s hrenom, pečeni piščanec, kotlet na žaru, zelenjavni riž, solata, pustni krof
Tekmovanje mask za nagrado CREINE. CENA PUSTOVANJA ZNAŠA 750 din po OSEBI! Rezervacije in prodaja kart — v recepciji hotela.
Dne 6. 3. 1984 (PUSTNI TOREK) prirejamo PUSTNI PLES
od 20. do 01. ure. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni!
Topolšica vas vabi
K0MPAS0V0 DARILO ZA JAN JENA
Večkrat veselo v »Vesni« — prijetno, koristno, zdravo
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
vsakdanje skrbi za družino Urefanje stanovanja, kuhanje h> goveda službene obveznosti ttjpčno obremenjujejo vaše
in vas tudi psihično izčr-b^vajo. Sodobna žena je resnično prezaposlena z ceiod-h^nimi opravili in si težko od-
urico ali celo več za lastno *W<o   in   sprostitev telesa
Ko**PAS vafn žeH om<>9očiti *telčefc vsega, kar vam vsak-^ar1 PrePrec"Je in vam ponuia brijetno in prepotrebno sprostitev, strokovno pridobljeno ^nje, ocenitev lastnih Spo_ ^opnosti, možnost ugodnega ha,*upa in veliko prijetnih TJa §Jd in še in še.
^ompas vam je pripravi| tij^at program, ki temelji na ^trpfcovni pomoči kozmetike Mir*r« v*drog. strokovnih so. ^Liavcev zdravilišča in ekioe t{Lgov\h vodičev, ki bodo sir k&i za veselo razpoloženi« ." ^Jede okoliških zgodovinVk ih £*f,nikov. Izbrali smo si t" Vznika žena, saj mislimo hI J>rb za telo in lepoto, ^rZ ?tif*v in zabavo najlepše darT i "*Ki vam ga lahko Ponudim |J prebiranju programa boSte
Topolšica, vas v čudovitem okolju smrekovega gozda ob vznožju smučarskega centra Golte, je odda'jena le nekaj kilometrov od Titovega Velenja. 80 kilometrov iz Ljubljane, 30 kilometrov iz Celja in 80km iz Maribora.
Ze v času avstroogrske monarhije so dunajski velikaši imeli v tem kraju postojanko napoti proti morju in se vanj radi zatekali, ker so že takrat ugotovili, da okoliški zrak in termalna voda dobro vplivata na zdravje in počutje. Novozgrajeni hotel Vesna, kjer smo vam pripravili bivanje, je opremljen z bazenom (termalna voda), savno, trim kabinetom, kozmetičnim salonom, telovadnico, s kabinami za indivi-
dualno kopanje (vsaka od njih ima manjši bazen s termalno vodo), bazenom za podvodno masažo, frizerskim salonom, konferenčno sobo (kjer bodo predavanja o negi obrara in uporabi kozmetičnih preparatov), aperitiv barom, restavracijo z 300 sedeži, posebnim prostorom za ples, klubskimi prostori z televizijo v vsakem nadstropju, manjšim bazenom za knajpanje, posebnim prostorom (vrtec v času bivanja), lepo opremljenimi eno- dvo- in triposteljnimi sobami, posebno dobro kuhinjo in zdravstvenim delom, kjer imate možnost pregleda pri zdravniku specialistu.
"Program "-
1. dan
Zbor udeležencev izleta ob 17. un nato odhod avtobusov proti Topolsici Proti štajerski se bomo vozili mimo Trojan, Vranskega, Žalca in pred Šempetrom zavili levo proti Polzeli Obisk tovarne nogavic oziroma njihove trgovine, kjer boste deležni posebnega popusta pn nakupu nogavic. Nadaljevanje poti mimo šmartnega, Šoštanja do TopolSice Dobrodošlica in nastanitev v hotelu. Večerja in nato ples ob glasbi ansambla
2. dan
7 rt*fap 'f8k V oko,ici hotela in hkrati tudi preverjanje zmogljivosti, ft k ia,trku 00 v telovadnici predstavitev novih metod aerobike ob upoštevanju vaših telesnih zmogljivosti V plavalnem bazenu bo pod vodstvom profesorja telesne kulture predstavitev vaj v bazenu, ki vam omogočajo krepitev telesa in izgubo odvečne telesneteze Savna vam bo na voljo ves čas bivanja ob strokovnem nasvetu zdravnika
ijJuTmS Za,odrnor do kosila, medtem so na voljo programi zdravi-rffinJ^^f3, podv<>dna masaža, kopanje v individualni kabini, pa-
kSSL p5S vibracjska masaža - z doplačilom) • J: '° KOPoldne predavanje o uporabi kozmetike, predstavitev n«!      !,0V' prost0 " kopanje in savno, nato predavanje in kTpmcI!!0^^ h,9'eni telesa in o uporabnosti novih shujševalnih
SkubicafrJ;lV6Č9r»e Nat0 zabavni večer p0d vodstvom T,,na . sreceiov, ,n seveda veliko zabave
3. dan:
Tek, ali vaie
Potem odhod ,e|ovadnio. zajtrk Nato ponovitev aktivnosti skega gradu ter avtODusom na ogled Titovega Velenja in velenj-
P° ogledu Z !?°m,nske sobe nega salona v T bogato založene tovarniške trgovine Mod-
cenah °vem Velenju in možnost nakupa po zelo ugodnih
Kosilo Po ko«,,,
Vrnitev proti rt    prosto do odhoda domov __0rt1*j v popoldanskih urah
Wtovili, da je skrbno pripr?™ iMin zelo bogat, saj vam £ £ a vse °(b,lke in možno^i
pridružite se nam in 0e . v> *al. «fl * vaše ureje^** ^veda zdravo telo vaše n ^£je bogastvo. nai-
G*9
Posebnosti:
Družabni večer
— Vsaka udeleženka prejme parfum (darilo KOZMETIKE ILIRIJA VEDROG)
— Poseben popust pri nakupu nogavic (POLZELA) trgovina bo posebej založena
— Poseben popust pri nakupu izdelkov MOD-. NEGA SALONA (M CLUB) Titovo Velenje
— Brezplačno uporabo bazena ki savne
— Poseben popust pri nakupu Rastlinsko-vita-minske negovalne kolekcije »Beta« (izdelovalec Zadnik Maja)
— Predstavitev in predavanje o negi obraza (strokovnjak KOZMETIKE ILIRIJA VEDROG)
— Predstavitev izdelkov UTOK Kamnik
— Strokovni nasveti dermatologa
— Kako ohraniti vitko linijo (aerobika pod strokovnim vodstvom)
— Tek v naravi (preverjanje telesne zmogljivosti po najnovejših metodah)
— Plavanje v termalnem bazenu pod vodstvom strokovnjaka, vaje v bazenu (primerna dodatna aktivnost pri shujševalnih kurah)
— Uporaba savne (nasveti o trajanju in ugodnih vplivih na organizem)
— Nagradno žrebanje (bogate nagrade sodelujočih izdelovalcev in Zdravilišča Vesna ter Kompasa)
— Zabavni večer z plesom in srečelovom
— Otroški vrtec m poseben program za otroke
— Udeleženci prejmejo izkaznico, ostali udeleženci Kompasovth srečanj pa naj jo prinesejo s seboj
— Živahno in pestro, zabavno in poučno...
nagradne igre z bogatimi nagradami, srečelov. modna revija, nastop najmlajših, nastop plesnega para »Doma««
• — vodja večera televizijec Tilen Skubic.. Plesna skupina »KRIK«
Tudi zabava in dobra volja sodita k dobremu počutju in sprostitvi.
Cena
izlet z odhodom iz Ljubljane stane 3800 din, iz Celja stane 3650 din, iz Maribora 3800 din. Cena vključuje avtobusni prevoz, dva polna penziona, uporabo bazena in savne, strokovno vodstvo rekreativnega programa, zabavni večer z modno revijo, glasbo, izlet v Titovo Velenje in ogled gradu, vodstvo in organizacija izleta.
Otroci do 5 leta starosti plačajo 20 odstotkov cene izleta, otroci od 5 do 10. leta plačajo 50 odstotkov cene izleta, doplačilo za enoposteljno sobo je 20 odstotkov cene izleta.
Odhodi
Izleti:
- Obisk spominske sobe. kjer so 9. maja 1945 podpisali dokument o vdaji nemške vojske
— Obisk velenjskega gradu, enega izmed najbolj vzdrževanih gradov na Slovenskem iz leta 1275. V gradu je danes muzej z rudarsko-umetniško-zgodovinsko zbirko in stalna zbirka afriške umetnosti -
—' Ogled Celja in celjskega gradu (doplačilo, fakultativnoj
— Poseben program za moški del izleta (doplačilo)
LJUBLJANA 9. marec 84 — Odhod izpred Kompa-sove zgradbe na Miklošičevi 11 ob 17 uri CELJE 9 marec 84 — Odhod izpred »Vrtnice« ob 18 uri
MARIBOR 9 marec 84 — Odhod izpred poslovalnice Kompasa ob 18. un
Prijave:
V vseh poslovalnicah Kompasa in pn pooblaščenih agencijah do zasedbe mest Ob pnjavi izpolnite KompasovO prijavnico in vplačate akontacijo 1800 din (ali predložite naročilnico OOS) Na hrbtni strani prijavnice so navedeni splošnji pogoji in navodila v zvezi s potovanjem
O LAS 12. STRAN
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH. OBJAVE
PETEK, 24. FEBRUARJA«
ALPETOUR
PRAGA, avtobus, 5 dni, odhod 27. 4. — ugodna cena!
OHRID, vlak-letalo, odhod 25. in 28. 4. MUNCHEN — CHIEMSEE, 2 dni. odhod 27. 4. in 18. 5.
BASEL, DIDACTA, avtobus, odhod 22. 3. MUNCHEN, mednarodni sejmi: IHM, MODEVVOC-HE, FARBE, COSMETICS MILANO, mednarodni sejem, odhod 13. 4. BENETKE —PADOVA—VERONA,  avtobus, odhod 1. 5.
ŠIBENIK—SPLIT, avtobus, odhod 27. 4. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah!
INTEGRAL
GOLFTURIST, o. o., Ljubljana
TOZD PARK HOTEL BLED
Cesta svobode 15 telefon: (064/) 77-284
ste se že odločili, kje boste pusto vali?
I
Dobrodošli v soboto, 3. marca, na veliko pustno rajanje v plesno dvorano KAZINA, na pustni torek pa na PUSTNI FINALE. Zabaval vas bo priznani ansambel SPLENDID iz Ljubljane
Najboljše maste bodo nagrajene.
V torek, 28. februarja, vas vabimo na veliko pokušnjo jubilejnih tort, raznih sladic, sladoleda in drugih slaščičarskih izdelkov. Pokušnja bo v prostorih KAVARNE Park hotela ob 18. uri.
Vabi kolektiv Park hotela
KRANJ
in oblačila
vseh velikosti lahko Izbirate ^Sfev/o
... . . rtir\tr\t i c
v veleblagovnici alODUS v pritličju ^,YSS^ na oddelku KRANJ za papir in igrače
KONSIGNACIJSKA PRODAJA
prevozni molzni stroji »r0yal«
• dvovaljni z dvojnim neodvisnim vakuumom
Zastopnik: . Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske tel.: (064) 24-871, 22-439
dobava takoj
ALPETOUR
ZABAVNE PRIREDITVE NA KOPALIŠČU SORA
PUTNA SOBOTA PUSTNI TOREK DAN ŽENA
Vse te dneve bo igrala živa glasba. Izvirne maske, prost vstop. Najboljše maske bodo nagrajene. Rezervacija za pustno soboto in torek 500 din (v ceno je vključen aperitiv in narezek). Žene in dekleta imate za 8. marec prost vstop.
Prijave za vse prireditve na Kopališču Sora, ko je odprta Diskoteka: od 19. do 02. ure, lahko pa tudi po tel. 60-504.
Vabi ALPETOUR TOZD hoteli Škofja Loka
♦♦♦»♦♦»»»»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦I
KINO	KINO		KINO
TRADICIONALNO KURENTOVANJE V PTUJU
Tudi letos bo na pustno nedeljo, 4 marca, v Ptuju tradicionalna etno-grafsko-folklorna prireditev KURENTOVANJE. Ob 10 uri bo na Titovem trgu nastopilo 22 etnografskih skupin iz Slovenije, Hrvatske. Makedonije. Avstrije in Italije Ob 15 uri pa bo po ptujskih ulicah karnevalska povorka, v kateri bodo poleg etnografskih skupin sodelovali še: mažuretke iz Ljubljane, mali orači iz Lancove vasi, pustne seme iz osnovnih in drugih šol ter motorna in vprežna vozila delovnih organizacij, društev in posameznikov ob spremljavi maskiranih pihalnih orkestrov Pričakujejo vas tudi gostinski lokali z bogato ponudbo domačih pustnih jedi
Obisk kurentovanja organizira tudi TTG Posebni vlak bo odpeljal iz Ljubljane v nedeljo ob 7 30 Poleg ogledov karnevalskega programa je v izlet vključeno tudi kosilo v Ptujskih toplicah Iz Ptuja bo vlak odpeljal ob 17 25 s prihodom v Ljubljano ob 19 55 Cena na osebo je 1 010 din, za otroke 810 din. vanjo pa je vračunan prevoz z posebnim vlakom vstopnine, prevoz z avtobusom do Ptuiskih toplic, kosilo in vodstvo Prijavite se lahko v poslovalnici TTG na Titovi 40. v Ljubljani, tel. 311-851
ELf\N
ELAN
Tovarna šjportnega orodja BEGUNJE NA GORENJSKEM
TOZD Športna orodja vabi k sodelovanju
— VEČ MIZARJEV
— VEC KLJUČAVNIČARJEV
Delavce, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— poklicna   šola ustrezne . smeri,
— najmanj 1 leto delovnih izkušenj,
— starost nad 18 let,
— odlužen vojaški rok,
— 3-mesečno poskusno delo
vabimo, da se zglasijo na kadrovskem oddelku Elan, tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, kjer bodo dobili podrobna obvestila.
KINOKWN
KINOPODJET s kranj
KINO
FILM
IZBRALI SO Zk VAS
ENI IN DRUGI
Claude Leloucheva zgodba o štirih družinah iz Moskve. Pariza, Berlina in New Yorka od 1936. leta do danes.
Film za ljubitelje blišča in glasbe!
Igrajo: Robert Hossein, Nicole Garcia, Geraldine Chaplin,
Daniel Olbrvcski, James Caan
NA SPOREDU:
KINO CENTER: petek 24. in sobota 25. februarja ob
16. in 19. uri
nedelja 26. februarja ob 17. uri
Film predvajamo s posebnimi zvočnimi
GHANDI PREDPREMIERA angl.-indij, filma
Upodobitev legendarnega indijskega voditelja
Dobitnik 8 OSKARJEV in 5 ZLA GLOBUSOV! Filmski dogodek leta!
Kino CENTER Kranj, nedelja 26. februarja ob 20. uri       NE ZA M
KINO
88 MERKUR kranj
*
V Supermarketu UNION na Jesenicah boste v MERKURJEVl šli pestro izbiro kuhinsjke posode za vsako rabo, stekla, po# ^, ramike ter drugih gospodinjskih pripomočkov. Vse je prejj/edh© ^ ijeno. tako, da se za nakup ni težko odločiti, sicer pa vam *x><*0 ^0
prodajalci radi pomagali.
rl emona hoteli ^0 terme Čatež	KUPON ŠT. 2 Prosim, da mi došim* prospekte in podr^bneis* navodila na moj naslov:
	<
	
Izrežite in prilepite na dopisnico ter pošljite m naslov: Terme Čatež. 68250 Brežice. ----------- 6 LAS M*	
TRGOVSKA IN GOSTINSKA DO
Komisiju /u de lovnu ruzmerja TOZD MALOPRODAJA
na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela PRODAJA HlAf.A NA DROBNO (več delavcev)
Pegefis i prodajalce, ^
— i leto delovnih izkušenj,
— poskusno delo fiO dni. <v Delovno razmerje se sklene zu določen čas s polnim delovnim ejjT*
domeščanje začasno odsotnih delavcev).
Komisiju za delovna ru/merju
TOZD GOSTINSTVO
objavlju prostu delu in naloge več
1. NATAKARJEV
2. KUHARJEV
:i SLAŠČIČARJEM
4. DKI.AVK
zu določen in nedoločen čas.
Poejojil #
pod L. 2. in 3. - gosi 1 nutakarske, kuharske 02 ^
11  i leto ustreznih delovnih izkušenj, poskuse
2 mesecu -■.•■« I
pod 1. - osnovnu šola. poskusno delo 1 mesec.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite k«drov* bi DO .2IVII.A. KRANJ. Maistrov ir* 11. «»Jnl po objavi. Vsi pr* kandidati hodu obveščeni o izidu izbirnih postopkov v ^ ^
roku.___ . * i
---— * %
qqq Srečanje najboljših!
^sSU, Ekskluzivni dobavitelj čajev na XIV- ZO?-Sarajetv \
Sarajevo B4
To je priznanje vrhunski kakovosti naših izdelkov!
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
13. STRAN GLAS
ISKRA KIBERNETIKA
Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD tovarna mehanizmov Lipnica razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastilf in odgovornostmi
SEKRETARJA TEMELJNE ORGANIZACIJE
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje Pogoje:
~-~ visokošolska ali višješolska izobrazba pravne, upravne ali organizacijske kadrovske smeri, 5-letne delovne izkušnje,
*^ znanje tujega jezika,
**• pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica.
Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta.
Handidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev xh kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 ^neh po objavi razpisa na naslov: Iskra Kibernetika, TOZD Mehanizmi Lipnica 8, Kropa, z oznako »za razpis«.
Handidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sklepu delavskega ^Veta.
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE KRANJ JLA 7
razpisuje javno dražbo — licitacijo za naslednja osnovna sredstva:
1. osebni avto FIAT 132 GLS, leto izdelave 1975, izklicna cena 90.000 din
2. 4 kom. osebni avto ZASTAVA 101, leto izdelave od 1977 do 1980, izklicna cena od 105.000 do 120.000 din
3. 2 kom. osebni avto ZASTAVA 750, leto izdelave 1978 in 1980, izklicna cena 50.000 in 34.000 din
4. osebni avto IMV R4 TLS, leto izdelave 1977, izklicna cena 85.000 din
5. telefonski aparati
V prodajni ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. /*Ueresenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotni polog od iz-*)icne cene.
Zu KOVINAR JESENICE
Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE Jesenice, Sp. Plavž 6
Razpisna komisija po sklepu delavskega sveta delovne organizacije razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE za mandatno dobo štirih let ^^bdidati morajo poleg z zakonom in družbenim dogovorom o likovanju kadrovske politike določenih splošnih pogojev izpeljevati še naslednje posebne pogoje:
da imajo najmanj višjo izobrazbo ekonomske, komercialne, pravne, upravno-poslovne usmeritve in organizacijske-proiz-\ Vodne ali kadrovske usmeritve, \ 5 let delovnih izkušenuj v stroki,
da so aktivni v uresničevanju samoupravljanja in s tem v do-$4   grajevanju našega družbenopolitičnega sistema. «V*Jave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati Ijejo v zaprti ovojnici z oznako »za razpis« na naslov Komunal-podjetje. Kovinar Jesenice, Jesenice, Sp. Plavž 6, Razpisna-Misija, v 15 dneh po objavi razpisa. *\^*biri oziroma imenovanju bodo kandidati obveščeni v 15 dneh zaključenem razpisnem postopku.
ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o.
Komisija za kadrovske zadeve TOZD Tovarna zasebnih telekomunikacijskih sistemov vabi k sodelovanju
TEHNIKE
smeri telekomunikacije, računalništva in elektronike
\ Ve sodelavce nameravamo zaposliti na naslednjih področjih de-kjer nudimo vso možnost kreativnega in inovativnega dela
\. kontrolna tehnologija,
razvoj kontrolnih testnih naprav in postopkov z uvedbo računalniške aplikacije in funkcionalnega testiranja računalniško Vodenih telekomunikacijskih sistemov, ^l^didati imajo možnost dodatnega izobraževanja na področju te-rJrriunikacij.
^didati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ^Kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 po objavi na naslov: Iskra telematika, Kadrovska služba, V $ka loka 4, Kranj.
2^ Združena lesna industrija Tržič
Razpisna komisija DSSS objavlja v skladu s 111. členom Statuta DSSS prosta dela in naloge
VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— visoka strokovna izobrazba komercialne ali ekonomske, smeri in tri leta delovnih izkušenj oziroma ustrezne prakse,
— višja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj oziroma ustrezne prakse,
— organizacijske sposobnosti za vodenje,
— da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič.
Kandidat bo izbran za mandatno dobo štirih let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Razpisna komisija DSSS, Združena lesna industrija Tržič, Cesta St. M. Aux Mineš 9, Tržič.
Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po sprejetem sklepu o izbiri.
Irfch
SOZD LTH ŠKOFJA LOKA
DSSS objavlja prosta dela in naloge
SS PREDKALKULANTA L
za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece
Pogoj: — tehnična srednja šola — strojne smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj.
DO THN, DS Skupnih služb objavlja prosta dela in naloge
VS II. REFERENTA V ZUNANJI TRGOVINI II. za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece
Pogoji: — da ima I. stopnjo ekonomske fakultete, VEKŠ ali slično,
— aktivno znanje nemškega jezika,
— aktivno znanje angleškega jezika,
— znanje strojepisja,
— do 3 let delovnih izkušenj
Pismene prijave z dokazili (v obeh primerih) naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: LTH DO THN Škofja Loka, Kadrovsko socialna služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije.
ISKRA KIBERNETIKA
Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje Kranj objavlja prosta dela oziroma naloge
1. DVEH MIZARJEV
za opravljanje srednjezahtevnih mizarskih del.
2. VEČ ČISTILK
za čiščenje proizvodnih, pisarniških in sanitarnih prostorov ter hodnikov in stopnišč.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.
— poklicna šola mizarske smeri,
— 2-letne ustrezne delovne izkušnje.
Približni osebni dohodek bo od 24.000 do 27.000 din. pod 2.
— zaželena končana osnovna šola,
— zaželene delovne izkušnje,
— starost nad 18 let. »
Delo poteka v dveh izmenah, po dogovoru pa tudi v popoldanski izmeni. Približni osebni dohodek bo od 15.000 do 17.000 din.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov ISKRA Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj.
PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ
Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge
1. ZBIRANJE IN UREJANJE TEHNIČNO STATISTIČNIH PODATKOV TK OMREŽJA
2. KOORDINIRANJE IN VODENJE INVESTICIJSKIH OBJEKTOV S PODROČJA TK OMREŽJA
Pogoji:
pod 1. — tehnik telekomunikacij,
— vozniški izpit B kategorije,
— 1 do 2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo dveh mesecev.
pod 2. — diplomirani inženir telekomunikacij,
— 1 do 2 leti delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev.
Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovno razmerje DSSS Podjetja za ptt promet Kranj. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri.
DEŽURNI VETERINARJI
od 24. 2. do 2. 3. 1984
za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko
veterinarski zavod v Kranju,
tel.: 25-779 ali 22-781 od 22. do 6. ure pa n** tel.:
22-994
za občino Škofja 1 .oka HABJAN JANKO, dipl. vet.,
Žiri, Polje 1, tel.: 69-280
KRIŽNAR MIRO, dipl. vet.,
Godešič 134, tel.:62-130
za občini Radovljica in Jesenice
GLOBOČNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629
ELEKTRO
GORENJSKA •JJT f"W Delovna skupnost
skupnih služb 1 KRANJ
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v finančno-računovod-ski službi:
SPREJEMANJE
IN HRAMBA GOTOVINE
V BLAGAJNI
CESTA JLA
Pogoji:
— ekonomski tehnik,
— zaželene delovne izkušnje
Delovno razmerje se sklene za določen čas — čas nadomeščanja delavke na bolniškem dopustu.
v službi za ekonomiko in plan:
PLANIRANJE
IN IZDELAVA ANALIZ
Pogoj:
— diplomirani ekonomist ali ekonomist,
— zaželeno delovne izkušnje
Delovno razmerje se sklene za določen čas — čas nadomeščanja delavke na bolniškem in porodniškem dopustu.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Elektro Gorenjska, Delovna skupnost skupnih služb, Kranj, JLA 6/III v 15 dneh po objavi.
GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA KRANJ Likozarjeva 1 a
Zadružni svet objavlja prosta dela in naloge
KOMERCIALNEGA TEHNIKA
Pogoj:
— srednješolska izobrazba komercialne smeri,
— pet let delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Pismene pogoje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi podjetja. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po sprejemu sklepa.
VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del oziroma nalog
GOSPODINJE v vrtcu Mojca
za določen čas do 31. avgusta 1984.
Pogoji:
— najmanj 6 razredov osnovne šole,
— 1 mesec delovnih šenj,
— delovni čas od 10. 18. ure.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov WO Kranj, Staneta Žagarja 19, Kadrovska služba.
izku-
do
O LAS 14. STRAN_
MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
PETEK, 24. FEBRUARJA)!
MALI
OGLASI tel: 27-960
PRODAM
Sprejemam naročila za dva meseca stare PIŠČANCE. Drinovec, Strahinj 38 tel 47-183 1511
Prodam 30 kg težke PRAŠIČKE in PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh 41, Škofja Loka 1745
Prodam 4 kolesa z osmi za zapra-vljivček, litoželezno kopalno KAD, MLATILNICO na tresala in fijakarske SANI. Želeška 9, Bled 1789
Prodam KRAVO s teletom ali brez. Jelovčan, Čabrače 5, Gorenja vas nad Škofjo Loko 1794
Prodam KABEL 3 x 1,5 in 3 x 2,5. Telefon 27-393 1795
Dva električna ŠTEDILNIKA, rabljena, prodam. Vidic, Radovljica, Gradnikova79 1796
Prodam BARVO, primerno za notranjost cisterne za gnojevko »KATRAN EPOXU« epkolor. Janez Kalan, Suha 4, Kranj 1797
Prodam KODRA. Telefon 23-500
1798
Prodam BIKA, starega 10 mesecev, za nadaljnjo rejo. Zarnik, Štefetova 1, Šenčur 1799
Prodam črnobelo TELIČKO, staro 7 tednov, od dobre mlekarice. Podbrezje 61 1800
Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ gorenje PS 664 in GRAMOFON ISKRAPHON 2004 stereo z zvočniki. Informacije po 16. uri po tel. 50-869 1801
Oddam PSA VOLČJAKA. Zrim, Zg. Brnik 49 1802
Ugodno prodam PRALNI STROJ in kombiniran ŠTEDILNIK. Ogled možen ves dan. Ludvik Vončina, Ul. XXXI. divizije 50, Kranj 1803
Prodam dve TELIČKI frizijki, stari po 5 tednov in TELICO staro 1 leto (visoka mlečnost). Luže 16, Šenčur 1804
Prodam suha bukova DRVA v »klaf-trah«. Naslov v oglasnem oddelku. 1805
Prodam ŠIVALNI STROJ, znamke bagat in sedežno BANJO ter PEČ — kamin EMO 5. Huje 1, Kranj, zgoraj levo 1806
Prodam 200 kg težkega BIKCA si-mentalca. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 1807
V februarju, marcu in aprilu bom prodajal dva meseca stare rjave JAR-KICE. Sprejemam naročila! Stanonik, Log 9, Škofja Loka 1808
Prodam 15 do 80 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 1809
Prodam 6 tednov stare PUJSKE in težjo SVINJO za zakol. Gizela Puša-vec. Hudo 3, Tržič 1810
Prodam dvovrstni PLETILNI STROJ standart Osijek. Sluga, Kokra 15 1811
Zaradi selitve prodam SPALNICO. Ogled samo popoldan od 12. do 18. ure. Tončka Prevc, Gradnikova 77, Radovljica 1812
Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, tretje tele. Rozman, Voglje 56, Šenčur
1813
Prodam ZAJCE za pleme. Telefon 26-675 popoldan 1814
Prodam suhe smrekove DESKE. Informacije po tel. 064-23-963 1815
FOTOAPARAT zenit ES - SNAJPER z normalnim in teleobjektivom, ugodno prodam. Telefon 25-797 1816
Prodam KRAVO po izbiri, brejo SVINJO, plemensko SVINJO in PRAŠIČKE, težke od 25 do 30 kg. Kalan, Zapo-ge 11, Vodice 1817
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in nov otroški AVTO GOKARD od 3 do 8 let, uvožen, ugodno prodam. Telefon 40-641 1818
Malo rabljen GUMI VOZ za vprego ali traktor, ugodno prodam. Telefon
40- 641 1819 ŠTEDILNIK, kombiniran - elektrika, plin, rabljen, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 50-413 do 8. ure in po 18. uri 1820
Prodam 30 kosov POCINKANE CEVI 1/2 cole. nove GUME 750 x 18. Voklo 12 1821
Prodam 3 BIKCE za pitanje, stare od 1 do 4 tedne. Roblek, Bašelj 20 ali po tel.45-336 1822
Prodam PAJKA fahr. Arh. TupaUče 10, Preddvor 1823
Prodam črnobelo brejo plemensko TELICO. Šenčur, Kranjska c. 9, tel.
41- 034 1824 Poceni prodam rabljeno POHIŠTVO
za v spalnico. Šorlijeva 29, stanovanje 20, Kranj 1825 Prodam KRAVO. Kokrica, C. na Brdo 64 1826
Prodam TELIČKO in DESKE 25-20. Zalog 38, Cerklje 1827
Prodam dobro ohranjen KAVČ z dvema predaloma. Jagodic, Gosposvet-ska 13, Kranj 1828
Prodam PVC CISTERNO, 2000-litr-sko. Mavčiče 90 1829
Prodam trajnožarečo PEČ. Informacije po tel. 27-426 popoldan 1830
Prodam dva BIKCA za pleme, si-mentalca in dvobrazdni PLUG. Sr. Bitnje 18 1831
Zamenjam okoli 200 kg težkega BIKCA simentalca za enako težko, staro JUNICO simentalko. Anton Roblek, Bašelj 15 1832
MONOFONIČNI SYNTESISER ro-land SH 1000 in enomanoalne ORGLE CRUMAR-B, prodam. Telefon 25-068 popoldan 1833 OBLAČILA za dojenčka prodam. Informacije po tel. 24-631 1835
Leseno OBLOGO hrast. 30% ceneje prodam; ter tovorno PRIKOLICO za osebni avto, črnobel TELEVIZOR, dva veliku FIKUSA, »nagačenega« GAMSA in motorno rotacijsko vrtno KOSILNICO. Lahovče 47. Cerklie 1834
Froaam dvobrazdni PLUG OLT, KOSILNICO za ferguson (greben), rotacijsko KOSILNICO SIP (heublitz). Petrič, Breg 3, Komenda 1836
Prodam dva PRAŠIČA, težko 90 kg in 160 kg. Žeje 16, Duplje 1837
Prodam betonsko 6 mm ŽELEZO ter MEŠALEC za beton. Velesovo 43 1838
Prodam 1 teden starega BIKCA. H RAŠE 30 . Lesce 1839
Prodam OVCO in dve jagenci. Črni-lec, Loka 24, Tržič 1840
Prodam starejšo KRAVO po teletu. Dolar, Ul. Narodnih herojev 9, Bled
1841
Prodam 3 OVCE. Kranj, Hrastje 2
1842
Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Stane Pere, Zg. Lipnica 10, Kamna gorica 1843
Prodam novo diesel KOSILNICO, visoka kolesa. Telefon 064-22-417 v nedeljo dopoldan 1844
Prodam dve visoko breji TELICI si-mentalki. Žirovnica 59/A 1845
Prodam več lahkih REDUKTORJEV, RAZLIČNIH PRENOSOV. Telefon 83-664 1846
Prodam SENO in OTAVO. Nova vas 23/C, Radovljica, tel. 75-208 1847
Prodam MIKROFON SHURE 545. Telefon 25-545 1848
Prodam italijansko DIRKALNO KOLO št. 58. Ropret, Kranj, Rudija Papeža 32 1849
Prodam popolnoma nov ŠTEDILNIK corona. Telefon 70-019 1850
Prodam novo 3200-litrsko CISTERNO za kurilno olje. Valvazorjeva 5, Bled 1851
Poceni prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO z raztegljivo posteljo (4 kosi v karo vzorcu). Telefon 75-611 ali Leskošek, Gradnikova 69, Radovljica
1852
Prodam stereo avto-radiokasetofon universum. Telefon 79-646 1853
Prodam kiippersbusch za 1,3 SM, termoakumulacijsko PEČ za 1,2 SM, PEČ na olje za 2.500 din, ter 40 kv. m stenskih OBLOG, I. kvalitete. Ogled vsak dan popoldan. Posavec 48 1854
Oddam PSE, črne, stare dva meseca, brez rodovnika. Poljska pot 5, Radovljica 1855
Prodam 8 vodovodnih CEVI 1/2 cole. Puštal 19, Škofja Loka 1966
Prodam 1000 kosov ŠPIČAKA 43x36 z eno kljuko, po 4 din. Telefon 064-60-088 1967
Barvni TELEVIZOR gorenje ugodno prodam. Zbilje 9/A, Medvode      " 1968
Prodam TRAKTORSKE GUME 12-4-11-24 ali zamenjam za 11-2-10-24. Laj še 12, Selca 1969
Prodam TELIČKO za pleme. Telefon 064-61-602 - Stara Loka 1970
Prodam malo rabljen 120-litrski HLADILNIK gorenje. Duška Stanonik, Kopališka 24, Škofja Loka, tel. 064/62-745 popoldan 1971
Prodam barvni TELEVIZOR riss z velikim ekranom in odlično sliko. Ha-sib Hadžič, Podlubnik 162, Škofja Loka
1972
Prodam nov enofazni ELEKTROMOTOR za hoby mlin. Peter Kržišnik, Hrib pri Zmincu 7, Škofja Loka 1973
Prodam OBRAČALNIK sonce, tri kolesa in bočno KOSILNICO za traktor ursus. Zupan, Žirovnica 115, tel. 80-029 1974
Prodam ŽELEZO, premera 6 mm. Janez Prestor, Staneta Žagarja 38, Radovljica 1975
Prodam ŽAGO cirkular za razne hlodovine za 3 SM, gradbeno omarico s števcem, črne CEVI 1/2. Vovk, Ovsiše 32, Podnart 1976
Prodam mešana suha DRVA in KUPIM nekaj kosov OPEKE trajanka Dravograd, rdeče, s slemenjaki. Srednja vas 9, Golnik 1977
Prodam polovico PRAŠIČA in 8 tednov stare PRAŠIČKE. Velesovo 14
1978
Prodam visoko brejo KRAVO ali TELICO in BIKCA, težkega 250 kg. Vir-maše 42, Škofja Loka 197!)
Ugodno prodam iskra HI-FI stereo 2 x 3U W, rabljen 1 leto. Telefon 28-436
1980
Prodam 57 kv. m suhega SMREKOVEGA OPAŽA, I. kvalitete, 90 x 16 mm, po 960 din/kv. m. Britof 1, Kranj 1981
NEMŠKEGA OVČARJA, starega eno leto, oddam dobremu skrbniku. Franci Miklavčič, Gorenjesavska 43, Kranj, tel. 25-710 t 1982
Prodam mesnatega PRAŠIČA, za /a kol. Visoko 20/A, Šenčur 1983
Prodam SVINJO za zakol. Trboje 31, Kranj 1984
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Marjeta Grohar, Smledniška 72, Čirče-Kranj 1985
Zelo ugodno prodam novo etažno PEČ helios HS-18, 50 5 cm KOMBI PLOŠČ, 5 notranjih VRAT lip. Telefon 25-047 Kokrica 1986
Prodam PRAŠIČKE, težke od 30 do 40 kg, in KOBILO, staro 8 let, sposobno za vsa dela. Visoko 5, Šenčur 1987
Prodam   ročni   VRTNI VALJAR, 200 kg, cena 0,5 SM. Telefon 74-368
1988
Ugodno  prodam  SIPOREKS  25 x x 60 x 5 cm, 1400 kosov. Jože Tomažič, Sebenje 50/B, Križe 1989 Prodam PRAŠIČKE, težke od 20 do 30 kg. Strahinj 7, Naklo 1990 Prodam RADIATORJE trika 604/4, nove in globok OTROŠKI VOZIČEK PEG. Dolenc, Partizanska 33, Šenčur
1991
FOTOGRAF Janez Žumer
Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH
KRANJ, Partizanska 4. @ 23-893 (pri Prešernovem gaju)
Prodam PEČ za centralno ogrevanje tam stadler, 35.000 kcal. Suha 14, Kranj 1992
Prodam novo 530-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Francka Šifrer, Jezerska c. 76/A 1993
Prodam PRALNI STROJ gorenje, potreben manjšega popravila. Zavšek, Vrečkova 2, Kranj, tel. 26-254 1994
Prodam BIKCA in TELICO simentalca, leto dni stara. Sp. Brnik 66, Cerklje 1995
Ugodno prodam novi ZVOČNI OMARICI 2 x 50 W. Telefon 064/41-136 1996
Prodam BIKCA simentalca, težkega 450 kg. Nasovče 10, Komenda 1997
Prodam PSA čuvaja, starega 3 mesece. Lahovče 16, Cerklje 1998
Prodam GLASBENI CENTER TEC. Srednja vas 77 pri Šenčurju 1999
Prodam že obžagano OSTREŠJE za stanovanjsko hišo. Slap 13, Tržič 2000
Ugodno prodam dve leti staro OPREMO za v dnevno sobo, bele viseče kuhinjske OMARICE, AKVARIJA, 80 in 40-litrska, in osebni avto CITROEN ID 19. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Kmetec, C. na Belo 20, Kokrica-Kranj
2001
Prodam KRAVO po teletu in TELETA, starega 6 tednov. Zupan, Zabrezni-ca 17, Žirovnica 2002
Na zalogi imam VERIGE (hlikarje) za traktorsko vleko hlodovine. Anton Bukovnik — kovač, Tupaliče 24, tel. 45-039 2003
Prodam brejo TELICO simentalko. Franc Vrhunc, Orehek 41, Kranj 2004
Prodam 6 tednov starega TELETA. Alpska 44, Lesce 2005
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO po izbiri in BIKCA simentalca, starega 5 tednov. Telefon 44-619 2006
Prodam 6 tednov starega BIKCA. Lahovče 12, Cerklje 2007
Prodam STRESNO OPEKO špičak, večjo količino. Pavla Sitar, Kokrica, Golniška c. 42, Kranj 2008
MAŠKARADNE OBLEKE za otroke prodam. Pošljem po pošti. Telefon 061-448-475 2009
Prodam 15 g ZLATA za zobe. Telefon 26-386 2010
Prodam TELETA za zakol ali rejo. Velesovo 25 Cerklje 2011
Prodam ZREBETA norika, starega 9 mesecev. Zg. Lipnica 1, Kamna gorica
2012
Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK kiippersbusch, rjave barve. Telefon 81-905 2013
Prodam 30 do 40 kg težke PRAŠIČKE Franc Logar, Olševek 2, Preddvor
2014
Prodam mlado, 5 mesecev brejo KRAVO. Anton Pogačnik, Brezje 71
2015
Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje za 11.000 din. Draksler, Sv. Duh 20, Škofja Loka (pri cerkvi) 2016
Prodam 4 tedne staro čistokrvno TELIČKO frizijko. Legat, Hraše 31, Lesce
2017
Prodam ŠTEDILNIK iskra venera (2 plin, 2 elektrika), ŠTEDILNIK gorenje za vgraditev (2 plin, 2 elektrika), KOLO senior na 10 prestav, v garanciji in SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 25-215 popoldan 2018
VOZILA
KUPIM
Kupim HLODOVINO ali DESKE ju vor, hruška, jesen, brest, češnja in lipa. Žaganje hlodovine po dogovoru. Viš-nar, Jesenice, Murova 6, tel. 81-557
1764
Kupim barvni TELEVIZOR, po možnosti Z daljinskim upravljanjem, ekran do 56 cm. Telefon 60-693 1856
Kupim ŠIVALNI STROJ. Ančka Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje 1857
Kupim 700 kosov STREŠNIKOV dravograd tfajanka, grafitno sive barve, in 30 SLEMENJAKOV. Ponudbe po tel.21-635 1H58
Kupim 50 LAT za kozolec. Stane Er zar —" mlin, Moste, Komenda, tel. 061-841-439 1H59
Kupim dobro ohranjene alpske SMUČI z okovjem, dolge od 150 do 160 cm in KNJIGO Tehnologija gradiv za I. letnik kovinske šole. Telefon 49-183 1860
Takoj kupim 150 kosov STREŠNIKA, rdeče barve, s posipom Vesna No vo mesto. Kočnu 15, Blejska Dobrava, tel. 81-441 — int. 31-11 Be/.laj 1861
Kupim element BARBARA, širine 50 cm. Plevanč, Zvirče 3, Tržič 1862
Kupim HLODOVINO: oreh, češnjo, hruško. Tršan, Hraše 14, Smlednik
1915
Kupim italijanski športni OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 24 473 1916
Kupim 15 kub. m dobrega LESA /a ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku ali po tel. 22-221 - int. 26-25 dopoldan
1917
Kupim nakladalno PRIKOLICO  19 ali 17 kubično. Lojze Burgur, Cerkljan ska Dobrava 3 1918
STREŠNIK — novomeški Novoteks, grafitno sive barve, 120 kosov, kupim Kličite po tel. 064-21-916 1919
Kupim strešno OPEKO dravograd, cementno sivo s posipom. Telefon 70-191 1920
Prodam 125-PZ. Telefon 27-020 v večernih urah 1769
Prodam japonsko TOYOTO, 1700 cem, malo zaleteno. Sp. Brnik 42
1770
Prodam R-12, letnik 1974. Telefon 064-60-982 v petek popoldan in soboto
1863
Prodam P-126, letnik 1980, garaži-ran. Telefon 60-603 popoldan 1864
Prodam ŠKODO, letnik 1971. Gorenja Dobrava 2, Gorenja vas 1865
Kupim nove ali malo rabljene AMORTIZERJE za NSU 1200. Telefon 064-60-541 — int. 43 dopoldan 1866
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Informacije po tel. 064-62-150 1867
Prodam obnovljen VW 1200, cena 12 SM. Miran Stern, Šmidova 13, Kranj-Čirče 1868
Kupim PONY EXPRESS ali MOPED. Telefon 23-369 1869
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, neregistrirano, generalno obnovljeno. Nikolič, Drolčevo naselje 18. Kranj
1870
Prodam 4 dobro ohranjene GUME s platišči za VW — hrošč, primerno za gumi voz. Radovljica, Staneta Žagarja 18 1871
Prodam dobro ohranjen MOPED av-tomatic in predvojno žensko DVOKO-LO triumph zelo ohranjeno. Radovljica, Staneta Žagarja 18 1872
Prodam VW — HROŠČA po delih. Radovljica Staneta Žagarja 18 1873
Prodam ŠKODO 100 L za 4 SM. Telefon 28-187 1874
Prodam dobro ohranjen avto VW 1200. Voklo 63 1875
ZASTAVO 101 lux, dobro ohranjeno, letnik 1978, poceni prodam. Vinko Draksler, Zasavska 40/D, Kranj 1876
Prodam PRINZA 1200 C, celega ali po delih. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Mirko Divkovič, C. JLA 37/A, Tržič
1877
Prodam LADO 1200 S, letnik 1979. Peter Žagar, Stara Fužina 113, Bohinjsko jezero 1878
Prodam GOLFA JGL. Jože Čarman. Žerjavka 4, Kranj 1879
Prodam LETNE GUME 185x14 z obroči za forda. Telefon 24-903 od 15. ure dalje 1880
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam ali zamenjam za amija ali fička. Telefon 23-219 1881
ZASTAVO 101, prevoženih 56.000 km, prodam za 95.000 din. Kranj, To-mažičeva l/A 1882
Prodam VW, letnik 1976. Anton Zupan, Krnica 59/A, Zg. Gorje 1883
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano za celo leto. Prebačevo 42, Kranj 1884
Prodam ZASTAVO 750 ter WALK-MAN stereo. Dare Ravnihar, Hafnarje-va pot 12, Kranj-Stražišče 1885
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Špenko, Hotemaže 15, Preddvor 1886
Prodam FORD 15 M po generalni. Golnik 46, soba 210 1887
Prodam avto AUDI 80 L. Zadruga 7, Duplje 1888
Prodam VISO CLUB II, leto izdelave 1982/6. Mavčiče 90 1889
Prodam osebni avto VW PASAT, letnik 1978. Informacije po tel. 064-22-290
1890
Za NSU 1000, prodam komplet dele za prednjo premo in amortizerje »ročno zajlo«. Visoko 20/A, Šenčur 1891
R-4 TLS, star 4 mesece, beš barve, 4.000 km, prodam. Telefon 25-981 — int. 21 dopoldan 1892
Prodam DIANO, letnik 1976. obnovljeno, ter AMI 8 super, /a dele Dr-novšček, Virmaše 98. Škofja Loka 1893
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Ržen, Hrastje 87 1804
Prodam ZASTAVO 101  letnik 1976 Stanojevič, Grmičeva 19, Čin e Kranj
1895
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, odlično ohranjeno Informacije v petek in soboto po tel. 24 977 1896
Prodam avto SUNHEAM 1300, letnik 1975, RENAULT 6 TL za rezervne dele in MOPED 15SCL, letnik 1981. Božo Pujic. Golnik 40
Prodam H t TLS, letnik 197!» Zupan, Lesce. Savska 4, tel 74 701 i'">:,!l
I Vodam ZASTAVO 750. letnik 1971. Telefon 28-861 -- int. 21-39 1>!|"'
VW 1200, starejši letnik, s poškodovano pločevino 111 odlično ohr.niiernni motorjem, prodam za dele ali po delih. Telefon 24-435 im)
Prodam ZASTAVO /50. letmk 1973. .Jakob Kleč. Blejska Dobrava 152 1901
Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1973, celega ali po delih. Lr nest Oh. Bohinj" ska Bela 16 /J"
Prodam MINI MORIŠ Te leto* 74-34ti
Prodam ZASTAVO 750, letnik I« vozno, motor generalno obnovljen 11-gistriruno do 10. 4. 1984 in ZASIAVU 750, za dele, cena 3 SM  Telefon 00 ;> H
1004 v službi
Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik oktober 1981. Telefon 064-77 477 190.)
Nujno prodam ZASTAVO 101 lux, oktober 1978, prevoz.-rub BO OHO km a' na 16 SM Telefon HI 371 1,11 J
Prodam R 4, letnik 1068 Podljubelj
104. Tržič, tel 50 210
1907
Prodam novo PRIKOLICI ) za osebni avto, nosilnost 800 kg. Jelovčan, Pevrl° 6, Škofja Ix)ka 1
GOLE, nemški. 1 Mata. prevoženih 65.000 km, ugodno prodam. Kranj, JJ murjeva 14
Prodam ZASTAVO 750, rege.n rano
do map., delne karamboHrano ''''','''!
77 958 od 9 do 10 ure Mled
VIKTOR
'#0
Fotografije za osebne ste niče, potne liste, legitima:-v barvni in črno-beli teto*
dobite v 2 dneh pri V8ft? URANIČU, Cerklje 163 W
42-040.
Prodam MOTOR tomos V H 1970. Jože Čadež, Virlog 22, £
Loka
126-P. letnik 1979, prodam. Or soboto in nedeljo. Uranič, Ta* marja 8, Planina II. — Kranj
Prodam ZASTAVO lOlTk*«* za 5,6 SM. Potrebno je manjše J* lo. Bojan Jankpvič, Begunjskai^*
Prodam rabljene dele za ZA£ 101 (streho karoserije s stebri? prtljažnika, hladilnik, menjalci si, krmilni mehanizem, afterrf* starter). Informacije po tel 064-* I
Takoj prodam kompleten **
za ZASTAVO 101, letnik iS R vrič, Breg ob Kokri 1, Preddror
Prodam ZASTAVO kombi 4S tnik 1979. Sp. Veterno 3 TrST
Prodam RENAULT 16. rw-to in nedeljo. Zupančičeva 19. K?
Prodam avto 126-P letnik *C bro ohranjen. Ogled r^poldaJC
Ugodno prodam ZAST^Vi belo, novejši letnik a* 54.000 km. Informacije po tel S
Prodam prednjo MASTCO -desni BLATNIK. Telefoni
STANOVANJA
Mlad zakonski par. n^k-a^lrf GARSONJERO ali enosob-" VANJE. Ponudbe pod: Tudi "
Mlada družina brez o*- v NOVANJE v Kranju aU°o be pod: Nujno
Pula-Kranj - Menjam S« STANOVANJE s telefonom* ali podobno v Kranju PonO* Avgust
Zamenjam novo GARSPV.' dve osebi na Planini4 brez centralne, v okolici • -to&» staje  ali. na  Zlatem J^rT* 23-721 ****
Enosobno STANOVAVJF -busne postaje Kranj' h>re-zamenjam za večje. F^nudbtf glasje
Oddam opremljeno SOBO * njo zakoncema brez otre oglasnem oddelku. '
V centru Kranja oddam otf4K
SOBO dvema fantoma * nem oddelku. ^a*K H
Zamenjam GARSOMtvoO«
STANOVANJE. Zdenka Kranj. Janeza Puhari« «i
GARSONJERO aii * NOVANJE vzamem v tSST-Loki. Šifra: Loka
Solidna družina z enim službo v Škofji Loki  1$.^ * STANOVANJE na relaciji L.'-" skol.,.i  -oka-Kranj. Te^f int. 497 (Drago) dopoldan
Iščem SOBO v Kran^., Kranj —Preddvor. Jože fm gunjska c. 50, Bistrica nri 1 tel.45-352
Oddam opremljeno enosdl NOVANJE v Radovljici s"fn čilo 1 leto
Nujno iščem SOBO v Krasi K hn Kranja. Jane/ Eržen. C *V sa 3. Kranj ' ^
Zakonski par brez otrok "> £h* SONJ ERO ali  enosobno < ^* NJE v Kranju ali okc oglasnem oddelku. Il
@ LOTERI
s.«-« kast.     din _sreči*• j
78780 80160
447890
12 22 602 (1/012
10.000 10.000 30.000
120 100 200 8 120
I j L282 .'000.000
84 ' I
14774 29174 5(H»04
54291 477164
26 96 1326 5876
38410 204990
38 78 108
40028 225858
»1)5018 302208
100
890
6.000 0.000 4.000 ti. 100 30.000
140 80 040
1.000 8.000 200.000
80 160 400
30.000 30.000 30.000
100.000
433341 t^v
1
petek. 24. februarja i 984
MALI OGLASI, OSMRTNICE
.15. STRAN GLkS
POSESTI
Prodam ali zamenjam 1/3 HIŠE / vrtom. Grosova 25, Kokrica —Kranj 1933 Kupim  manjšo  HIŠICO  ali večje STANOVANJE, /oran Čulibrk. Koroška 51, Kranj 0 1934 V Kranju (Vodovodni stolp) prodam ^»ARAŽO paviljonskega Upa (elektri kanal). Ponudbe pod: Kv. m 1935 Iščem GARAŽO za osebni avto v branju ali bližnji okolici. Ponudbe po '1.23-806 Kranj vsak dan od 18. ure '^Ije 1930 p Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO za r*kend na relaciji Tržič— Ljubelj. Ponudbe pod šifro: Vikend 1937 Najamem POSESTVO-   Naslov v Glasnem oddelku. 1938 Prodam STAREJŠO HIŠO Zg. Br L»k 81. Cerklje 1960
IZDELUJEM in MONTIRAM shego-k>\ e. Naslov v oglasnem oddelku. 1953
[POSLITVE
, Redno zaposlim NATAKARJA ali
Natakarico v kava baru co-
v Tržiču. Informacije osebno v lo-£^!u - Trg svobode 23 ali tel. 28-110 od - do 8. ure 1*37 Službo dobi KV KUHARICA, KU-
• \H. Nastop službe konec marca 1984. Ostilna pri VIKTORJU, Kranj, Partijska 17 1638
KV KLJUČAVNIČARJA z znanjem Urjenja pločevina sprejmem. KLJU-AVNIČARSTVO Pavel Peklaj, Puštal /a, Škofja Loka 1737 Sprejmem popoldansko DELO na Naslov v oglasnem oddelku. 1939 zaposlim PREŠIVALKO in pomožno lavko za usnjeno galanterijo. Dem-r Draga, Virma.še 84, Škofja Loka
1940
V delovno razmerje sprejmem dva 'IZARJA. Alojz Ovsenik, Kranj, Je-^t-skac. 108/c 1941 zaposlim KV MIZARJA in delavca priučitev. Franc Hafner, MIZAR
* VO, Zasavska c. 2, Kranj 1942 Sprejmem DELO na dom. Imam Oj prevoz. Naslov v oglasnem odmiku. 1943
Na dom sprejmem kakršnokoli DE-(sestavljanje, pakiranje). Ponudbe : Hitro in solidno 1944 ŠIVANJE ROKAVIC dajem na dom. formacije po tel. 49-065 1945 Sprejmem kakršnokoli popoldansko *-lA lahko tudi na dom.. Možna je ^Mavitev stroja Silvo Stucin, Sv. Duh '.škofja Loka $   ^^1IZARSKEGA   pomočnika takoj »fejmem. Telefon 061-50-604 1947 l# ? fc^Redno zaposlim KUHARICO v do-
* W^,danskem   času.    Informacije po
^L 24-814 1948 J ^>^V ali PKV ELEKTROINSTALA-s t^^ft/A z odsluženim vojaškim rokom t> N*vf*oj zaposlim. Šifra: Dobro delo, do-H ^ plačilo 1949 . ^<aposlim dva AVTOMEHANIKA za
* V^*Visiranje avtomobilov RENAULT, fcw^aščine prost, z enoletno prakso. OD
r        dogovoru. IMV SERVIS Cerklje na & ^enjskem, tel. 064-42-259 1950 *H^prejmemo DELO na dom. Šifra: Ve-£ prostega časa ^51 f\V IZOLATERJA toplih izolacij in ^jšega delavca za priučitev za delo terenu Gorenjske, takoj zaposlim. *4tT <-'ičnik Avguštin. Ljubljana, Sodar-steza 4/A I952
Prireditve
**^*ogometni klub Šenčur vas vabi na jV*koletno MAŠKARADO, ki bo v so-
' 3' marca 1984> ob 20- uri v domU ^^J^rške čete v Šenčurju. Za ples bo
T^^el ansambel Krvavški kvintet; ^^prodaja kart bo od 1. do 3. marca
^.^^ v domu Kokrške čete od 16. do ^^Vire. Najboljše maske bodo nagraje-Vabijo nogometaši.
BOR v Preddvoru vabi na
NAoTEL tJUK v
». ^Io pustovanje, ki bo na pustno so-«^ 3. marca 1984. Od 20. do 2. ure bo \^&les igral ansambel TEN. Pridite v |^ ^kah — najboljše bodo nagrajene. "X ^no 900 din je vračunana vstopnina Migata večerja.
1
^ t^selo pustovanje bo tudi v torek, 6. \\ca. od 20. do 2. ure. Igral bo ansam-^ T£N. Maske so zaželene, najboljše \v^i tudi nagrajene. V >^topnina je 200 din. .
oba večera sprejemajo re/.ervac i telefonu 064-45-080. , fcv^sJOTEL KAZINA Zgornje Jezersko S^^Oja v soboto, 3. marca 1984, veliko k Vic0vanje. Zabaval vas bo ansambel S^l^Tl ČUT in to od 20. do 2. ure. Naj-V^*ie maske bodo nagrajene! Cena pu-etnja, v katero je vračunana vstop-
in bogata večerja, je 900 din. ^zervacije sprejemajo po telefonu v* A „4)07. 'HF^IN'SAMBEL SIBILA vabi VSAKO ^K^OTO ob 20. uri na PLES V l lOTEL I ^ jvNSTURIST ter vsako NEDELJO S 30naPRIMSKOVO 1955 Ir>^AjSAMBEL JEVŠEK igra v SOBO-ha KLOBASARSKI TOMBOLI v *cah. 1956
&VESTILA
^VpECIRAM - OBLAGAM jedilne W ^ in stole. Joco Peric, Kidričeva 45, Af^-532 1643 < AiNTIRAM vse vrste lesenih strop „ ^ .stenskih oblog. Telefon 25-580 5^ 1644 "\Jhjene goste obveščamo, da prire-^ PUSTOVANJE v soboto 3. man a ^ ples in glasbo je poskrbljeno, "^vacije sprejemamo do 2. marca V bifeju STRAHINC, Zg. Bitnje 32 J 1954
OSTALO
Iščem VARSTVO /a leto in pol starega otroka ha našem domu. Šifra: Otrok — ugodno 1958
Zahvala
Zahvaljujem se celotnemu medicinskemu osebju Bolnišnice Jesenice, ki me je zdravilo po težki prometni nesreči. Posebno se zahvaljujem vodju Kirurškega oddelka dr. Ažmanu za pozornost in nego kakor tudi dr. Stojako-vicu in dr. Zorici, ki mi je dala ime Vuč-ko. Dušan Vučenovic (Vučko), Ul. Ma-jevička 38, Banja Luka 1957
notranja
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto,
25. februarja,bodo dežurne naslednje prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA:
DO Živila Kranj - TOZD Maloprodaja: SP Pri Petrčku, PO Vodovodni stolp, PC Zlato polje, SP Storžič (Kokrica). PC Britof, PĆ Klanec. SP Planina center, SP Labore od 7. do 18. ure, SP Preddvor od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure.
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj. Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor. Krvavec Cerklje in Kočna Jezersko od 7. do 19. ure.
V nedeljo
28. februarja pa bodo dežurne naslednje prodajalne: z
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v*Na-klem od 7. do 11. ure, TOZD maloprodaja Kranj: Gorenjka-Ccrklje od 7. do 11. ure.
ŠKOFJA LOKA
SP Podlubnik
Utihnila je pesem, je harmonika njegova nema; ob bolečini staršev, brata in sestre
ZAHVALA
Ob prerani izgubi ljubljenega
IZTOKA MARKIČA
izrekamo srčno zahvalo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti in s cvetjem obsuli njegovo tiho gomilo.. Zahvala vsem prijateljem, učiteljem, vaditeljem, sošolcem šol in tečajev ter poukov, osnovne šole Heroja Bračiča Tržič, osnovne šole France Prešeren Naklo in Kranj, Glasbeni šoli Tržič, Planinskemu društvu Tržič, tečajnikom. Gasilskemu društvu Naklo, Turističnemu društvu Naklo. KUD Dobrava Naklo, dobrim sosedom, dragim sorodnikom, sodelavcem staršev SGP Gradbinec LO Kokrica Kranj, Živila — TOZD Maloprodaja Kranj, ETP Kranj. Za vodenje pogreba tov. Moharju, za lepo opravljen pogrebni obred g. župniku Zidarju s številnimi ministranti, naklanskim pevcem za žalostinke in tolažilne besede vsem govornikom ter vsem za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala
tudi za vsa ustna, pisna in telefonska sožalja.
Za tako globoko sočustvovanje iskrena hvala! ŽALUJOČA DRUŽINA Naklo, 22. februarja 1984
OBLETNICA
24. februarja mineva dve leti,odkar te je kruta usoda iztrgala od nas, dragi mož in očka
JURIJ ČEBAŠEK
Zelo, zelo te pogrešamo, tvoje mesto ob mizi je prazno, polja in hlevi čakajo, da se vrneš. Naša srca so polna žalosti in bolečine. Še vedno mislimo, da boš od nekod le prišel, da si samo za dlje časa odsoten, vendar nas tvoja gomila kruto vrača v resničnost.
NIKOLI NE BOŠ POZABLJEN!
Hvala vsem, ki se ga spominjate! ^ •..
Žena Lojzka, hčerki Mojca z možem Viktorjem in Milena z družino
ZAHVAIA
Ob boleči izgubi naše ljube žene, mamice, sestre in tete
JOŽICE PRISTOLIČ
roj. BENEDIK
se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem ter sindikalnima organizacijama Gradi-sa in Planike za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Lepa hvala osebju Oddelka za dializo v Kliničnem centru v Ljubljani za ves trud in prizadevanje pri zdravljenju dolgotrajne bolezni. Hvala pevcem iz Na k lega ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti'.
ŽALUJOČI: mož Anton, hči Lili in drugo sorodstvo
Kranj, 16. februarja 1984
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, deda in pradeda
FRANCA GOLBA
upokojenca Železarne Jesenice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Bavdku za zdravniško pomoč. Hvala tudi sodelavcem Železarne Jesenice ter Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske Kranj, govornikom, pevcem, KO ZB NOV ter gasilcem iz Podbrezij in duhovnikoma za opravljen *  pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
Podbrezje, Ljubljana, Jesenice, 12. februarja 1984
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame in tete
FRANČIŠKE MIŽE
z Golice 1
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Rešku za dolgoletno zdravljenje in dr. Habjanu, sosedom za pomoč, delavcem LTH, Loke in Iskre za cvetje, pevcem in župniku za obred.
ŽALUJOČI: mož Janez, otroci Stanka, Ivan, Danica, Franci in Ivanka z družinami
Nenadoma nas je tiho zapustila
ANTONIJA PIRC-MIRA
roj. MOČNIK
Od nje smo se poslovili v ožjem krogu družine in prijateljev v ponedeljek, 20. februarja 1984, na kranjskem pokopališču.
DRUŽINI MOČNIK in RIBALJČENKO V IMENU SORODNIKOV
Kranj, Izola, Mokronog, Wittelshein
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice, prababice
in tete
IVANE POTOČNIK
se zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter pevcem za žalostinke. Prisrčna hvala delavcem Elana, Almire in Varnosti za podarjeno cvetje in g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Brezje, 22. februarja 1984
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi sin in bratec
SANDI BALANTIČ
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, nudeno pomoč in spremstvo na zadnji poti.
Posebna zahvala sodelavcem Veleblagovnice NAMA Škofja Loka in Merkurja Kranj
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: mami Francka, ati Jože in bratec Simon
Milje, 19. februarja 1984
Devetindvajseto mednarodno FIS A tekmovanje v smučarskem teku
Odličen nastop Jugoslovana Dušana Djuricica
BOHINJSKA BISTRICA - V prekrasnem sončnem vremenu in odlično pripravljenih smučinah so se najboljši smučarski tekači iz dvanajstih držav, prvič so v Bohinjski Bistrici nastopili tudi reprezentantje Argentine, Avstralije in Velike Britanije, borili že na devetindvajseti mednarodni FIS A smučarski tekaški prireditvi, ki šteje tudi za točke v alpskem smučarskem pokalu. Na startu se je zbralo kar stodvain-trideset tekačic in tekačev, ki so se za najboljše uvrstitve borili v kategoriji članic, maldincev in članov.
JANA MLAKAR KREPKO VODI
Prva so na petkilometrsko smučino stopila dekleta. Kar štiriintrideset se
Jugoslovan Dušan Djuričič je v teku članov na 15 kilometrov odlično tekel in zasedel izvrstno drugo mesto.
Najboljši Jugoslovan v mladinskem teku je bil Kranjskogorec Štefan Ku-stec.
Kranjskogorka Jana Mlakar je v teku članic dobro tekla, čeprav jo še vedno daje bolezen.
Najboljše tri v teku članic: Marcela Jebava (2), Alžbeta Havrančikova (obe ČSSR 1) in tretja Švicarka Cornelia Thomas.
Zmagovalec članskega teka v Bohinjski Bistrici je.bil Švicar Alfred Schindler.
jih je potegovalo za lovoriko Bohinj '84. Najbolje namazane smuči in najboljšo pripravljenost sta pokazali reprezen-tantki iz ČSSR Alžbeta Havrančikova in Marcela Jebava, ki sta se ves čas tekme menjavali v vodstvu. Toda v zaključnem finišu je imela več moči Havrančikova pred lansko zmagovalko Marcelo Jebavo. Od naših deklet je najbolje tekla Kranjskogorka Jana Mlakar, ki je zasedla odlično peto mesto. S tem mestom je osvojila tudi točke v alpskem pokalu in po treh tekmah v pokalu tudi krepko vodi.
Rezultati — 1. Havrančikova 15:04,5, 2. Jebava (obe ČSSR) 15:10,8, 3. Thomas   (Švica)   15:22,8____        5. Mlakar
15:36,2, 15. Smolnikar, 16. Munih, 23. Muršak, 27. Bešter, 29. K. Kavčič, 33. U. Kavčič (vse Jugoslavija).
TROJNA ZMAGA ITALIJANOV
Na deset kilometrov dolgi progi za mladince so v preteklih letih več uspe-
ha imeli Jugoslovani, ki so zlahka zmagovali, v torek pa so največ uspeha imeli Italijani, saj so na prvih treh mestih njihovi reprezentantje. Od naših je najbolje tekel Kranjskogorec Štefan Kustec, ki si je pritekel solidno sedmo mesto, takoj za njim pa je bil kot drugi Jugoslovan Sašo Grajf.
Rezultati — 1. Bornetti 26:50,3, 2. Maddalin 26:51,1, 3. Pullie 26:55,0 (vsi Italija),... 7. Kustec 27:24,2, 8. Grajf 27:24,4, 22. Pustovrh, 24. Klemenčič, 27. Kerštajn, 28. Kline, 29. Tarman, 32. Ve-lepec, 33. Trstenjak (vsi Jugoslavija).
ODLIČEN TEK DUŠANA
Največ zanimanja na pet kilometrov je bilo za tek članov. Stave so se nagibale na stran odličnih Švicarjev, Italijanov, v igri pa sta bila tudi Jugoslovana Ivo Čarman in Dušan Djuričič. Lanski članski zmagovalec Ivo Čarman je tokrat še vedno bolan tekel nekoliko slabše in zasedel štirinajsto mesto. Naš najboljši mož je bil tokrat Moj-strančan Dušan Djuričič, ki je na polovici proge še vodil, a ga Je na koncu prehitel le za malenkost Švicar Alfred Schindler.
Rezultati — 1. Schindler (Švica) 41:40,8,  2.   D.   Djuričič (Jugoslavija)
41:56,9, 3. Bovisi (Švica) 42:15,0____14.
Čarman, 28. Piber, 30. Sušnik (vsi Jugoslavija).
D. Humer Foto: F. Perdan
GLASOVA ANKETA
Pravijo, da nas je premalo ...
V teh dneh se prebivalci kraje-I vne skupnosti Podblica v kranj-f ski občini spominjajo dogodka iz-| pred 40 let, ko so Nemci požgali [ vas Jamnik. Še nedavno tega je I celotna generacija mladih iz vasi v tej kranjski skupnosti odšla v dolino. V zadnjih nekaj letih pa so se tudi v teh krajih življenjski pogoji začeli spreminjati. Tako se k že kažejo prvi znaki oživljanja in , pomlajevanja. Marsikaj, kar je mlade odvračalo od življenja in dela v teh krajih, so s prizadevnim delom že rešili.
Marinka Katrašnik z Jamnika:
»Pravijo, da nas je premalo, vendar nas bo še manj, če bo tudi v prihodnje tako. Obiskujem četrti letnik Ekonomske srednje šole v Kranju. Vsak dan grem z Jamnika peš do Podblice na avtobus, kadar pa je preveč snega ali je I led, se pot podaljša še skozi Ne-I milje do kraja, kjer je bila pe^ j lanskim cesta rekonstruirana. I Kar dobro poldrugo uro hoje je do tja, kjer je odcep za Njivice. Dlje namreč avtobus ne pride. Res bi bil skrajni čas, da bi vsaj cesto do Podblice uredili tako, da bi avtobus tudi pozimi lahko redno vozil. Na Jamnik pa bomo najbrž pozimi še nekaj časa pešačili. Pa tudi glede pošte bi lahko kaj spremenili, da ne bi bili vezani le na Kropo. Zadnje čase namreč vse več ljudi z Jamnika hodi tudi v Kranj.«
Franc Pogačnik iz Nemilj: »Trije pravi kmetje smo še v Nemi-Ijah; drugi so v glavnem redno zaposleni. Štirje iz vasi pa redno oddajamo mleko, okrog 100 litrov vsak drugi dan. Pozimi se večkrat zgodi, da ga ne oddamo nič. Vzrok je slaba cesta. Ko sem bil pred desetimi leti v svetu krajevne skupnosti, smo se že zavzemali za ureditev najbolj kritičnega odseka. Sin, ki hodi v šolo v
NESREČE
PADEL PO STOPNICAH
Se ben je  pri Tržiču   -   V  ton k
21. februarja, ob 2.30 se je smrtno ponesrečil Peter Poljanec (1906) iz Sebenj pri Tržiču. Poljanec je ponori nameraval iz prvega nadstropja v kmečki hiši v pritličje, na stopnicah pa je omahnil prek tri metre globoko in z glavo padel na betonska tla v pritličju. Bil je tukoj mrtev.
PO NESREČI NI POČAKAL
Krunjska gora Na Borovski ce sti v Kranjski gori pri hiši številku 81 se je zgodilu prometna nesreča zaradi nepravilne vzvratne vožnje.
Na Zelenici
tekmi za evropski pokal
ODLIČNA SMUKA NA KOBLl — V res idealnem lepem sončnem vremenu je bila Kobla v torek raj za smučarje. Na njenih strminah je ta dan smučalo nad tisoč turistov, ki so na počitnicah v Bohinjski Bistrici in bohinjskih hotelih. Svoj športni dan pa so imeli tudi novogoriški srednješolci. Med vsemi temi smučarji je bila tudi skupina Švedov, ki je bila navdušena nad smučišči Koble. Dnevna karta na Kobli stane 300 dinarjev za odrasle, medtem ko morajo otroci odšteti 220 dinarjev. Popoldanska karta stane 200 oziroma 170 dinarjev, medtem ko deset točk stane 130, dvajset točk pa 260 dinarjev. Velika pridobitev za Ko-blo je tudi restavracija Gostišče Ravne, ki ga ima na skrbi TTG-tozd gostinstvo Jesenice, (-dh) — Foto: F. Perdan
Tržič — V začetku marca se na Zelenici obetata zanimivi smučarski prireditvi — tekmi za evropski pokal. V torek, 6. marca, bo na sporedu veleslalom, nasled nji dan, v sredo, pa še tekmovanje v slalomu. Prva vožnja se bo obakrat pričela ob 9.30 in druga ob 12.30. Razglasitev rezultatov obeh tekmovanj bo v sredo ob 15. uri pri restavraciji na Ljubelju. Veleslalomska tekma bo na znani progi Vrtača, s startom na nadmorski višini 1625 metrov in s ciljem 350 metrov nižje, slalom pa na progi Triangel, ki bo imela 162 metrov višinske razlike V primeru neugodnih snežnih razmer bodo slalomsko tekmo IzvtKJ li na delu proge za veleslalom.
Mednarodno tekmovanji' na Zelenici prireja Smučarski klub Tržič s pomočjo združenega dela
in družbenopolitičnih organizacij tržiške občine. Prireditev bo veljala L,83 milijona dinarje\ dva
tretjini denar |.i bodo zbrale delo vne in družbenopolitično organi zacije, desetino  telesnokultui n' skupnost in ostalo organizacije
združenega dela zunaj ti fci ike qd
čine. I / r acu r 11 ka/ejo, du bo vsak zaposleni Tržičan prispeval za prireditev 210 dinarjev, i'M/ade
vni športni delavci in ljubitelji
smučanja pa bodo poleg lega opravili še veliko ui proetovoHne
ga dela
I
:ovoIjne-Kikel
Kranj, je zadnjič prinesel dana*! ukor. ker mu niso verjeli daMftlv bus m peljal. Zdaj nam'nai3 vajo ukiniti še šolo v ^odbhci !*? slim, da to ni prav in da bi se ko drugače organizirali. čeM* bo že to zgodilo, ne vem, kakebr do otroci pozimi hodili peš šni poti. Tokrat bi morali di* besedo, da bo ta cestni odsek ur? jen tako, kot je zapisano v ot skem srednjeročnem programu
Anica Kordež z Jamnika- »Se?
učiteljica na osnovni šoli na Seljaka. Na Jamnik Pa s primožila k Anžetovim \j vpraša, kaj me je vleklo S? meni pa se zdi, da ni niki«*r lepo kot prav na Jamniku Si sem. da nameravajo ukiniti Podblici. Upam, da to stalno, če ze mora biti taka 1» pa mi je, kako bo poslei •> Vsaj cesto do Podblice bi hSS ba urediti, da se malčki ne birf bijali še dlje po snegu do avto* sa. Pa tudi za vse, ki hodimo* delo v Kranj, bi bila to velika* dobitev. Tako pozimi ne hi bi*' stalni negotovosti, ali bo avto? prišel ali ne,ali bomo pravoct* prišli na delo in še veliko ^ časa bi potem zgubili na poti.'
A. žal**
Janko Lipovšek (1956) i2 ^ Domžalah je v torek, 21 febt* ob 18.20 z avtomobilom vzvza*' peljal na cesto in zadel Mirni' (1906) iz Kranjske gore, kije* po cesti. Selanova je padla in-/je ranila, voznik Lipovšek p* nesreči odpeljal in so ga kas* sledili delavci oddelka milic« N ska gora.
NEPRIMERNA HITROST
Kranj — Po regionalni
Preddvora proti Kranju je • * ;>•> februarja, ob 16.25 peljal K n i lic (1054) iz Kranja. V vas' ,e v levem ovinku na zasrie stišču nenadoma zapeljal na ,..,„ pas m trčil v avto Albina k Krama, ki mu je pripeija[ n** £ Materialna škoda na vozilih k okrog 50 tisoč dinarjev.
AVTOBUS J K ZANESLO
Bled  - Franc Dvoršak ^ Begunj je v sredo. 22. febr.u" *> 13.20 peljal avtobus v srne: la Lovec proti hotelu Toplice* c 1 ii Ko je zavrl, je avtobus zar*" > [)rml< rne hitrosti zaneslo \ ,e na prostoru za parkiranje"' \ • iseu oplazil osebni avtomc^ varda Tržana / Bleda.  NaStj^ S materialna  škoda  v   višini * 100 tisoč dinarjev.
Televizor se je vifi
Tržič     V torek, 21. februrf p,        ,/bruhnil požar v st Bojana  Belaka y Tržič« , 1JIV so pri Belakovih vklj sl)lV|emnik, kasneje pa so i .-.,1, in odšli v otroško sobo IJU so opazili v dnevni sobi. V,,,,; gorel je televizijski sp* M« pomoč so priskočili-sosed! INU 1        li. Materialna St*f
žar pogasili.
/n
asu okrog 300 tisoč dinarje*