knjižnica via GepWq TRIESTE
Ciani PelavsKiU Wlrug, volite samo listo
--------- ---------i{La—	*	m.	«. .. i	i m	i	1	1	"**
--------------------V/aiV
št. 2!
DELO

:
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.PJ.

-fh

J. T ' : ....
Leto XI. štev. 18 (531)
TRST - PETEK 20. NOVEMBRA 1959

.. . '
iieiseieisiBi
iHgj

Teze za IX. kongres K.P.I
42 let
po Oktobrski revoluciji
llednarodni politični položaj ^aže danes nesporne znake na->topanja nove dobe. Hladna voj. "a se mora končati in prepuzi svoje mesto sožitju in miro-JUlinemu tekmovanju med sofističnimi in kapitalističnimi avanti. Ta cilj je danes bli-in je konkretno dosegljiv po ^itjkoviti akciji vseh sil miru, klavskega razreda, delovnih Možic narodov vsega sveta. To ie rezultat tako odločne borbe !* mir, ki jo vodijo predvsem °vjetska zveza, socialistične de. fe in najširše ljudske množi-le- kot rezultat globokih, nc-fušljivih sprememb, do kate-
0 političnen položaju in o nalogah partije
suverenosti, neodvisnosti in po-litičnih pobud vsake izmed njih.
Iz vsega tega sledi neprestano t večanje dejanske moči socialisti.
'ih je prišlo" v ekonomskem	sistema’ Privlafne fi,e ™
Mitičnem ustroju sveta, kakor j Prestiža komunizma med veli-Mi od same stopnje razvoja, ki |
*a je dosegla človeška civiliza. 1 'j8. Človeštvu, ki je ustvarilo "jna sredstva za totalno uni.
'I‘nje. ki je na poti k osvojitvi '"“olja, se vprašanje odnosov '"''d državami, vprašanja miru novi
vojne, predstavljajo v M. Sožitje in sodelovanje v mi-'"ijubne namene, se vsiljuje, pa 'fudi obstajajo še vedno odpor ln protislovja, ki izhajajo že iz "»ne narave imperializma. Preučitev vojne postaja izvedlji-'a in skupna naloga, ki jo na-/,. samo napredovanje °Veka na poti spoznavanja in !SVajanja novih svetov, splošne afPnje, racionelne in vzorne 'honomske ter socialne organi. *afije.
, L Sistem socialističnih držav,
1 danes zavzema eno tretjino '"meljske površine in kjer so ^ oblasti, na čelo ljudstva, ko-Mnistične in delavske partije,
" je še posebno utrdil, tako na
'"'Omskem kot na političnem !”Jdročju. Ekonomski napredek !" v vseh teh državah znatno .Ilrejši kot v katipalističnih dr-<av>ih in njih razvoj se ustne-v specifičnih pogojih posa. .'""'■Ilc države, naproti prehodu obdobju komunizma. Sovjetska zveza je na široki r|' prehitela tudi najbolj raz.
" kapitalistične države na J1"'1 roč ju šolstva in najbolj raz-c tehnike in avantgardne zna-Njene pridobitve na po-°òju vesoljskih raziskav, so v'rle novo obdobje človeške-*a "apredka, v kateri zavzema 'U'1 mesto. Sedanji sedemletni a''rt, ki se uresničuje s polnim sPehom, postavlja kot konkre. 111 cilj zgraditev komunizma,
! katerem bo vsakomur dano kar bo potreboval. Sovjetska |1|>Za, ki je bila med najbolj za-^litni deželami in je bil njen Mtedek mnogo let oviran in "Prečevan zaradi dolgoletne , 'Pte, je prehitela večino bur-
<0aznih
KONGRES
TRŽAŠKE
FEDERACIJE
KPI
15-16-17. 1.
1960
-m držav, kar potrjujejo ,'^atki o proizvodnji in o ljud.
I ^ blaginji. V teku nekaj let Sovjetska zveza prehitela v 0 Združene države Amerike j P°gledu proizvodnje na ose.
, '• Splošno ekonomsko n apre. (|°!ailje drugih socialističnih st *el je tudi napredovalo. Kitaj-je zagotovila, da bodo leta v ^ socialistične dežele dose-.e Več kot polovico svetovne in-^sll*ijske proizvodnje. Tako ho v, ^dalizem prenehal biti pre-'r ujoča ekonomska sila.
Vraščajoča
^oč
^cializma

j 'C socialistične države midi 1^'Gnes okvir napredujoče no "je stalnosti in demokratič-
razvoja. Sunki iz leta 1956 st T'h posledice so bile premo-v<'Pe. Politična oblast je trdno j. rflkah delavskega razreda, ki ,1^"' vsem delovnim ljudem u-
,P|^bo^
političnem vodstvu,
vsake diskriminacije. De. Ir r8cija se razvija, bodisi l,a 'c'onalnih oblikah kot v j,, .'."''blib in specifičnih sociala l|>nih oblikah, ki se nanašajo 'Zv ’k'boraci jo ekonomskih pro ^./'■Glnib ciljev in na kontrolo s, ,°ve realizacije. Vse države ""stičnega področja so po-tj-aile s tesno idejno in prak-* h° solidarnostjo, ki se izvaja 'jo ' lt)r°^no gospodarsko pomo. 0, z napredovanjem racionel-jH^'""razdelitve mednarodne de-
Federalni komite in Federalna kontrolna komisija Avtonomne ter-žaške federacije sta na sejah, ki so bile 7. 12. in 14. novembra razpra-viljala o delovanju Centralnega komiteja Komunistične partije Italije, katero je orisal tovariš VidalL Ob zaključku sestankov je bilo sklenjeno :
1.	Od petka, 20. novembra dalje bosta Federalni komite in Federalna kontrolna komisija Avtonomne tržaške federacije KPf razpravljala o tezah za IX. vsedržavni kongres Komunistične partije Italije;
2.	kongres Avtonomne f-ržaške federacije Komunistične partije Italije se bo vršil 15. 16. in 17. januarja 1960;
3.	za kongres Avtono mne tržaške federacije bo izvoljen po en delegat na vsakih 30 članov partije ;
4.	dnevni red kongresa Avtonomne tržaške federacije KPI bo izdelan v teku prihodnjega tedna in
6. potrebni ukrepi za kongrese sekcij, ki se bodo vršili pred kongresom Federacije, bo do sprejeti v prihodnjih dneh.
kimi množicami delovnih ljudi, | manifestiranje splošne krize, ki v vrstah intelektualne in poli. | narašča v zadnjih letih prepleti čne avantgarde človeštva.
Propadanje kolonialnega zasužnjevanja
2. Število narodov, ki so se osvobodili kolonialnega jarma in so ustanovili nove države ali pa postavljajo nujno zahtevo po svoji osvoboditvi, za kar se tudi borijo, se je povečalo tako v Aziji kot v Afriki ; borba proti vsaki obliki zasužnjevanja kolo, ni al nega tipa se širi v Srednji in Južni Ameriki. Na vedno bolj širokem področju sveta se narodi ne le osvobajajo izpod imperialističnega jarma temveč aktivno iščejo novih razvojnih poti. ki izločajo sleherno obliko izkoriščanja in zatiranja in se torej na različne načine zoperstavljajo ter postavljajo po robu imperialističnim političnim igram. Z druge strani se kažejo vedno večja protislovja v tistih kapitalističnih delih sveta, kjer razvoj proizvodnje in tehnične, ga napredka omogoča visoko življenjsko raven, luksus in razsipavanje v visokih plasteh p re. bivalstva, in široke cone. ki obstajajo danes na vseh zemeljskih celinah, in katerih večji del pripada novim azijskim in afriškim državam, kjer velikan, sko število ljudi živi v veliki zaostalosti, v kroničnem po-anjkanju zaposlitve, v bedi in lakoti. Ta tragičen položaj, k: ga je ustvaril imperializem, je postal še slabši zaradi najnovejših oscilacij ekonomske ko njunkture kapitalističnih držav. Svojstvene tendence kapitalizma preprečujejo premostitev tega položaja in otvoritev takih odnosov z manj razvitimi državami. ki bi izključevali ekonomsko izkoriščanje in politično po drejenost. Na tak način propada prestiž kapitalizma, medtem ko se vedno bolj veča prestiž socialističnih držav, ki edine lahko nudijo novim azijskim in afriškim državam, brez vsakih političnih protiuslug, resnično pomoč, ki jo potrebujejo, to je paritetne odnose, brez sleherne oblike podrejanja ali izkoriščanja.
3. V kapitalističnem svetu se
ta z manifestiranjem ekonomske krize cikličnega značaja, kar se je najprej pojavilo v Združenih državah z znano recesijo, do katere je prišlo spomladi 1957. Protislovja med razvojem proizvajalnih sil in odnosi proizvodnje se večajo, in zaman so poskusi za njih premostitev z u-stvarjanjem mednarodnih ekonomskih organizmov kot so Ev-psko skupno tržišče, Evropska premogovna skupnost po. dročja o svobodni izmenjavi itd. Ti organizmi izražajo dejansko stvarno tendenco po internacionalizaciji ekonomskega življenja, ki pa samo v socializmu more najti svojo organsko in pravilno rešitev. V teh organizmih se ponavljajo v še večjih in resnešjih proporeijah proti slo. vja kapitalizma. Z njimi prihaja do povečanja premoči sile velikih monopolov, tako industrijskih kot finančnih, se olirà, nja in veča neenak razvoj v skokih poedinili držav, kar povzroča nove rlvalitete in na. sprotstva med velesilami zaradi preureditev in recipročnih odnosov moči.
Eriza
kapitalističnega
sistema
Ameriška premoč še nadalje obstaja, toda razlike med ekonomsko silo Združenih držav in nekaterimi izmed držav Zahodne Evrope so se zmanjšale in težijo po nadaljnjem zmanjševanju. Zlasti nemški kapitalizem, ki je bil zelo hitro vzpostavljen prav s pomočjo ameriškega kapitalizma, ter njegov ustroj, sta danes v stanju, da zahtevata ekonomsko hegemonijo v Zahodni Evropi in torej odgovarjajočo vlogo v vodstvu zahodne politike.
Kapitalistično gospodarstvo doživlja še nadalje globoke spremembe, kar je posledica velikanske razširitve tako konvencionalnega kot jedrskega oboroževanja. Ta razširitev, ako je «lužila velikim kapitalističnim monopolom, njihovim konjunkturam, je po drugi strani velikansko breme, ki ga ne morejo
več prenašati narodi in ki ogra. ža solidarnost bilanc tudi držav, ki so ekonomsko močne.
Razumljivo je, da se v takem mednarodnem položaju važen del vodilne buržoazije zaveda, da ne more nadaljevati po stari poti hladne vojne in atlantskega oltrancizma. Preokret k pomiritvi se predstavlja pred temi skupinami kot objetktivna potreba in sami njihovi interesi jih silijo v to smer. Te skupine čutijo, da prehod od hladne vojne k novemu svetovnemu spopadu lahko postane neizbežen, ako se še n e d al j e vztraja pri poskusih ohranitve sveta na robu propada, ako se ostaja pri oboroževalni tekmi in zlasti pri razvoju jedrskega orožja. Ta tragična nevarnost je vedno bolj pričujoča v zavesti naroči ov. Ameriški atomski monopol je prenehal obstajati že pred ča. som in je prepustil svoje mesto očitni vojaški inferiornosti. Današnje orožje je tako, da bi se v primeru morebitnega splošnega spopada, nobena izmed zahodnih držav - vštv.Ši tudi Združene države Amerike — ne bi rešila pred popolnim uničenjem. Politika hladne vojne postaja tako samomorilska politika. pred katero se človeštvo in razum izmikala z grozo. Razlogi, s katerimi so to Mane vojne opravičevalo izgublja vedno bolj na svoji učinkovitosti, in to spričo volje in potrebe po miru med narodi.
Antisovjetska in antikomuni-stična agitacija, sloneča na argumentih, ki se vedno bolj odkrivajo kot lažni, izgublja sle. herno možnost prepričanja, spričo stvarnosti, ki je v vsa. kodnevnem protislovju. Socialističnemu svetu, ki predlaga konkretne ukrepe za zmanjšanje mednarodne napetosti in za prehod k režimu mirnega sožitja : ki predlaga dokočno odpoved vojni in vsaki obliki o-boroževanja, ni mogoče odgovarjati kot do sedaj, z navadnim odklonom. Odpira se obdobje stikov, diskusij, primerjanja recipročnih stališč. Zahteva se sprejem mirne koeksistence in sodelovanja, zato da se postavi celoten sistem mednarodnih odnosov na nove temelje, ki bodo zagotovili trajen mir.
Mednarodna pomiritev in sožitje
4. Za ohranitev stvarne in trajne pomiritve v mednarodnih odnosih in ustvaritev režima mirne koeksistence in sodelova. nja. niso dovolj le nameni, izja. ve in geste. Potrebne so nove poti zunanje politike dejansko otvore in nadaljujejo. Toda na tem področju se pojavlja globok upor in močna opoziciia.
Vec kot deset let je bil la-koimenovani zahodni svet organiziran za hladno Vojno, je bil povezan v vojaška zavezništva in na njem so bila posejana številna oporišča za napad proti Sovjetski zvezi. Propast socialističnega sveta ali enega dela tega sveta e bil cilj. ki so ga zasledoval s provokacijami vseh vrst. To pogubno in noro politiko j c vsa evropska hur-žoazija sprejela in to brez pridržkov socialdemokratskih
strank in katoliške hierarhije. Poskus cerkve, da hi prevzela idejno vodstvo in politiko vsega Zahoda prek ustanovitve in prihoda na oblast katoliških množičnih strank, se je izvršil s tem, da so napravili iz katoliških strank orodje hladne vojne. Še danes ni izšla iz katoliškega sveta nobena pomembna pobuda za podkrepitev in pospešitev preokreta k pomiritvi.
Hladna vojna je nadalje orno. gočila, da so prišle na oblast skupine, ki so bile vedno bolj odločno usmerjene k socialnemu konservativizmu reakciji in zaostrovanju mednarodnih sporov. Na tej platformi je temeljila vsa notranja in zunanja po litika Bonnske Nemčije. Tako se je dospelo, pod pritiskom ol-traneističnili krogov tudi do a. tomske oborožitve zahodne Nem-čje. ki je postala od napadalnega vojaškega zavezništva na < ropski celini. Uničena je bila ena izmed pridobitev vojne proti fašizmu, kar je bilo pakti sankcionirano v prvem povojnem obdobju ; onemogo čena je bila združitev Nemčije v eno samo nemško državo, u-stvarjeni so bili pogoji, zaradi katerih na nemškem teritoriju obstajata danes dve državi in od nobene izmed njiju ni mogoče zahtevati, naj izgine. Vzporedno s tem se je. v Franciji vršil proces reakcionarne degeneracije. čigar glavna zmet je bil in je še vedno poskus francoske huržoazij-e, da hi za vsa. ko ceno rešila vse svoje kolonialne pozicije, da hi strla osvobodilna gibanja raznih narodov, ki se borijo za neodvisnost. Pre. magani v Maroku in Tuniziji, vojaško poraženi v Indokini. so se francoski kolonialisti z vso silo zavzeli, da hi strli narodne sile alžirskega ljudstva. Nada-1 icvanjc krivične in barbarske
(Nadaljevanje, na 2. strani)
Pred 42 leti, to je ob koncu revolucije, je bila Rusija še na vseh področjih zaostala dežela. Delovni ljudje so živeli ve veliki bedi. Industrija je bila zelo slabo razvita. Kmete, ki so obdelovali zemljo na primitiven način, je po mili polji izmozgavala parasitska gospoda. Danes je tam povsem drugače. Tako industrija kot kmetijstvo, tako tehnika in znanost so dosegle silni razvoj.
Gornja risba, ki je bila objavljena v moskovski «Pravdi» prikazuje tri zelo važne momente sedanje dobe: razvoj atomske sile v miroljubne namene, polet v vesolje in pa — mir
Ponovno se govori o spremembi med Italijo in Jugoslavijo
meja
r S- Vt. V* VS- J W	-J -----f---'	/	'
terih je razpravljal poslanec Folchi v Jugoslaviji
trst italijanski in jugo-, ^	/g dolžna, da objasni vse probleme, o ka-
slovanski lisk zelo poudarjata ’	-	...	«	n •	« <	r. .-----1-----
pomen razgovorov, ki jih je podtajnik italijanskega zunanjega ministrstva Eoi chi imel te dni z najvidnejšimi zastopni. ki jugoslovanskega političnega in gospodarskega življenja. 0-hoji listi še zlasti podčrtavajo prisrčnost, ki je prevevala različna srečanja, posebno sestanek s predsednikom jugoslovanske
republike.
Dolgo uradno poročilo, ki so ga objavili po razgovoru Fol-chija s Titom, podrobno navaja vse, o čemer sla govorila. Za naše področje je posebno va. žen tisti del poročila, ki s-e tiče položaja narodnih manjšin v
V nedeljo 22. novembra bodo volitve novega upravnega odbora Delavskih zadrug
'usti
V nedeljo 22. novembra bodo volitve enega dela upravnega sveta Delavskih zadrug. Volišče ho odprto od 9. do 22. ure, nahaja pa se, kot smo že poročali, na osrednjem sed-ežu ustanove, v Sprehajališču Sv. Andreja (Passeggio S. Andrea) v Trstu. Volili bodo lahko vsi člani Delavskih zadrug, ki so prispevali delež v znesku 500 lir in je to zapisano y zadružni knjižici. Nastopata dve različni kandi. daini listi. Napredna lista, to je lista, ki so jo predložile skupno Komunistična partija, Socialistična stranka Neodvisna socialistična zveza, CGIL in skupina ustanovih in starih članov Delavskih zadrug je na gla. sovnici označena s številko 2. Ta lista zahteva obnovo in poživitev zadružne ustanove in njeni kandidati jamčijo, da se bodo v novem upravnem svetu z vsemi silami borili za to. da se bo zgodilo. Listo, ki je na I glasovnici označena s število 1 polnem spoštovanju I pa so predložili demokristjani ' in njihovi zavezniki ter drugi nacionalisti, nima pravega pro-grama in cilja pred seboj. To tem manj. ker na njej nastopajo ljudje, ki so odobravali politiko nazadovanja te preknri-stne zadružne ustanove tržaških, goriških in furlanskih delovnih
Navodila članom Delavskih zadrug
Volitve bodo samo na osrednjem sedežu ustanove
OPOMBA
Podnaslovi niso se-s*avni del tez, za IX kongres KPI
ljudi. Zato naj noben naš človek ne glasuje za to listo!
Na 8. strani lista objavljamo vsebino letaka, ki ga je za volitve objavil Enotni odbor za obnovo in poživitev Delavskih zadrug. Objavljamo tudi posnetek glasovnice, ki kaže, kako je treba voliti — in pravilno voliti !
V naslednjih odstavkih objavljamo, seveda v mejah mož-nosti in razpoložljivega prosto, ra, nekaj podatkov iz zgodovine Delavskih zadrug. Še prej pa moramo naše bralce opozoriti, naj ne nasedaja vabilom, ki jih te dni s tako vnemo pošiljajo demokristjani na domove članov Delavskih zadrug. Prav tako moramo opozoriti na dejstvo, da ne bo sedanja uprava Delavskih zadrug dostavila članom nobenega posebnega vabila, naj se udeleže volitev. Voliti je dolžnost članov samih ! Zato naj se člani predstavijo na volišču s knjižico Delavskih zadrug in z osebno izkaznico. No. benega drugega volilnega potrdila, torej ni.
Delavske zadruge v Trstu so bile ustanovljene 1. oktobra 1903. na pobudo skupine tržaških kovinarskih delavcev in tiskarjev, kateri je načeloval tedanji voditelj tržaškega delavskega razreda Valentino Pit toni, ki je bil znan tudi kot eden izmed najvidnejših pobornikov zadružništva v Evropi.
V začetku je ustanova delovala samo v Trstu, toda kaj kmalu se je njeno delovanje razširilo po vsej deželi, v Istri in Furlaniji. Ustanovljen je bil tudi sklad za podporo članom, sklad za socialno skrbstvo nameščencev ; 10 odst. čistega dobička pa je bilo namenjenih podpori delavskim kulturnim krožkom.
Oh začetku prve svetovne vojne je bilo že 34 zadružnih poslovalnic. Po koncu vojne se je delokrog še bolj povečal ter je zavzel razne panoge udejstvovanja, od česar so imeli mnogo koristi ne le mestni potrošniki temveč tudi kmetje,
vinogradniki in živinorejci. Šte. vilo poslovalnic se je še bolj povečalo. Iz čistih dohodkov, ki so jih imele DZ so mnogi kmetje lahko prejeli kredite za izboljšanje svojih gospodarstev in zgrajenih je bilo več ljudskih domov.
Ko je prišel fašizem na o-blast se je takoj s silo polastil ustanove, še prej kot pa se je to zgodilo, so razne fašistične škvadre, zlasti v Istri, »pustošile mnogo poslovalnic. Zaradi tega je ustanova utrpela veliko izgub. Še hujše pa je bila u-stanova prizadeta potem, ko je bila s kraljevim dekretom št. 1906, dne 24. oktobra 1935, proglašena za «Ente morale» in so bili v upravni svet pritegnjeni kot «člani, ki finansirajo ustanovo» tržaška občina in pokrajina, Banca Nazionale de] Lavoro in fašistična zveza potro. šnih zadrug. Od tedaj dalje je bil predsednik upravnega sveta imenovan od vlade in samo šti. rje člani upravnega sveta so bili voljeni od članstva, ln ta de-
kret je letos ponovno uveljavil komisar Paiamara.
V	zadnjih letih so imele DZ na Tržaškem ozemlju 84 trgovin jestvin in 14 mesnic, 27 trgovin v goriški in 3 v videmski prokrajini. Vseh nameščencev ustanove je sedaj okrog 500, članov pa je okrog 18 tisoč.
V	zadnjih petih letih je ustanova nazadovala in še nazaduje. Med drugim je bilo oddanih 14 mesnic zasebnikom, razpuščeni so bili mizarski oddelek, oddelek za prevoze in avtomobilski park.
Za sanacijo položaja je nujno, da se vrne ustanovi značaj, ki so ji ga dali njeni ustanovitelji, kar hi bilo v interesu članov in vseh potrošnikov. Zato se mora preklicati prej omenje. ni dekret komisarja Paiamare.
Tudi od glasa, ki ga bodo na nedeljskih volitvah dali člani, je odvisno kdaj se bo to zgodilo. Zato pozivamo naše člane, naj se udeleže volitev in naj tako izrazijo upravičeno zahtevo, ki jo komunisti že toliko časa zahtevamo, to je: Delavske zadruge naj se vrnejo v roke članom. ki so edini njihovi zakoniti lastniki !
POJDITE NA VOLITVE IN ODDAJTE SVOJ GLAS LISTI ŠTEVILKA 2!
obeh državah. Glede tega so sklenili nadaljevati s sestanki in sodelovanjem, da bi se sporazumeli o najprimernejših u-k repi h za ureditev tega vprašanja.
Podtajnik Folcili je v Beogradu obravnaval z jugoslovan. skim zunanjim ministrom mednarodne zadeve, ki pravi uradno poročilo, da zanimajo obe državi. Sodijo, da so pri tem razpravljali tudi o namestitvi raketnih odstrelišč v Italiji, če. mur se je Jugoslavija svojčas uprla v tisku in z izjavami nekaterih svojih uradnih zastop. nikov, češ da hi raketna oporišča utegnila biti nevarna za nedotakljivosti jugoslovanskega ozemlja. Z italijanske strani so tako razlaganje te stvari odločno zavrnili ter dejali, da ima Italija popolno pravico do vseh obrambnih korakov, dogovorje-nih v okviru atlanskega zavežni-štva.
Važno vlogo pri beograjskih posvetovanjih so igrale tudi gospodarske in kulturne zadeve. Sklenili so, da bodo čim prej sl eni] i poseben kulturni sporazum med obema državama.
Tako poroča tiskovna agencija «Italia», katera pa zamolčuje nekaj, o čemer poroča de-mokristjanski tisk in sicer o «določitvi» meja med Italijo in Jugoslavijo, o čemer se je raztovarjal podtajnik Folchi med obiskom v Jugoslaviji. Te vesti so močno odjeknile tako v Trstu, kot v Miljah in drugih obmejnih krajih na Trža-škem ozemlju, kjer se o tem vprašanju v teh dneh mnogo razpravlja.
To vprašanje je živo občuteno v vseh krajih, ki so nepo. sredno obučulili kaj pomeni to, kar demokristjanski list «Popo. lo» označuje «normalno opera, eijo za določitev meje na najbolj primernih mestih ». Slično definicijo je rabila rimska vlada leta 1954 ko je prišlo do
razdelitve miljske občine, zaradi česar se je izselilo 2.229 občanov iz področij, ki so pripadla Jugoslovaji, kar je še bolj zaostrilo gosporasko krizo v tej občini.
O tem problemu je te dni poročala tudi «Unità», kar pa so
skušali minimizirati pomen razkosanja miljske občine, so tedaj zatrjevali, da gre za področja brez vsake strateške važnosti. Pred nekaj leti je minister za zunanje zadeve odgovoril senatorju Terracini ju v zvezi s «popravki» meja, o čemer se je tedaj govorilo, da «gre le za nekaj stotin metrov».
Pred nekaj meseci je obramb, ni minister v odgovoru na eno izmed interpelacij našega po.
takoimenovani «poluradni» kro. j slanca. tovariša Vidalija, med gi precizirali, trdeč da se utegne j drugim izjavil, da je «kraške
zgoditi, da bodo o morebitnih popravkih meja razpravljali na enem izmed bodočih sestankov predstavnikov obeh zainteresiranih vlad. Toda v isti preciza-ciji je dodano, da «gre za pre. ložitev mejnih količev le za nekaj metrov».
Iz drugih «neuradnih krogov» pa se je izvedelo, da ne gre le za miljsko področje, kjer bo izvedena le minimalna sprememba meje, temveč za druga področja».
Jasno je, da zanikati vesti o spremembah meje četudi le za nekaj metrov, pomeni dejansko potrditi in ne pobiti to, o čemer je poročala ludi «Unità». Tako je dejal miljski župan Pacco, ko so ga novinarji vprašali za mnenje o tem vprašanju, in dodal : «popraviti meje za nekaj sto metrov, ali tudi samo za nekaj metrov na podro-čju miljske občine pomeni, odtrgati od te občine še tista naselja, ki so ji ostala in utegne priti do tega, da se meja pomakne v neposredno bližino glavnega trga miljskega mesta».
Toda podobnos kot o Miljah lahko napišemo tudi o dolinski, ali zgoniški. ali repentabrski občini, ki se nahajajo vzdolž meje iv katerih središča so oddaljena v zračni črti le nekaj sto metrov od nje.
Tržačani iz lastne izkušnje d bro vedo. kaj je to, kar rimski krogi imenujejo «topografija». Tudi leta 1954, ko je bilo razkosano Tržaško ozemlje, se je govorilo lo o nekaj desetin metrov. Nekateri vladni «izvedenci» in funkcionarji, ki
področje zelo primerno za vojaške vaje, ker je malo obljudeno in nerodovitno». Kdo more se daj trditi, da vlada ne misli ne. kaj podobnega in da ji ni nič za to. ako se od Tržaškega o. zemlja odreže kos «malo obljudenega in nerodovitnega Krasa»?
Zaradi lega je tržaško prebivalstvo v resnici vznemirjeno in to vznemirjenje je lem bolj upravičeno, ako pomislimo, da minister za državne udeležbe Kerrari-Aggradi, ki je te dni obiskal Trst in Tržič, v bistvu ni potidil resnosti položaja industrijskih podjetij IRI. to jr v ladjedelnicah v Trstu, Tržiču in Miljah in škodenjski livarni, za katera ne obstaja nobena perspektiva moderniziranja in zagotovitve primernih naročil, kar je bistvenega pome. na za obstoj teh podjetij, ki so jedro celotnega industrijskega ustroja na Tržaškem ozemlju in v Tržiču.
Toda ako vse to povežemo še s premestitvijo kapitalov iz Tr. sta, z namenom, da presele tirade žaveljske čistilnice nafte «Aquila» v Mil (kar je bilo potrjeno prav v teh dneh ). s postopnim zmanjševanjem čistilnice «Standard», s stalnim nazadovanjem pristaniškega prometa, dobimo precej zaokrožen ok. vir položaja.
Trst je drago plačal rešitev, do katere je prišlo leta 1954-Toda, ali bo prav tako drago plačal sporazume, ki so bili do. seženi ali pa bili samo začrtani med obiskom poslanca Folchija
soj (Nadaljevanje na 8. strani)
Preokret mednarodnega političnega položajaC
;( Nadaljevanje si. strani)
\ ujne, k i n im a nobene perspektive. je imelo za posledico padec demokratičnih in tradicionalnih parlamentarnih ustanov ter prihod režima personalne diktature. Ta režim se je zvrstil s sovražniki pomiritve, hoče povečati tekmo jedrskega oboroževanja in danes podpira, v zameno za ekonomsko pomoč, agresivno politiko bonnskih mi. litaristov.
Nič manj zapleten se predstavlja položaj v odnosih z afriškim in azijskim svetom. Če je namera Združenih držav in Anglije, da bi posegle z vojsko na Srednjem Vvhodu in strle nov režim, ki je bil ustvarjen z revolucijo v Iraku, smešno propadla, tudi zaradi odločne raz-vrstitve socialističnih sil in sil miru; če niso imele uspeha ak-<‘ijo naperjene proti republiki Indonezije, se pa nadaljujejo druge oblike posegov, politične in spletkarske akcije, ki imajo za namen ohraniti pod oblastjo imperializma tiste .dežele, ki so se danes kolonije in nove države, ki so v zadnjem času dobile svojo neodvisnost. Glavno kazalo te protidemokratične in napadalne politike je zadržanje Združenih držav, ki nočejo priznati Ljudske republike 'Kitaj, ske in prepustiti da bi jo sprejeli v Organizacijo združenih narodov ter ji tako dali tisto mesto, ki ji p ri tiče ; istočasno pa se ohranja napadalna baza na Formozi in na drugih manj. >ih otokih ob kitajski obali. Prav tako so kazalo take politike reorganizacija na drugih bazah preminulega bagdadskega pakta, ameriška vojaška penetracija v Iran, v Laos, Viet Nam in v Južno Korejo, kakor tudi pritisk, ki ga izvajajo na vodilne skupine novih afriških in a-zijskifr držav, zato da bi odtrgali od ljudskih in naprednih delavskih množic, jih porinili na pot reakcije, da bi iz njih naredili agente novih oblik ko. loniàlizma, ekonomskega izkori. sčanja in političnega zatiranja.
5. V teh pogojih odpor in opozicija napiam novim usmeritvam mednarodne politike ne bosta mogla biti razbita in prebod k mirnemu sožitju bo težak in utegne biti celo preprečen, ako se ne bo razvila močna borba za mir, h kateri naj pristopijo vse napredne socialne sile narodov in držav, ne glede na razredne razlike političnih ali verskih načel.
lev diskriminacije proti .delavskim strankam, za to, da se obdržijo podrejene vodstvu domi, nantnih kapitalističnih skupin in krščanske demokracije druge socialne in politične sile, za sejanje razdora in predsodkov proti socializmu v vrstah ljudskih množic. Politika hladne vojne je bila v središču akcij visoke cerkvene hierarhije, katere so iskale v njih sanfedi-stično pokroviteljstvo nad konservativnimi interesi in privilegiji, kar je v nespornem protislovju z zahtevami napredka v Italiji in v modernem svetu. Ustanovila je pravo ideološko in politično bazo demokristjan-skega monopola.
Dejansko Italija ni imela, po pristopitvi v atlantski pakt, svoje prave zunanje politike, ki bi bila odraz suverenosti in avtonomije v mednarodnih odnosih in ki bi odgovorjala interesom italijanske države. Pasivno se je pridružila vsem ol-t ran cistični m pobudam in celo nedavnim postavitvam napadalnih atomskih raket na italijanskem ozemlju. Ta .zadnji korak, ki dela iz Italije neko izjemo in jo spreminja v prvo tarčo na evropski celini v morebitnem atomskem spopadu, je bil sprejet, ne da bi bil istočasno pod-vzet najmajši ukrep za zaščito prebivalstva. Kar se pa tiče gospodarskih in kulturnih odnosov, so imeli italijanski vlada joči krogi do sedai v primerjavi z drugimi atlantskimi vladami najzadnje mesto, ki je v ve liko škodo državi in predstavlja pravo žalitev njenega prestiža.
je vedno bolj učinkovit činitelj, ki osvetljuje in spreminja javno mnenje ter prispeva k vedno večji preusmeritvi delavskih množic. Toda nikoli ni prišlo do kakšne socialne obnove in lem manj more do nje priti danes, brez političnih in socialnih pridobitev, ki jih izsili široko množično gibanje, ka. tero deluje na avtonomen način in odgovarja pogojem po-edine dežele.
Pomiritev v mednarodnih od. nosih in prehod k miroljubnemu sožitju ne moreta spremeniti narave kapitalizma in im-perializma ali izločiti razredne borbe v kapitalističnem režimu. Pač pa se lahko predvideva, da bodo določeni vodilni buržoazni krogi poskušali ohraniti svoj vpliv med množicami in svojo
nadoblast z novimi sredstvi reformističnega paternalizma. Sedanjemu položaju odgovarja po. stopna diferenci j a med vodilnimi buržoaznimi krogi in pomemben preokret političnih sil. Najbolj reakcionarne in oltran. cistične skupine se razkrinku-jejo, ter prihajajo v protislovja z vedno večjimi strujami javnega mnenja in s samo nujnostjo dejanskega stanja. Prav to je tisto, kar olajšuje osamitev teh skupin in kar koncentrira borbo proti njim, s čemer se ustvarjajo istočasno pogoji mnogo širšega medsebojnega razumevanja in sodelovanja med avantgardami delavskega razreda ter novimi političnimi in socialnimi skupinami na temelju stičnih točk v platformi skupnih naprednih zahtev.
Konkretno napredovanje poti v socializem
Pomiritev in miroljubno sožitje
Ta borba mora danes imeti kot prvi cilj splošno razorožitev. ki naj se sicer uresniči postopoma, toda naglo in z odgo-varjajočo kontrolo. To naj se nanaša tako na konvencionalno kot na jedrsko orožje, katero mora biti v celoti uničeno. Pre. povedati se mora nadaljnje iz-fi dovanje tega orožja. Razorožitev. ko bo onemogočila vojno in bo dala na razpolago narodom neizmerna bogastva za investicije v mirne namene, bo omogočila, da se bo človeštvo v resnici oddahnilo, ho odprla pot novemu razvoju in ekonomijo miru.
Toda borba za razorožitev ni dovolj. Z njo se morajo poveza-ti, tako v mednarodnem kot v državnem merilu množične akcije za sprejem in spoštovanje načel miroljubnega sožitja. Sem spada v prvi vrsti priznanje nove stvarnosti, ki obstaja danes v svetu. Gre tu predvsem za priznanje Ljudske republike Kitajske in Demotratične republike Nemčije ter za prenehanje agitacije proti socialističnim deželam. Nadalje je treba dati vsem državam enake pravice in dostojanstvo v mednarodnih odnosih; se odpovedati vsakemu vmešavanju v notranje zadeve drugih držav ki ima namen preprečiti, da narodi sami in svobodno odločajo o svojih ekonomskih in političnih ureditvah. Treba je likvidirati vsa a-gresivna oporišča in vzpostaviti najširše ekonomske, znanstvene in kulturne stike med vsvmi narodi.
Pobuda, ki je bila pod vzeta pred nedavnim, toda mnogo za vsemi drugimi «atlantskimi» državami, glede razsodnejših odnosov s Sovjetsko zvezo, je po. zitivna. Toda značilno je. da čeprav je bila do sedaj boječa in delna, je vzbudila ugovore in nasprotovanja, ki kažejo kako je potreben in nujen pritisk množic za spremembo smeri tradicionalne italijanske zunanje politike.
Borba za mir se prevaja za italijansko ljudstvo, v zahtevo nacionalne politike, ki bo izločala vsako tuje vmešavanje za preprečitev razvoja italijanske demokracije, ki bo odklonila podložništvo atlantskemu ol-trancizmn in ki bo še posebej odklanjala, da bi Italija bila ameriško atomsko oporišče. Pre-vaja se v zahtevo po politiki prijateljstva, izmenjav in stikov z vsemi narodi, po zbliža-nju z mladimi afriškimi in azijskimi državami, po novih odnosih z vsemi socialističnimi deželami, začenši s Sovjetsko zvezo in s Kitajsko. Ni mogoče govoriti o dostojnem položaju Italije v Evropi in v svetu, ako se ta ne upre hegemonističnim po. skusom bonnske Nemčije in gol-listične Francije in ako ne pod. pre, brez slehernih pridržkov, predlogov za splošno razorožitev ter ako se ne udeleži vseh raz. prav o še vedno perečih vprašanjih, s predlogič ki izhajajo iz priznanja sedanje stvarnosti na mednarodnem področju in ki omogočajo modre rešitve.
Prav gotovo je, da bo prišlo postopno k napredovanju te poti. Zato pa se zahteva, da je politična akcija tistega, ki se bori za mir neprestana in konkretna in predvsem da ta akcija ima v vsaki posamezni državi nacionalno vsebino, povezano s svojimi specifičnimi zgodovinskimi in političnimi pogoji, s težnjami ljudskih množic, z velikimi vprašanji, ki so v slehernem konkretnem primeru aktualna in čakajo na rešitev. V tem smislu morajo delovati komunisti v Svetovnem gibanju za mir in v katerem koli drugem gibanju ali pobudi. ki ima za cilj konkretno )orbo za mir, za razorožitev, za pomiritev.
6. V Italiji, je še bolj kot v drugih državah na Zahodu, politika hladne vojne in anli-komunistične gonje, neposredno in poglavitno orodje za vsili-
Te potrebe postajajo danes, pod pritiskom dejstev, jasne znatni večini demokratov, ki so v dobri veri verjeli obrambnemu značaju atlantske politike in ljudskim množičam, ki so še vedno pod vplivom kapitalističnih in klerikalnih skupin. Nova vprašanja se postavljajo pred katoliški svet, ki se ga je visoka vatikanska hierarhija poslu-žila v blazni politiki antikomu-nistične gonje in tudi pred buržoazne sile glede veljavnosti stare atlantske politike, ki se vsiljuje Italiji. Potreba in aktualnost aktivnega sodelovanja v preokretu miru se imponira veliki večini prebivalstva.
7. Velike spremembe, ki so nastale v gospodarskem in političnem ustroje sveta in nov po. ložaj mednarodnih odnosov u-stvarjajo različne in ugodnejše pogoje tudi za borbo za demokratično obnovo in za sociali-
Komunisti so vedno trdili, da je absurdno misliti, da se mo. ra socialistično področje razši-
riti in da more socializem zmagati le z uporabo oborožene sile neke socialistične države, ki j-e v tistem trenutku močnejša. Danes je potrebno dodati, da bi bila huda napaka verjeti in čakati, da bi prišlo do socialne obnove na povsem avtomatičen način že zaradi navadneba in neprestanega večanja gospodarske in politične sile, mednarodne o-bi asti in prestiža dežel, ki so že socialistične. To povečanje
(lini tel je in elemente tega procesa srečujemo danes na vseli področjih, bodisi v mednarodnih odnosih, kakor tudi na področjih gospodarstva in demokratičnega razvoja. Monopoli, stični velekapital, ki je postal prevladujoča sila v vseh velikih državah na Zahodu, s svojo ekspanzijo zadaja huda rane in. teresom številnih slojev male in srednje proizvajalne huržoazije. Vedno bolj globoko in naglo prodiranje kapitalizme na deželi veča krizo v kmetijstvu, odvrača od proizvodnje na stoti-'OČe kmetov, katerih posestva propadajo. Velikanski utrditvi velikih industrijskih in finan. čnih monopolov ne odgovarja dvig splošne gospodarske ravni in življenjske ravni delavcev, pač pa povečanje dela, povečan odpor proti delavskim zahtevam, obstoj množične brezposelnosti v nekaterih državah in pojav nezadostno razvitih po. dročij tudi v deželah s staro industrijsko civilizacijo. Veliki zasebni monopoli, temelječi na svoji ekonomski oblasti, vodijo sistematični napad proti demokratičnim svoboščinam, preprečujejo poslovanje parla, mentarnih ustanov, silijo k njih likvidaciji, kot se je to zgodi, lo v Franciji, kjer je prišlo do državnega udara «13. maja». Večina takoimenovanih zahodnih držav se nahaja danes pod odkrito ali zakrinkano fašistično tiranijo (Španija, Portugalska, Grčija) ali pod režimi, ki so zatrli demokracijo (Francija) ali pod režimi, ki z zatr-tjem demokracije (Italija) ali pa so v njih v celoti odklonili priznanje političnih pravic de. lavskemu razredu (bonnska Nemčija).
Zahteva, ki izhaja iz tega položaja je v tem, da pride do temelji lili sprememb sedanjih gospodarskih ustrojev. Brez teh sprememb ni mogoče rešiti resnih problemov današnje dobe, postaja nemogoče zagotoviti splošen tehnični in gospodarski napredek, ki bi bil združen s povišanjem življenjske ravni de. lavskih množic ; je nemogoče preprečiti katastrofalno propast velike večine srednjega sloja v mestih in na deželi ; je nemo. goče preusmeriti miroljubne proizvodnje brez preobratov in globoke krize; je nemogoče nuditi načrtno pomoč nezadostno razvitim deželam. Na vseh teh področjih obstaja poglavitna o-vira oblast velikih monopolističnih skupin in tistih strank, ki jim služijo in jih predstavljajo. Ta oblast mora biti nadzorovana, omejena, razbita z gospodarskimi in političnimi ukrepi. Eden od teh ukrepov je podr-žavljeje monopolističnega gospodarstva. Najvažnejša stvar je la. da so odločilni sektorji gospodarskega življenja pod neposredno kontrolo demokratične oblasti, ki je lahko v pogojih, ki obstajajo v kapitalističnih deželah na Zahodu, vlada, podprta od parlamentarne večine demokratičnih in delavskih strank in gibanja delavskih množic. Usoda demokracije in parlamentarnih režimov je danes odvisna v glavnem od tega, ali ho uspelo zaustaviti o-blast mono poli ličnega velekapitala. Svoboda velekapitala je vedno manj spravna z obstojem in z razvojem demokratičnih ustanov.
vse svoje učinkovitosti in ne more biti kronana s pravimi uspehi, ako «e ne razvija v splošni akciji za pridobitev potrebnih gospodarskih reform, za o-brambo, obnovo in razvoj demo. kracije, za to, da dobe tradicionalne demokratične parlamentarne ustanove novo organsko vsebino, ki deluje za dejansko preobrazbo socialnih ustrojev. Napredovanje na poti k socializmu postaja na lak način
nih partij pa je, da spremljajo ta proces z vso pozornostjo in s potrpljenjem ter da ga favorizirajo s potrebnim razumevanjem in s primernimi pobudami plodonosne debate in konkretne sporazume, zato da se bodo ustvarili pogoji med seboj nega razumevanja tako na področju sindikalnih akcij proti posledicam politike velikih monopolov kot na političnem področju.
«Evropska levica», za katero se v raznih krajih navdušujejo, ne bo mogla biti učinkovita sila, ako se ne bo lotila reševanja problema enotnosti.
9. Komunistične partije so z zavrnitvijo revizionističnega napada slovesno potrdile svojo i-deološko in politično enotnost z zgodovinsko izjavo novembra 1957, ki kaže splošno platformo gibanja, ki mora v sleherni deželi najti svoje izvirne oblike avtonomnega razvoja, katera odgovarjajo zgodovinskim pogo-jem, tradicijam in zahtevam konkretnega položaja. Avtonomija vsake partije je pogoj njenega političnega razvoja. Ta ni v protislovju, pač pa izraža na najučinkovitejši način proletar. sko solidarnost, ki je bistveno načelo vsega našega gibanja in ki ima svojo osnovo v načelih marksizma leninizma, v kolikor je skupnega in trajnega v vseh deželah v tem zgodovinskem obdobju prehoda kapitalistične družbe v socialistično družbo
čelo gibanja za mir, za reformo gospodarskih ustrojev in za demokratično obnovo, ki bo v vsaki deželi zavzelo posebne značilnosti. Izvršitev te naloge pa ne bo mogoča, ako ne bo izvr-ščen uspeh, ki je bil dosežen v borbi proti revizionizmu in ako ne bodo istočasno odpravljene vse oblike doktrinarskega she-matizma, odpori in sektaške navade. ki preprečujejo prilagoditev akcije partij preokretu položaja ter razvoj, da se razvija, jo kot velike množične in nacionalne partije. Sposobnost v reševanja teh nalog je poglavitni problem, ki stoji danes komunističnimi partijami v kapitalističnih deželah.
ii.
Začetek preokreta v zunanje političnem položaju ter novi olinosi med Vzhodom in Zahodom so se odrazili tudi na platformah konservativnih in reakcio. narnih italijanskih skupin, odražajo se na političnem področju, na idejnem in moralnem. Vso antikomunistično pritiklino je zadel težak udarec. V vrstah črnega klerikalizma, ki je bil zapreka realnemu primerjanju različnih idej, snidenju in sporazumu med demokratičnimi silami, so končno vidni resni prelomi. Nasprotno postaja vedno močnejša zavest, da je treba premagati nazadnjaŠlvo ustroja
le potom ostrih sindikalnih in političnih borb, je danes položaj delavcev še vedno težak in v gotovem pogledu celo težji. Porast skupnih pogodb dela do sedaj ni odgovarjal tudi večji vsoti državnih dohodkov namenjenim delavcem, temveč je prav nasprotno ta vsota padala od leta 1953 do 1958 in sicer od 42,7% na 40,3%. Torej je izkoriščanje delavcev vedno večje. V podjetjih vlada še vedno diskriminacija in težak despotizem mogotcev, ki zanikujejo sindikalne pravice in politične svoboščine, a monopoli in mogotci' posegajo tudi na življenje delavca izven tovarne in skušajo vplivati in izoblikovati njegove navade in njegovo miselnost. Na kratko ; pritisk teh monopolov skuša umetno vsiliti vsem slojem neke gotove upora, be, medtem ko velika množica delovnih ljudi se more zadostiti svojim najnujnejšim potrebam, kot so stanovanje, izobrazba in socialno zavarovanje.
B) Število popolnoma brez-
poselnih je ostalo isto in znaša, z malimi spremembami, še vedno približno dva milijona ljudi. Navkljub večjemu številu žena ki delajo, od 1. 1952 dalje, ostane še vedno močan blok 11 milijonov žena. ki niso vključene v proizvajalni proces. Vse to se dogaja istočasno s kakovostnim poslabšanjem zaposlitve in z zmanjšanjem proizvodnje osnovnih potrebščin — kar je v protislovju z realnimi potrebami Italije — in s povečanjem razširjanja in proizvodnje luksuznih dobrin.
Razlika med Severom In Jugom se je še povečala po politiki «za Jug», ki jo vodi mono-p o Iški kapital s podpiranjem in ščitenjem «kolonizacije» Jusa in otokov. Na Jugu, kjer živi 37% italijanskega prebivalstva, je bilo od leta 1950 do 1957 vloženih skupno 23.6% investicij in le 14,8% od vseh industrijskih investicij. Vse milj arde, ki so bile tani potroše-
ne,
so zaposlile le 15.000 lju'
di. Še danes znaša dohodek 1,3
os-ebo na Jugu le 43,7% v p1*
meni z onim na Severu.
Z druge strani predstavi]3 zgodovinsko vprašanje Juga najbolj bolečo plat splošno-g0* spodarskega položaja, v kate" rem doživljata dve vedno m°‘“ nejši neravnovesji:	ozke coDf
relativnega napredka in cone z3' stoja in nazadnjaštva, ki ob*(' gaj o cele pokrajine, ki so b»l‘ nekoč cvetoče.
Predvsem pa je vedno jasnd' š*e in ostrjše nasprotje nemonopolističnim področji in p od rož j eni velemonopolov. & ne le večajo svoje dobičke in prisvajajo velik del tujih bičkov, a vedno bolj kontrol'" rajo ono odločilno silo, ki jf akumulacija kapitalov. Deja*1' sko se danes od 75-80% zasel>' nih investicij autof inansi ra, l" se pravi da jih orientirajo i" vodijo, večinoma, velike kapd* listične skupine.
Krščanska demokracija poglavitno orodje monopolov
Obisk parlamentarne delegacije KPI v Nabrežini. Na sliki : člani delegacije razpravljajo z voditelji devinsko-nabrežinske občinske uprave o perečih problemih tamkajšnje občine
konkreten proces, ki nima nič kaj opraviti s pasivnim pričakovanjem in se vključuje v ves napredek sodobne civilizacije ter gre naproti višjim ciljem, miru blaginje in svobode.
Enotnost
delavskega
razreda
Zato čaka delavski razred po. sebna vloga avantgarde in vodenja vseh sil demokracije. Nove plasti srednjega sloja mest in vasi, skupino naprednih izobražencev lahko najdejo in mo. rajo najti v proletariatu konkretno oporo v borbi za zahteve, ki jih postavljajo, to so življenjske zahteve in napredek. Ustvarjajo se pogoji za nove slike, zavezništva in stične točke v posameznih gospodarskih in političnih zahtevah. Sama borba delavskega razreda za svoje sedanje zahteve ne more dobili
8. Ta napredek bo tem bolj splošen, gotov in nagel, kolikor bolj bo lahko napoten k reševanju problema akcijske enotnosti delavskega razreda, zbliževanja in dejanskega sodelovanja med vsemi demokratičnimi in naprednimi silami. Burna kampanja, ki je pod znamenjem revizionizma bila sprožena v začetku leta 1956, proti komunističnim partijam, z namenom. da bi razbila njihovo enotnost in mednarodne vezi proletarske solidarnosti ter jih ločila od širokih delavskih množic, je propadla. Pred socialnodemokratsko gibanje in pred vse iskrene demokrate se postavlja resno izpraševanje vesti, ki se je v nekaterih deželah de. jansko že začelo. Ako so danes stranke, ki se sklicujejo na delavski razred izključene od oblasti v vseh velikih kapitalističnih državah Evrope, je iskati razlog in odgovornost v dejstvu, da so se socialnodemokratski voditelji pridružili s svojo ideologijo in politiko hladni vojni, da so sprejeli antikomunistično diskriminacijo, da so zanikali socialistično naravo pridobitev, ki so bile realizirane v Sovjetski zvezi, na Kitajskem, v deželah ljudske demokracije; to je iskati v nezaupanju v socializem in torej zmanjševanju poguma in razkol ništva, ki sta bila na način vnesena v delavski razred. Nedavni volilni po-laz laburistov ima svoje korenine v praktični opustitvi dejanske borbe za reformo gospodarskih ustrojev in oblast, v tem, da so prepustili bur-žoaziji celo pobudo akcije za izboljšanje mednarodnih odnosov. Kol pozitivne je treba riposte vati vse poskuse socialdemokratov in demokratičnih gii, da bi. tudi le delno, odpravili te napake. Naloga komunistič-
ter v bogatih in dragocenih izkušnjah, ki so si jih pridobile dežele v svoji težki in zelo zrna-goviti borbi za narodno, socialno in politično osvoboditev. V lem duhu morajo biti izmenjave izkušenj, diskusi j-e in re. cipročne kritike med komunističnimi partijami razširjene in poglobljene in oblike sodelovanja med partijami in tudi med skupinami partij so lahko in se morajo pomnožiti.
Danes je v splošnem perspektiva napredovanja našega gibanja tudi v kapitalističnih deže-
sistema in o tem, da bi bil ta sposoben zmagali v mirnem tekmovanju s kapitalističnim svetom.
Ta pretres v politični! idejnih in moralnih gledanj . nih konservativnih skupin je p K v posebno važen in globok v nasi državi ; to pa zaradi tega, ker je naletel na trenotek, ko so meščanske politične sile pol. ne protislovij in prelomov. Nahajamo se, v primeru s situacijo ob VIII Kongresu, pred popolnoma novim položajem : prvič zaradi izvanrednih spre-
lah. Toda pogoj za to je v tem, . ineinb svetovnega pomena in
da komunisti uspejo razumeti posebnost sedanjega položaja in da se torej znajo postaviti na
drugič zaradi notranje krize, ki je vedno vidnejša v političnih vrstah huržoazije.
Kriza v vrstah huržoazije
To krizo je povzročilo predvsem širjenje premoči velikih monopolov in dejstvo da te monopole podpirajo in ščitijo sedanje vodilne klerikalne skupine ter odpor in protinapad delavskega gibanja in demokratičnih sil, katerih vodilna sila je prav naša partija, Iz takega položaja izhaja množica prelomov in razpok v starih, uravnovešenih ekonomskih in političnih gledanjih v notranjosti huržoazije same, dalje v odnosih med vodilnimi skupinami bur. žoazije in ljudskimi množicami; vedno globlja postajajo protislovja in socialni konflikti in pred nami vstajajo noyg, skupna gibanja in nove večine.
1) Veliki italijanski monopo. li so se v teh letih še močneje povezali s tujimi monopoli. Na ta način skušajo, s «koordinacijo» mednarodnega pomena, kljubovati vprašanjem ki jih je porodil konec začasne povojne ekonomske zveze in predvsem realen vzpon proizvajalnih sil k novim širšim dimenzijam tržišč. Postal je viden, čeprav v manjši meri v primeru z velikim are ri škini in nemškim kapitalom. imperialistični značaj italijanskega velekapitala. Ita-lija je vstopila v Evropsko skupno tržišče, na katero so gledali predvsem kot orodje pri gospodarski reorganizaciji «Male Ev-
dvoini premoči kapitalističnega večjih kapitalističnih skupin. V notranjisti dežele so veliki monopoli razširili svojo napadalno dejavnost z gospodarskega področja tudi na področje politične in državne nadvlade, skušajoč si zagotoviti vedno večjo koncentracijo kapitalov in vedno večjo kontrolo nad investicijami in nad tržiščem, skušajoč >e nadalje okrniti pravice delavskega razreda in ljudskih množic z nadaljnjim poveča, njem izkoriščanja.
Vsi smo priča posledicam le vedno večje napadalnosti in direktne nadvlade velikih mono-lov. Vedno vidnejša je škoda, lastna gotovi vrsti razvoja in ta je koncentrirana na omejenem geografskem in političnem področju in prav la narekuje kraj in vrsto investicij, kar prinaša le maksimalni dobiček mali skupini izbrancev. Poslabšala o se vsa ustrojila neravnovesja, ki so že bila hibe italijanske družbe.
A) Italija ima najnižji srednji nivo plač od vseh držav Skupnega evropskega tržišča : to je dežela kjer obstojajo široka področja največje revščine, pod. plač in neznosnega izkoriščanja ženskega in mladinskega ročnega dela, kjer je postala navada stalno kršiti delovne pogodbe zavarovalne zakone. Nav-
Ne le male ustanove, a tudi srednje velike ustanove so izpostavljene na milost in nemilost monopolov (in v gotovih sluča jih špekulator.-kemu posredovanju). ko iščejo potreben kapital za nadaljevanje proizvajalnega dela in za modernizacijo, ki jo narekuje tehnični razvoj. Proces likvidiranja samostojnosti malih in srednjih ustanov je na la način postavljen pred nove vidike in nove faze; notranja protislovja v buržoaziji sami postajajo vedno močnejša. Vedno bolj pereča je potreba po pozitivni borbi, ki bi odprla gotovim vmesnim silam možnost samostojnega razvoja. Ra. vno na ta način namreč te sile ne bodo videle kot edino možnost preživljanja le brezpogojno podvrženje monopolom.
C) Prav posebne važnosti pa so ta protislovja za podeželje, kjer so se zmajali temelji tradicionalnega «kmečkega bloka», ki je v preteklosti konservativno usmerjal malo in srednjo kmečko posest.
Z vstopom v veljavo Skupnega evropskega tržiča. se je znašlo italijansko poljedelstvo vidno v manjvrednostnem položaju; postavljeno je bilo pred direktno konkurenco z deželami, katerih gospodarstvo je naprednejše in katerih zemljiški ustroj ni tako zaostal. Staro politiko za gojenje žita ki je postala nemogoča — so vodilne kapitalistične skupine naglo preokrenile v politiko, ki odkrito skuša koncentrirati javne investicije na relativno ozke cone in skupine velikih kapitalističnih podjetij ; prav to pa poraja upropaščanje večine našega planinskega in hribovitega ozemlja in ga usmerja v gospodarstvo, katerega osnova bi bila planšarstvo in gozdarstvo.
Zaradi tega napredovanje monopolov in naraščajoči pritisk velekapitala ne le uklanja a celo uničuje mala podjetja. Ni se le povečala - potom vedno večje razlike med poljedeljskimi in industrijskimi cenami ter med poljedeljskimi proizvodnimi in potresnimi cenami — odvisnost vsega polje-deljstva monopolističnemu velekapitalu, a se nahaja na tisoče malih in srednjih podjetij v nevarni krizi in je na stotine tisoče v dninarjev in polovi nar jev zbežalo ali pa bilo prisiljeno zbežati s posestev. Od leta 1954 do leta 1959 je bilo najmanj en milijon moških delovnih sil vseh kategorij odstranjenih od proizvajalnega proce. sa na kmetih in le majhen del teh je bil nadomeščen z ročnim delom žena, ki so danes pogostem a odgovorne na malih kmečkih posestvih.
Politika vodilnih razredov vodi do razpršen j a in uničenja kmečke družine, a istočasno zapira ljudem pot do normalne zaposlitve v industriji, odpirajoč jim le avanturistične nežnosti. emigracijo, ali pa mesto, kjer jih čakajo negotove in gmotno nezadostne «postranske zaposlitve».
Prav ta inflacija delavcev v postranskih zaposlitvah (in to ne le kmečkega izvora ) z ene strani odstranjuje katastrofalen značaj odstranjevanja milijonov delavcev s poljedeljstev
sredovalcem. Neuravnovešenost italijanskega gospodarstva je vedno vidnejša. Vse rane hlapčevstva, parazitstva in pokvarjenosti se razširjajo in pogla. bljajo.
2) Glavno politično orodje tega napredka in naraščajoče nad. vlade velikih monopolov so bile klerikalne vlade in Krščansko demokratska stranka. Prepletanje monopolov in vodilnih klerikalnih skupin katerih značilnost je ekspanzija nepremične in finančne imovine — je dovedlo Krščansko demokracijo do popolnoma novih vidikov od o-nih s katerimi se je predstavila deželi v prvih povojnih letih. Puščene so bile ob strani stare zahteve in obljuba o a-grarni in industrijski reformi, od tako imenovanega načrta Va. noni ni ostalo drugega kot gola fraza, utihnili so vsi pridrži in kritike kapitalizmu, a prav to so bile komponente katoliškega medrazredništva. Od vse ekonomske politike države ni ostalo drugega kot «vzpodbude», ki naj bi služile predvsem vzponu «svobodne iniciative» velekapital ističnih skupin priznanih za edine sodnike in činitelje e-konomskega življenja dežele. Postavili so na podstrešje in odkrito zapustili ono idealizacijo male lastnine, ki je bila že tradicija katoliškega gibanja in katero so uporabljali — - predvsem med kmečkimi množicami
kot prapor «demokracije» in jo predpostavljali komunistične, mu «statai izmu». V resnici je bil ta prapor vržen v morje že ko je bilo potreba za ohranitev male lastnine katero je ogrožalo napredovanje monopo. lov — udariti po skupinah ve-
lekapitalistov in omejiti njih11 vo nadoblast.
Sam ustroj in urejenost drž* ve sta se uklonila in prilagodil" potrebam monopolov. Ko 511 propadli poskusi odkrite kršit'* Ustave, je postala vsa politih klerikalnih voditeljev usnierj*’' na, tekom teh let, v to, da stvari in ojači ona orodja obl'1' sti, ki bi se lahko izognila df mokratični kontroli in vodilo*11' odločitvam parlamenta. Tak1' se je priključil diskriminaciji' praksi in kršenju svoboščin koskus odvzeti zbornicam n]**1' lastne prednosti in jim s tel** onemogočiti resnično in k°r stno dejavnost : pooblasteč t**^' imenovane 'evropeistične orga*1^ - katere vodijo predvsem tl*j' monopoli predstavljati dr** vo ; s sestavljanjem množice *' stanov, ki danes upravlj*1.'1 vredstva ki so enaka onim ^ žavnega proračuna a istočas**' niso podvrženi nikakršni ja'1' ali demokratični kontroli.
č
Gibanje za kršenje predi'0* parlamenta je bilo organsko P1’ vezano z neko drugo podlo ofeI'. živo. ki je bila usmerjena pr° sistemu lokalnih autonomi]-oviranje vzpostavitve pokra]*1' in s širokim uvajanjem 11 il povprečjem, ki je po zak0*1' predviden, upravljanja bčin 0 strani komisarjev, ter z podv^* njem krajevnih ustanov celi 'r sti nedovoljenih vtikanj b'*r<' kratskih centralnih in perii0 čnih oblasti. Ustava, ki je b'‘ že kršena kar se tiče lokah*1 ustanov, še vedno nima velja' v tovarnah, kjer niti najosU0' nejše svoboščine ne obstojaj0
in pogostoma na podporo v°' nih oblasti.
Klerikalizacija javnega življenja
Popolnoma lievitai ni in ne. samostojni so organi za ustvarjanje javnega mnenja, ki so vendar osnovni organi vsakega modernega demokratičnega Ui stroja : tako imenovani informa, livni tisk, kakor radio, televizija in kino. kakor tudi centri organizacije za kulturo. U-darec je zadan principu o laičnosti šol, a vzrak temu je prav vmeževanje cerkvenih hierarhij, katerim ne zadostuje več pritisk na volitve potom mreže klerikalnih organizmov, a skušajo neposredno vplivati na državni aparat in na gospodarsko področje.
3) Klerikariziranje javnega življenja, politični monopol demokristjanov ter nadvalada male skupine izbrancev, to so vidiki kapitalistične obnove, ki se je začela leta 1947. Prav kriza v italijanski kulturi, u-metnosti in znanosti tekom teh let je bila draga cena, katero je plačala dežela zaradi live, ljavljanja tega sporazuma med vodilnimi silami katoliškega sveta in velekapitalom.
V vsem kapitalističnem Za« bodu so stari vodilni razredi tekom vseh teh let skušali predvsem odvzeti kulturi njene organske naloge, na vse načine so poskušali razkosati povezavo
in produktivnih področij ter nu. J med razvojem znanosti, tehnič-di vodilnim skupinam možnost ni m napredkom in umetniškim
rope», seveda sledeč interesom I kljub nekaterim dosegam in iz- |
I ta M«11 «1 liskv' rl ril/ lir* Iinraiain «p * lini	L ! un Itil-. (Lccfono
oni il jen j a gneva, ki ga ta proces povzroča a z druge strani pripomore, potom nenormalnega razširjenja pomožnih področij in služb, višanju lažnih cen proizvodnje in cen za proizvodnjo. Na la način lahko množica malih in srednjih zavodov le životari v negotovosti in j c prisiljena dajati velike
taliajanshc družbe, porajajo se boljšavam, ki so bile dosežene dele dobičkov grosistom in po-
ustvarjanjem, jim odvzeti eno. Ino in razumno gledanje na svet ter jim uničiti napore za spremeni lev resničnosti. Glavni cilj kulturne politike vodilnih razredov je postal onemogočenje intelektualne moči, s teni da se jih prisili na dela čisto tehničnega značaja, katera so v ta namen posebno cenjena in poveličevana.
Propad zgodovinskega ide1*1 zrna, nesposobnost ostalih I,v. dernih filozofskih nemarksh* nih struj postati nekak or*0'
lalor in vodja kulturnega sv<
•et*

poskusi političnih sporazui' s klerikalnimi silami, vse to • tati1
pripravilo buržoazijo v I do tega. da se je odpovedal3, hegemonističnem smislu vsakršnemu gledanju ki bi i: resničen ugled in sposob11' splošnega vpogleda na reale1’
Ni bil pri tem v pomoč vpliv Cerkve katero so do^ letne zgodovinske izkušnje 'C vadile, da si je treba pri-vaj dosege znanosti,' tehnike in ?" derno metodologije, jim odv'z
njih revolucionarno vsebino
jih nato znova sprejeti

os1.
realnim vpogledom na stvari1 Prav taka taktika je cerkv |
nim hierarhijam in klerik
nim silam dovolila vsiliti sv ^ oblast v šolah ter v velik* delu vodilnih središč kulti*'1 ga življenja.
Prav tipično orodje te reak' ‘ mirne ofenzive je bil antiko11 nizenr. Ta je postal ne le P
notnosti ljudskih množic a j,
di glaven razširjevalec strup®
deološke nestrpnosti. Potoni
/
tikomunizma se je skušalo
&
iz«"*”
preti vrata pred pošteno
njavo misli, ker se je
onemogočiti ustvarjenje spl"'"1.f ...... .1	•	--„dsti*V
razumske in laične prev--sveta in zgodovine. V njeni
odražena, kot fanatičen P°s
;k":
razdelitve človeštva, želja on
i*
tv“'
ti svoboščine človeka kot os rjalca zgodovine, uničiti zil* nje v razum in v kulturo kot osvobodilno silo člove'
(Nudaljevimje mi 3. stru11
■ii)
(
T
tila
in ,
rilo
%ia
<iro(
"ja,
"aj,
Itoj
»sne
'isti-
Uh
,ed,
Prot
'Ivu
»ih
fpjn
ijcn
»'»la
»nvi
«dg<
ilnv
P,
'Oju
*'in,
'k;
l'or;
»jeti
-»oh
iien
''ali
*tvn
»im
V
in,.
'P .
"tip,
'itti
"egi
"»g,-
K*
0f(
ie
T
'»d, ?na; do Ni t či
»ha
»list
Ni
Na
le
F
"m,
Nr
be,
»e j
»a
’» 1
ti';
"ale
»a
Ni
%,
Ulc
'!»n
tmli
N,
M
boy
*0
'»te
N;
‘N.
"list
Ha
'lam
H
v 1
vUl
"»k,
!»v.s
"ja
v Vi
Hai
j» n
j»ilr
,
Nj
P,
V
'6|ij
S
'•»i
1'nn
'N
jih
limi
V
"je
S
'j»i
ko
'de.,
'•P;,
s» ..
»ut,
'»I
"»it,
'ii*,
'"'g,
"»Sf
iiizvni. i n jv |tv»Ku iiv i« i
lično orodje za dosego uničfl1 »ri.
H,
"»St
S»
b»a
Sbr>
"»V
trn
t»
V
?"
S
''rži
>j
b, j Ho V"j.
'».o
aOfenziva monopolov in kriza v protikomunističnih vrstah
(Nadaljevanje z 2. strani)
Taka temna doba je le uni-vse one odnose med kulturo 'n množicami, katere je ustva-rd° osvobodilno gibanje ; zalo. $lt1a zakasnitev Italije na pobočju znanstvenega raziskava-kateremu niso nudena niti najosnovnejŠa sredstva za ob->lnj ? zaostalost in kriza v onem "kovnem kulturno-nacionalnem 'lstr°ju, ki je prav šola. Kleri-j a‘ne in konservativne sile ne f‘ (la delujejo v širokem zamahu |)r°ti javnemu in laičnemu šol. sVu proti ustanavljanju poklic-sol na državni račun, a ho. še utrditi razredno razcep-.JpHost, ki obstoja v državnih M,Iah tor onemogočiti sestavo ""vib vzgojnih principov, ki bi "dgoVJ, r j al i razvoju napredka
doveštva.
To vedenju, orientaciji in raz. > mladine lahko vse to opa-Z'it1°. Ta občutek neprijetnosti, katerem živi novo pokolenje. fl°ra j<ijo prav nasprotja med ^nimi težnjami po modernem, v°hodnein in naprednem življu ter med gospodarskim so-'Milini in kulturnim nazadnjakom Italije, med konformistič. n'rt1 okoljem in klerikalno ko. r,,pcijo Tudi izrazi nestrpnosti f'°lo elementarnega upora, ki pojavljajo med mladino, so ^por proti družbi, ki je globo-n Razdeljena, ki se ne kaže no. pokolen jem kot nekaj enot-
^a.
hega.
pozitivnega in moder-
Revizionistična ?fenziva je propadla
I T° je družba v kateri je šola °^Pna od življenja in proiz-0(^n.ie, k jer za dobo monopolov ^eilni prelomi vodijo-družino ° kriz, kjer sami vodilni raz-y usmerjajo protest mladih p>sto mehaničnim rešitvam, v ,11 Pen individualizem ter do ^'shei$tičnih gledanj. Ravno za.
tega lahko trdimo, da je ^ anje stanje novih pokolenj Priča idejnega in moralnega ^r°pada sedanjega vodilnega I^Reda, krize italijanske druž-• pereče potrebe obnove idejni moralne 'enotnosti dežele . novih — modernih, umnih n krčnih — osnovah, i. T To delovanje monopolov in ( 1'ikalnih vodilnih skupin je ^ °Ho na močan odpor gibanj, 11 čelu katerih je delavska V<,,’tgarda in ti. četudi še niso
i ^°ji razbiti monopola kleri-‘v in voditeljev, so vendar
ni"! nesli k vidni spremembi s Tiene podobe dežele in u-t < rTvi krize v Krščanski de-].( Kr,-1(‘i ii ter v sistemu zavezni-<f v* Odločilni trenotki te borbe j Til; propad fanfanijevega r ’-Ralistienega poskusa ter -^'sionistične ofenzive. S tem r onemogočilo uničenje enot.
5.jS 1 in avtonomije delavskega d*n ia *n smo lahko dospeli do ^'isnje nov.? situacije. j( pyizionistična ofenziva, ki y. Tila v polnem teku za časa ,	1 • kongresa, je napravila
| K‘*J razpok v notranjosti dc-lemokratičnega giba. J'1 in se je vtihotapila tud: sj'K,e Italijanske socialistične . r,|nke. Diferenciacija, katero j^ftvaril gospodarski razvoj v j^f r'T mestnih srednjih slojev delavskega razreda, je bila ■*° ugodna.
^ °sledjee tega so bile prelom v;a*uma za enotno gibanje in U|..azuma o posvetovanju z I. S*-ko komunistično partijo '•ii Sedanie težave v Socialisti-I,., s,ranki. Razvoj enotnega gi-se je oslabil. Za nekaj (j. 9 80 ostale nejasne dem okra-perspektive v gotovih slo-|j( delavskega razreda in med |skimi množicami, tv endar je pozitivno delova-vj^ ,1;,se partije - ko je iskala IjjJ ,0snejše sodelovanje z Ita-
ki,	socialistično stranko.
je
pravilno — politično in
i(le0iW
>j sko, diskutirata pred inno. s(|	dovedlo do tega, da
1 j hn|Se °hranile glavne opore e-l,jj,iv politike. Na ta način je l,rj v bistvu premagan poskus li5>iWe na reformistična sta-9d ** delavcev velikih tovarn, z l‘»isf jVdriaj°čim izoliranjem brez-tnrj ^n'b in najrevnejšega prole-f0|. ’ a ; odrle so se močne, ši-Hr,s|. ,n pravilne politične mož-snS' velikih ljudskih borb, ki k0 .Vabile vladne eentristične sk(,	'n udarile po krščan-
h0v demokratskem poskusu ob-pf, , *ntegralističnega in kor-y1,1 v n ega sistema. sl\;, ( n° zn°va poskuša Krščan. kf,r 0iUokraeija ustvariti neko ,]|.J,0i btivistično in klerikalno %>’ M. naj bi k; kapitalističr
’'kf 11 n njegovo orodje v pro. Voj^11111'stični borbi in v hladni %tlh T a istočasno tudi
naj bi zagotovila oblemu sistemu.
da trguje
toliko
vodil.
radi določenih paternalističnih koncesij. S takim režimom sku. ša Krščanska demokracija prebroditi realna protislovja, ki se neprestano pojavljajo med katoliškim gibanjem, ki organizira široke ljudske množice in med funkcijami Krščanske demokracije kot vladne stranke in stranke kapitalistične bur. žoazije.
Ta integralistični osnutek je v gotovem trenutku prav jasno prikazal poslanec Fanfani.
Toda njegov integralistično. korporativni osnutek je nujno naletel na odpor tistih krščansko demokratskih skupin, ki so hotele strpne klerikalne koali, cije ter buržoaznih sil, ki ne prenašajo nikakršnega omeje. Vanja svojih pravic delovanja in tako niti nikakršnih korporati-vističnih koncesij. A glavni vzrok propada tega osnutka je močna borba delavske avantgarde, ki je politično, vodeč za seboj tudi katoliške množice, zahtevala svobodo, demokracijo in reforme, kar je presegalo meje fanfani je vi h reformističnih koncesij. Po tem odločilnem rida rcu in še zaradi nasprotij sredi samih buržoaznih sil. je po. stal poskus preveč negotov in avanturističen.
Polom integralističnega poskusa je pospešil in javno prikazal krizo v vrstah Krščanske demokracije; ta kriza se je še zaostrila po sestavi Segnij'eve vlade in po sklenitvi zavezništva z monarhistično in fašistično desnico.
Vzrok te krize je dvostranski pritisk na katoliško stranko ; z ene strani velemonopoli in z /Iruge .strani organizirano gibanje množic. Veliki monopoli si skušajo zagotoviti tako politično silo. ki bi odražala in izpolnjevala njihove interese. To zahtevajo danes predvsem od Krščanske demokracije, ki je vladna stranka, in v različni meri od ostalih buržoaznih strank. A izkušnje so pokazale, da tam, kjer obstoja močno demokratično in enotno gibanje z revolucionarno avantgardo na čelu. se katoliška med razred n a množična stranka lahko izenači v interes velemonopolov le na lačun izgube široke povezave z delavnimi množicami in z malimi in srednjimi buržoaznimi
"loj'-
Zato lahko smatramo sedanjo krizo Krščanske demokracije za /eno plat splošne krize, ki začenja pretresati vso italijansko družbo. Posledica tega je nastanek nove katoliške stranke na Siciliji, kriza v vseh katoliških množičnih organizacijah, od AGLI (to je katoliške delavske organizacije) do CISL (to je sindikalne organizacije, ki jo vodijo demokristjani), v bonomia nski kmečki organizaciji, oster -por na kongresu Krščanske demokracije v Florenci. na katerem sta prišli do izraza dve različni politični liniji. med katerima se v eni o-d raža jo zahteve ljudskih množic in srednjega sloja.
Pozitivna
gibanja
zavezništev
Jasno je. da se nahajamo pred drugačnim položajem na katoliškem polju od onega, ki je obstojal ob priliki VIII. kongresa, ker se pojavlja v trenot. ku krize na vsem buržoaznem političnem področju.
Manjše stranke so danes v opoziciji. V teh strankah se vedno pogostejše pojavljajo kritike proti krščansko demokratskemu monopolu, proti kle-rikalizaciji države, proti nadoblasti monopolov in proti naj-večjiin us trojnim neravnovesja m italijanske družbe. Iz teh vrst začenjajo izhajati pridr-'ki in kritike proti krščansko-demo-kratski zunanji politiki in začenja se priznavati potreba po sporazumevanju s socialističnim svetom.
Čeprav se le stranke še vedno drže politike ločitve delavskega gibanja, so pogosti slučaji, tako v parlamentu kakor na lokalnih skupščinah v deželi, ko je prišlo do srečanj in sporazumov med njimi in delavskimi strankami. Se neprednejša so stališča skupin izobražencev, ki danes zahtevajo in načenjajo kritičen pregl-ed antikomunizma in se strinjajo z nujnostjo sporazuma med vsemi onimi silami, ki se borijo proti klerikalnemu mračnjaštvu in propadanju kulture.
Stranke skrajne desnice ki so doslej uspevale v pritegovanju dela nezadovoljnežev, ker so bile v vladni opoziciji so danes dosti skromnejše in postajajo le pomožna opora klerikalno političnega monopola. A posledica tega so stalne delitve in prelomi v teh strankah, kakor sc je na primer zgo-
dilo na Siciliji. Predvsem na Jugu je politično lice novo ; obstojajo nove možnosti vpliva in enotne politike delavske avantgarde ; sil desnice se ne smatra več za homogen in nedeljiv blok.
V notranjosti vseli političnih sil, ki so s-e udeležile protiko-
munistične gonje — tudi skrajno desničarskih — se porajajo, četudi pogostoma na kompliciran in protisloven način, skupine in struje, ki se upirajo nadoblasti velekapitala in kr-ščanskodemokratskemu inonopo. lu. To je dovedlo do pozitivnih zbližan j, do novih večin : na Si-
ciliji in v Dolini Aoste je nova demokratična večina, sestavljena iz delavskih strank, odstranila Krščansko demokracijo z vodstva pokrajine in postala vladna sila. To je druga, pomembna, novost v primeru s položajem, ki je obstojal ob pri-I liki VIII. kongresa.. Formirajo
se pozitivna enotna gibanja, ki presegajo “tradicionalna zavezništva delavskega razreda. V deželi postaja vedno močnejša za. vest, da so socialne in politične preobrazbe ne le potrebne, a da je nujno ustvariti nove oblike stikov in enotnosti demokratičnih sil za dos-ego teli cilicv.
27. januarja letos je prišlo do nezaslišanega dogodka v Florenci. Policija je na brutalen način navalila na demonstrante, ki so zahtevali preklic odpusta 530 delavcev tovarne «Galileo». Prizadeti delavci so 18 dni vodili težko borbo in so imeli vso tovarno v svojih rokah. Vse mesto je bilo solidarno z njimi in se je zgražalo nad «reševanjem» perečega problema s pendreki, solzilnimi bombami in brizgalkami
Borba za gospodarsko-politični in demokratični razvoj
IX. kongres Komunistične partije Italije potrjuje načela ob. razložena v « Programa t>ki izjavi», ki jo je odobril VITI. kongres. V novem mednarodnem j položaju in spričo današnjih go. spodarskih in političnih pogojev dežele sta sodobnost in pravilnost teh načel deležni vedno novih potrditev.
V trenutku ko s-e odnosi med državami začenjajo urejati po pravilih mirnega sožitja, toda veliki monopoli istočasno ogrožajo demokracijo, stiskajo življenjsko raven delovnih ljudi in zavirajo gospodarski razvoj, skušajoč vsiliti svojo popolno nadoblast nad vsem socialnim ustrojem, postane velika demokratična preobrazba dejansko zgodovinska in politična nujnost. Demokratična preobrazba se mora izvesti z uresničitvijo prek borbe velikih ljudskih množic, globokih gospodarskih in političnih reform, privesti mora do postopne in korenite spremembe političnih in social ni h skupin, ki danes vodijo družbo. Delavski razred in delovne množice morajo pristopiti k vodstvu vsedržavnega življenja.
To odgovarja idealom za katere se ie najboljši drl naroda boril v osvobodilni vojni in za uresničitev teh idealov je bila ustanovljena Republika. To je pot, ki jo predvideva republiška ustava za razvoj italijanske družbe. Samo po tej poti je mogoče naglo premostiti tradicionalne tare našega gospodarskega in socialnega življenja ter sc izogniti vrnitvi režimov odkrite reakcije. Uresničitev že omenjene demokratične preobrazbe je torej sodobna in nujna naloga za delavski razred, za delovne množice in stranke, ki jih vodijo. In z uresničitvijo te naloge bo italijanska družba napredovala k novi socialni ureditvi. ki je konkretna oblika iz- s? ve ne m in kulturnem t «-km o veva jan ja italijanske poti v so-|njn. ki je perspektiva sedanje eializem.	I borbe.
ka, ne reši načrtno tradicionalnih zapletenih problemov naš.? države. Poleg vsega lega pa, v perspektivi takoimenovane ev-ropeistične organizacije, lahko obsodi Italijo na nekako zaostalo področje evropskega kontinenta.
Komunisti pa zahtevajo in predlagajo ter sc borijo .za demokratičen razvoj, ki naj zajame bodisi področje gospodarskih. kot tudi področje političnih odnosov in tak razvoj bo prinesel nove usmeritve vzgojne akcije in nacionalne kulture.
Osnovni cilj demokratičnega gospodarskega razvoja jv polno in racionalno izkoriščanje vseh virov dežele zato. da se zaceli rakova rana razširjene revščine in bedo. da se sistematično izboljšajo življenjski pogoji vseh delovnih ljudi, da se rešijo problemi stanovanja, izobrazbe in •socialne varnosti. Zato je treba izvajati načelo po katerem ima sleherni državljan pravico do dela in vredne ter naraščajoče
življenjske ravni : brezposelnost
mora izginiti, milijoni žena mo. . drugo možnost dela in rajo priti v proizvodnjo tako ' zaposlitve.
da se uresniči popolna zaposlitev vseli proizvajalnih sil. Načeti in rešiti je treba vprašanje Juga, ki ostane eden od osnovnih pogojev za razširitev notranjega tržišča, za razširitev in obnovo vs,riga gospodarstva. Rešili vprašanje Juga pomeni vzpodbuditi sprostitev in samo. stojni razvoj proizvajalnih sil Jutra’ da se na. ta način preprečijo nove oblike kolonialnega tipa izkoriščanja teh po-1	' n «; strani velikih kapitali-
s ^ i h monopolov. Odpraviti je ti' * a težko taro neuravnoveše-r med poedinimi pokrajina-rrnropadanj'è celih pokrajin in :zkrajanje gorskih področij. (• odarski razvoj mora biti tak, da bo privedel do naglega napredovanja nekaterih sektorjev velike proizvodnje, ne sme pa obsoditi na postopno nazadovanje in upropraščanje vedno več i ib množic mestnih in podeželskih srednjih slojev, obrtnikov, malih in srednjih trgovcev, ki jih današnje razmere izključujejo iz . procesa proizvodnje, ne da bi imeli kako stalne
Potreben je organični načrt reforme ustroja
Toda teh rezultatov ni mogoče doseči, če se ne razvije sistematična akcija za pobijanje, o-menjitev in uničenje gospodarskih in političnih privilegijev velikega monopolističnega kapi. tal a. V interesu vsega nacionalnega kolektiva je, da sv? uresniči organični načrt reform ustroja. ki naj spremenijo sedanje proizvodne odnose in torej tudi režim velike lastnine. Od te. ga je odvisno če bo Italija, po premostitvi včasih skoro stoletnih razdalj, lahko zasedla vredno mesto v velikem miroljubnem gospoda rskem.
I. Italiji je danes potrebno, da zapusti pot gospodar, skega in političnega razvoja po kateri stopa pod pritiskom velikih industrijskih in finančnih zasebnih kapitalističnih monopolov, ki nameravajo stopati tudi v bodoče po isti poli. Ta razvoj lahko privede do zadostitve nenasitnega pohlepa po bogastvu nekaj tisoči v oseb, lahko pri ved,- do tehničnega in gospoda r-kega napredovanja v osamljenih sektorjih. Lahko ! ločilnih sektorjih industrije in
borbe.
-• Odločne važnosti za ves naš gospodarski razvoj je, da ■ev razbije proces monopolistične koncentracije, da se učinkovito nadzoruje, omeji in razbije oblast zasebnih, industrijskih in finančnih kapitalističnih monopolov, ki jih slednji poslužujejo na škodo vsega kolektiva, da lahko d ose «V j o največje dobičke. V ta namen so potrebna določena podržavljenja, ki jih je treba izvesti v nekaterih od-
privede do relativno boljše ravni obstoja skupin ročnih in tehničnih delavcev, ki bodo, čeprav v zelo majhni meri, sonde
kredita. Toda isto tako je potrebna cela vrsta koordiniranih ukrepov (kontrola investicij, proizvodnih stroškov, cen in
leže ni pri monopolističnih nad- profitov velikih monopolističnih profitih. Toda slednja ne d a jv: j podjetij, itd.), potrebne so Ih irli el ovni m ljudem mezdne ravni j he množic za ustanovitev in Ii-in stalnosti zaposlitve, ki si jo ! kvididacijo stališč sile inonopo-
želijo. Tak razvoj pritiska na raven obstoja ljudskih razredov.
listi č n i 11 skupin r že m, da se mobilizira proti velemonopolom
IN e zagotovi splošnega gospo- cim širšo socialno in politično darskega in socialnega napred. fronto. Na ta način je treba
doseči, v interesu vsega naroda, uresničitev sistematične demokratične kontrole nad monopoli.
Vodstvu nacionalnega gospo, darskega življenja, ki ga velemonopoli uresničujejo na svoj način in vsiljujejo državi prek organizmov k o rporal i v ističnega tipa, je treba zamenjati gospodarske smernice s takimi, ki bodo odgovarjal^ načrtom in programom, kateri bodo v irla vitih obrisih se-lavi jeti i javno. V ta namen je treba vrsti demokratičnih organizmov poveri, ti široke možnosti posega,v gospodarstvo za izvajanje razčlenjene politike javnega posega, ki naj nasprotuj \ omejuje in ko "čno likvidira gospodarsko in voli lično oblast monopolov. Dnevna industrija, iztrgana kontroli monopolov, je važno orodje omenjenega javtvega po-sevii. katera pa sc mora opirati — razen na državne vodilne vzvode tudi na dežele, na krajevne ustanove in na široko razčlenitev avtonomij, prek ka-! rib bodo lahko predstavljale svojo težo množična združenja in organizacije in gibanja olmo, ve. V ta okvir je treba vključiti sestavitev in borbo za uresničitev načrtov deželnega gospodarskega razvoja, ki so neogibno potrebni posebno na področjih, katerim preti danes nagla in snlošna propast.
Industri jalizaoija v s-.? države, in ne samo nekaterih privilegiranih področij, mora postati danes cilj. ki ga je treh a dose- J či naglo, sistematično in racionalno.
3.	Odločno je treba zavrniti namene in takoimenovane načrte — ki jih svetujejo velemonopoli gospodarskega razvoja. ki hi se opiral na omejitev ljudske potrošnje in na skr. čenje mezdnega sklada. To bi pomenilo za stalno obsoditi Italijo. da hi postala med velikimi drž^ami gospod-irsko naiholi zaostala in z globokimi socialnimi neuravnovešen ji. Borba za mezde, sistematično naraščanje življenjska ravni delavcev in vseh delovnih ljudi, je danes odločilne važnosti in ne samo kot čini tel j razširitve notranjega tržišča, marveč ker vzpodbuja potrošnjo na bazi. ki je kva li letno važna za stvarni razvo j proizvodnje. Potrošnja na bazi j-,? nenadomestljiva vzpodbuda v smeri investici i v proizvodnji in stvarna podlaga naraščanja vpliva delavskega razreda, ki ie vodič splošne akcije proti oblasti velemonopolov.
Potrebno je torej vzpodbujati borbo in zakonodajo dela, ki naj jamčita vzpostavitev in zaščito sindikalnih pravic in svobodo na deloviščih, ki naj zagotovita delovanje tovarniških delavskih organizmov in njihovo juridično lire ; vrneta sindikatom kontrolo nad zaposlitvijo razširita pogodbeno oblast sindikatov, postavita meje o-bliKti delodajalcev pri zaposlitvah, odpustih, organiziranju dela. Uresničiti je treba organizme. ki jih predvideva ustava za soudeležbo delavcev pri upravljanju podjetij in oblike delavske kontrole nad investicijami. V ta namen bo treba organizirati enotne «tovarniške konference», ki naj 1 sestavijo predloge za politiko investicij in zaposlitve, tehnični razvoj, za izboljšanj? splošnih in posebnih življenjskih pogojev delovnih ljudi ter v korist potrošnikov, v okviru spremembe in razvoja nacionalnega gospodar-
Delavski razred ne zahteva privilegijev
Delavski razred ne zahteva privilegijev in ne vpraša naj sc reši brez njegove borbe to. Var se lahko reši edino z njegovo .enotno in organizirano silo na področju akcije zahtev in delovne pogodbe. Ustava sama jamči njegovo pravico posega v proizvodnjo io zahteva naj držav,- določi omejitve lastnine. \ interesu vsega naroda je, da se jamči razvoj ustvarjalnih pobud delavskega razreda, njegove oblasti kontrole, pogodbene moči. v kateri je prva vzpodbuda slehernega gospodarskega, političnega in socialnega napredka.
4.	Izvesti j*.? treba splošno agrarno reformo, da se izroči in zagotovi lastnino zemlje tistemu, ki jo obdeluje, da se žago.
tovi starim in novim kmetijskim posestim pogoje najhitrejšega in gotovega razvoja tako, da bodo imele kmečke množice poglavitno vlogo pri preobrazbi in napredku kmetijstva, kot zavezniku delavskega razreda v borbi za demokracijo in socializem.
Izročitev zemlje tistim, ki jo obdelujejo, kar likvidira zemljiški monopol, jv? neogibno potrebno sredstvo, da se odpre pot splošnemu gospodarskem in so. cialnein napredku našega kmetijstva in da se osvobodi njegove proizvodne sile okovov in vozi s katerimi zemljiški monopol zavira njihov razvoj. To je obenem neogibno potrebno sred. sivo. da se začne likvidirati sta. nje podrejenosti, da se zagotovi bistveno povišanje kupne moči kmečkih množic in da se - z razširitvijo notranjega tržišča ustvari osnovni pogoj splošnega industrijskega vzpona. To je tudi neogibno potrebno sredstvo, da se zagotovi zaščito in razvoj kmetije in kmetijske lastnine in jih nato prek list rez n ib svobodnih in prosterni j n jih oblik združevanja, prilagodi oblikam kmetije, ki bo sposobna v široki meri izkoristiti pridobitve tehnike in izvesti potrebne agrarne in postranske spremembe.
Izkušnja ustanov in centrov za reforme, čeprav popačena zaradi svoje podrejenosti klerikalnemu monopolu potrjuje, da centri za reformo, demokratizirani in spremenjeni kot si želijo kmetje, ki se opirajo na razvoj kmetijskih zadrug, lahko postanejo in tudi morajo postati bistveno sredstvo za že omenjeno prilagoditev starih in novih kmetij novim zahtevam tehnike in tržišča. Na ta način hod o centri lahko zagotovili kmetijam liste tehnične, trgovske in druge usluge, ki jim bodo dale možnost tekmovanja. U-resničitev gv?sla «zemljo tiste, stemu, ki jo obdeluje» pa mora privesti po drugi strani na posestvih z dninarji in kmetijskimi delavci v Padski nižini in drugje, do ustanovitve zadrug ali drugih oblik združitve vseh delavcev na kmetiji, da se ohranijo in izboljšajo zemljišča, naprave in skupne usluge ter da se zagotovi — tudi prek primernih sporazumov z lastniki kapitalov	upravo
kmetov v skupnem interesu.
5.	Gospodarski protjmonopo. Ii stični in demokratični razvoj, ki ga predlagamo nikakor ne nasprotuje, marveč upošteva koristi in težnje srednjega sloja proizvajalcev z izjemo malih skupin, ki so soudeležene, čeprav podrejeno, pri oblasti kapitalistične velike buržoazije.
Decentralizacija
politične
oblasti
Delavski razred in Komunisti-en,- partija razumeta, se strinjata in podpirata nujne zahteve obrtnika, malega in srednjega podjetnika proti dejanskim ve-z,am. zatiral n im ukrepom in krivičnim davščinam, ki jih tare io in hočejo izključiti iz tržišča, kjer gospodarijo nionopo. li in nato odstraniti celo iz pro. cesa proizvodnje. Z rt o obstoja dejanska in prva podlaga za sre. Čanje, sodelovanje in zavezništvo. ne samo z revnimi sloji kmetijskih proizvajalcev, marveč tudi s srednjim sloji v mestu. za borbo proti velemonopolom.
Popolnoma neupravičen je zato strah, ki ga pogostoma namenoma širi in. češ da reforme gospodarskega ustroja, ki jih predlagamo in katere gredo v smer socializma, lahko po drugi strani pomeni io uničenje srednjega sloja, konec vsake iniciative in vsiljen je birokratskega planificirania in splošnega konformizma. Gospodarski u-etroi Italije zahteva, in raznovrstne izkušnje izgradnje socia-1 «stičnih režimov v najrazličnejših pogo jih uči io, da napredovanje v socialistično ureditev in izgradnia te ureditve zahtevala. da ie proizvodni srednii sloi kot tak soudeležen, tudi ker je • a sloj vir energij, ki se ne sme. io razpršiti. To ie resnica, ki ie še posebno veljavna za takoimenovane zapadne dežele, kicr ni mogoče uvajati smernic, ki iih ie mogel na tem področju uvajati delavski razred po svoji prvi zmagi. Takrat je potreba narekovala, «la ie treba napredovati za vsako ceno. ker ie bil delavski razred ogrožen od zagrizenih sovražnikov. Obstoj male in srednje posesti ne more kompromitirati, v nogo iih. ki so danes docela drugačni, izgradnje nove družbe. Gospodarske preobrazbe kot jih mi predlagamo. v novi. socialistični družbi, kier hod o imele proizvajalne sile možnost naj večjega
razvoja, dovoljujejo izkorišča, nje in razvoj vseh listih energij in inicitiv, ki jih nadoblast monopolov danes tlači Te preobrazbe odpirajo gornjim silam pot pozitivne vključitve v višjih oblikah skupnega življenja in svobode.
6.	S predlogi demokratične gospodarske usmeritve in reforme sedanjih gospodarskih u-strojev, je tesno povezan a akcija za reformo državne ureditve. Medtem ko se pritisk velemonopolov usmerja na vedno večjo koncentracijo oblasti, se mi zavzemamo in zahtevamo de. centralizacijo politične oblasti. Komunisti zahtevamo ustanovitev dežel, sistem avtonomij, da se na ta način uveljavi volja dr. žavljanov in delovnih množic, in to ne samo oh priliki volitev in prek parlamentarnih skupščin. marveč v celi vrsti vmesnih instanc, ki lahko vplivajo tudi pri sestavljanju gospodarskih j načrtov, proizvodnji in k rože- . n ju blaga. Sindikatom je treba j torej pripoznati vlogo, ki jim j pripada ne samo pri pogajanjih j za delovno silo. marveč tudi v !
vsej politični in gospodarski razčlenitvi demokratične države.
Decentralizacija politične o-bl asti in sistem avtonomij ki nikakor ne razbijata vsedržavne enotnosti sta konkre. ten način za pobijanje neravnovesen j, ki tarejo italijansko družbo. To je način za zagotovitev splošnega razvoja vse države in torej za uresničitev tiste enotne nacije, ki jo danes onemogočata politična in godar-ska nadoblast velemonopolov.
Istočasno se potrebno, da parlamentarne institucije, ki jih vršna oblast in stranka, katera ima monopol oblasti stalno ovirata, svobodno delujejo, dobijo novega zaleta in nove možnosti uveljavitve ter razvoja prek dejanske raztegnitve oblasti parlamenta tudi na področje gospodarstva, konkretnega zasnovanja smernic za razvoj gospodarstva in kontrolo nad izvajanjem teh smernb*.
7.	Gospodarske reforme in obnova političnih ustrojev zahtevajo in istočasno urigirajo obnovo nacionalne kulture, usmeritev šole. vzgoje in običajev.
Pomen borbe za emancipacijo žena
Italija ne bo mogla nikoli zasesti prvih mest v napredku znanosti in tehnike in torej vse civilizacije, dokler ne ho v celoti ozdravljena rakova rana nepismenosti. £ola ne bo v stanju izpolniti te osnovne naloge, kot ne ho v stanju pripraviti mladino na nove pogoje znanstvenega razvoja, kot se danes izvaja v tekmovanju med najve. č j i m i deželami sveta, če ne ho takoj reorganizirana na osnovi načel ustave. Sola kot taka in avantgardni intelektualci naroda morajo izvršiti globoko in nujno delo pomladitve, borbe proti provineializmu, površnosti, domišljavemu samozadovoljstvu, kar je posledica dejanskega na-zadnjaštva velikega dela naše kulture. Da se ho lahko povzpel iz današnjih pogojev in zavzel mesto, ki je vredno njegove preteklosti, potrebuje italijanski narod napredno in laično kulturo, ki se navdihuje po ra-eionolnem pojmovanju sveta, zgodovine, odnosov človeka z naravo, protislovja med razredi. ki prihaja do izraza v družbi. katera danes prav prek tega protislovja stremi po enotnem organičnem sestavu. Taka kulturna usmeritev ne- zahteva nolien? borbe proti veri. Ravno obratno, zahteva, da se klerikalnemu fanatizmu zoperstavi tista svoboda, ki je potrebna hrana bodisi za znanstvena raziskovanja. kot za umetniške stvaritve in tisto spoštovanje verske svobode, ki je zapisano v republiški ustavi. Vse sil? je treba pa napeti v os po ra va n ju poskusa klerikalizacije vsake kulturne dejavnosti, podreditvi laične državne šole zasebni kle-rikalizirpni šoli. zadušitve ustvarjalnih iniciativ, gospodovanja nad kulturo prek cenzure, nevrednih pokroviteljstev, diskriminacije in korupcije. Boriti se je treba za moderno organizirano šolo. ki ho v skladu s sedanjimi potrebami družbe in na stežaj odprta načrtnemu študiju znanosti.
Komunisti niso nikoli mislili in tega ne mislijo niti danes, da hi prehod v mednarodnih odnosih na režim mirnega sožitja, lahko pomenil iznakaženo spra. v o med nasprotujočimi si ideologijami. Oživitev študija marksizma in mesto, ki si ga je ta priboril, sta bila v zadnjem desetletju najmogočnejši čini teli kulturnega preporoda. Akcija za širjenje marksizma se mora nadaljevati in ho tembolj učinkovita. čim manj ho nekaj vase zaprtega, dogmatičnega in a-k a dem skega. marveč se ho razvijala v borbeni in resni primerjavi z drugimi usmeritvami moderne misli, da lahko zajame v slednjih, bodisi trenutke krize buržoaznih ideologij, bodisi vzpodbudo za nove raziskave in nove poglobitve našega nauka. Ta borba ho obenem odločilna vzpodbuda za olmovo vsebine in oblik na področju umetniških in književnih stvaritev, za ustvaritev kulturnega ozračja, v katerem se lahko razvija avantgardna realistična umetnost.
8.	— Borba za žensko emancipacijo je odločilni del sleherne akcije, ki stremi po obnovi naše dežele. Važnost te borbe je postala danes še večja in «plošno bolj občutena, v trenutku ko se začenja žena boli vključevati v proizvodnjo, ko so bila velika množična gibanja žena in ko prihaja do precejšnjih sprememb v tradicionalnih družinskih krogih, ki, so bili stoletja popolnoma povezani ■/. obstojem žena. V moderni in napredni Ul ali ji ho treba uvaja-
ti pravico do dela tudi za ženo. da ho postal njen vstop v proizvodnjo splošen in enakopraven, istotako v šole vseh stopenj. zavode za strokovno izo-hrazbo, v vse poklice in kariere. javne ter zasebne. Organiziranje družbe in družine morata biti. prilagojeni tej zahtevi prek širokega razvoja socialnih in zdravstvenih uslug, otroških vrtcev v mestu in na podeželju, n o vik oblik zavarovanja ( pokojnina za gospodinje), itd. ter z idejno akcijo za uničenje mračna jšt va in nazadnjaštva, ki zanikata ženi mesto, katero ji pripada v moderni družbi ter jo tako podrejata že preživelim in reakcionarnim navadam. Zakonodajo, na kateri sloni danes družina bo treba kmalu podvre-či reviziji, da se odpravijo najbolj nazadnjaške in odkrito najbolj hinavske določb'?, spričo dejanskih pogojev, ki se vidno spreminjajo v skoro vseh socialnih slojih.
Demokracija
novega
tipa
9.	Program reform ustroja. je složen politični cilj, ki ga komunisti nakazujejo delavskemu razredu, kmečkim množicam. mestnim «rednjim slojem ter intelektualcem, ker smatrajo. da je v skladu s sedanjim položajem, sedanjimi interesi in na j večjimi težnjami t-?h m n o. žic. Komunisti ne skrivajo, d«; ima program demokratično vsebino. toda ustvariti hoče demokracijo novega tipa, ki gre v smer socializma. «Nikak kitajski zid n? loči demokratičnih ciljev od socialističnih» (Lenin). To je resnica posebno danes. spričo potrebe, da se oslabi predrznost monopolističnega velekapitala, da se mu izpod nese podlaga njegovega gospodo, vanja ter spričo zmagovitega napredovanja socialističnih režimov v tretjini sveta. Težnja po socialnem režimu, ki je ustanovljen na temeljih demokracije in socialne pravičnosti, se obsežno širi izven vrst delavskega razreda. Med delavci in delovnimi ljudmi se razvija višja socialistična zavest, skupno z zahtevo, da se jih ne usti več nesoudeležene pri obla ti, med. tem ko vedno bolj upada ugled starih vodilnih razredov K “kr množice, bodisi prole! ri brez zemlje, kot tudi revni kmetje in mali posestniki, začenjajo razumeti. da edino korenita demokratična in socialistična preobrazba lahko zagotovi tvarno last zemlje, likvidacijo stoletne zaostalosti podeželja, prostovoljni prehod ir? višje oblike -»kupne proizvodnje. Vsem gornjim elementom, ki so v razvoju, odgovarjata zahteva in borba za demokratično vlado delovnih razredov, ki jo mi pojmujemo kot vlado, ki se opira na široko gibanje množic, izraža razbitje starega konservativnega bloka, obnovitev vodilnih razredov in ho uresničila v celoti reforme, ki jih predvideva naša ustava. Komunisti smatrajo, da je. n c amo v tej fazi. marveč tudi v nadaljnjih fazah napredovanja v socializem in izgradnje socialistične družbe, prisotnost in sodelovanje raznih strank ne sa-'iio možno, marveč si je tega želeti in je tudi potrebno.
Toda zgrešeno hi bilo mislili. da hi samo s postavitvijo vlade, ki jo mi želimo, bile uresničene gospodarske in politične
Konkretni predlogi in zahteve komunistovi
(Nadaljevanje s 3. strani)
smernice, katere smo predlagali. Določene gospodarske in politične reforme se lahko uresničijo tudi predno pridemo do o-menjenega cilja, ker se potreba po teh reformah vsiljuje tudi drugim socialnim silam in drugim političnim skupinam,, s ka. lerimi se lahko in je treba po. iskati tudi samo začasen sporazum ali stično točko, za izvajanje programov, ki so odločilne važnosti. Dogodki na Sicilji in v Dolini Aosta kjer so sesta, vili deželne vlade z udeležbo komunistov in socialistov ali kjer jih slednji podpirajo, je dokaz možnosti in potrebe po novih enotnih uvrstitvah in novih večinah, v krajevnem in tudi vsedržavnem merilu. Kriza, ki je danes zajela ne samo Kr-ščansko demokracijo, marveč skoro vse stranke, potrjuje, da je ta možnost in potreba splošno občutena kot zahteva, ki izhaja iz dejanskega stanja in teženj delovnih množic. Komunisti bodo napravili v parlamentu. krajevnih ustanovah in z borbo množic, vse kar je v njihovi moči zato, da se bo šlo naprej v tej smeri, da se ustvari in uveljavi nova demo. kratična večina, ki ho politični izraz široke razvrstitve protimo-nopolističnih sil, za obrambo in razvoj naše demokracije, za politično in socialno obnovo italijanske družbe.
ter njenimi organizacijami in i i) odtegnitev sleherne zako-državo ter državnimi organiza- | nito neutemeljene oblasti izvr-cijami, in da se naj postavi j šnim organom, ki težijo k orne-
vprašanje uveljavitve konkordata proti kršitvam, katerim je podvržen. Komunisti menijo, da se mora postaviti vprašanje revizije nekaterih členov konkor. data, posebno listih, kjer se določajo urejanje zasebnega življenja in gospodarske ter davčne predpravice, ki niso v skladu z ustavnimi določili, z načelom o enakosti vseh državljanov in z življenjem moderne države ;
g)	razširitev volilne pravice na mladince iznad 18 let :
h)	zaščita pravic vseh etnič-
jitvam svobode tiska, govora, na političnem, kulturnem in umetniškem področju, dodeljujoč parlamentu zakonodajno pravico in sodni oblasti pa nadzorno in zatiralno pravico; razširitev nadzorne oblasti zbornic nad vsemi obveščevalnimi in propagandnimi središči, nad katerimi obstaja državni monopol (RAI-TV). z jamstvom vsem strankam, ki imajo svoje pred. slavnike v parlamentu, možnosti, da se preko njih oglasijo;
1) reforma enotnega teksta
nih skupin na podlagi republi- . javne varnosti in uveljavitev ške ustave in mednarodnih do- ter obramba načela, na podlagi govorov;	j katerega se nobenemu državlja-
nu ne sme omejiti osebna svoboda brez sklepa sodne oblasti ;
m ) politika socialne podpore, ki naj se otrese klerikalnega pojma miloščine. Socialna podpora mora biti centralizirana z ozirom na finansiranje, medtem ko razdeljevalna naloga mora biti poverjena kot dru. žbena usluga voljenim krajevnim ustanovam.
2. Za dvig življenjske ravni delovnih množic.
Komunisti popolnoma podpirajo avtonomno akcijo sindikatov za povišanje mezd na vseh ravneh in za vse stroke in za popolno uveljavitev pravic in sindikalnih svoboščin kot predpogoj za vsak program o razvoju.
iv.
Da se usmerijo borbe ljud skih množic, da so olajša usta novitev nove demokratične ve čine, da se nudi podlaga za po trebno primerjavo stališč in i skanja skupne platform-e takoj šnjih uresničitev, postavljajo komunisti organsko povezano vrsto zahtev, ki se tičejo bistvenih vprašanj političnega in gospodarskega položaja.
Komunisti povezujejo te zahteve z zahtevo, ki jo imajo za osnovno, po miroljubni zunanji politiki, po politiki mednarodne pomiritve in naporov za razorožitev. Komunisti podčrtujejo, da se bodo mogle in morale v teku borbe partije in delovnih množic poudariti in postaviti v ospredje — na pod. lagi splošne enotne usmeritve ene ali druge zahteve, ozirajoč se na konkretni položaj.
/a spoštovanje
republiške
ustave
1. Zs uresničenje in spošto-nje ustave.
Proti notranji politiki, ki je dejansko odložila uresničenje nekaterih osnovnih delov ustave, se KPI zavzema za politiko spoštovanja in uresničenja u-stavne listine.
Temelji t-e politike so:
a)	konec vsakršne diskriminacije, uveljavitev in obramba načela o enakosti med vsemi državljani ne glede na spol, družbeno pripadnost, premoženjsko stanje, veroizpoved, politično pripadnost ;
b)	ustanovitev avtonomnih dežel, popolno priznanje pravic dežel s posebnim statutom in ostvaritev dežele Furlanija. Julijska krajina, spoštovanje in razvoj krajevne avtonomije, u-kinitev prefektov ; *
c)	razširitev kontrolnih polnomočij parlamenta, katerega dejanska suvereniteta in demokratična funkcionalnost morata biti zajamčena. To veleva, da morajo biti postavljeni pod nadzorstvo parlamenta vsi aparati izvršne oblasti, ki so danes brez vsake kontrole ; da kontrola parlamenta nad javnimi izdatki postane dejanska; da se v vse vsedržavne organe vključijo parlamentarna predstavništva. ki naj bodo odraz obstoječih odnosov sil v parlamen. tu brez diskriminacij;
d)	realizacija vseh organov in sredstev neposredne demokracije, predvidenih v ustavi, predvsem referenduma, in ukinitev fašistične zakonodaje za prilagoditev pravil in zakonov ustavnim načelom:
c) priznanje vloge, ki jo mora imeti sindikat v demokratični artikulaciji države z uresničenjem člena 39 ustave; obramba pravic delavskega državljane na deloviščih tudi preko zakonskih ukrepov, otvoritev tovarn ustavnim svoboščinam in pravicam združevanja in sindikalnega, političnega, kulturnega, razvedrilnega organiziranja delovnih ljudi ;
f) uveljavitev in obramba na. čela o laičnosti države. To veleva, da se naj preneha s kon-fuzijo med katoliško cerkvijo
nalogah sindikalnih organizacij
Komunisti menijo, da so bistveni momenti in aspekti te splošne akcije, katere trenutki, načini ' konkretni cilji morajo biti nakazani od sindikatov, naslednji :
a) akcija za izbojevanje mezd. nih in pogodbenih izboljšanj na strokovni, področni, vsepod-jetni in podjetni ravni;
h) akcija za popolno uvelja, vitev zakona o veljavnosti «erga omnes» delovnih kolektivnih pogodb za delavce, nameščence, poljedelske dninarje in mezdnih delavcev proti kršitvam delovnih pogodb, proti začasnim pogodbam in škandaloznim položajem man jših plač : uveljavitev zakona o zaščiti dela na domu ;
c)	uresničenje mezdne enakosti med moškimi in ženskami, med mladimi in odraslimi ;
nova in bogatejša razvrstitev kvalifikacij, ki naj odgovarja novim značilnostim proizvajalnega procesa in naj ho takšna, da nudi trdno podlago borbi proti podjetnim metodam pla-čevanjač uvedenim od delodajal. cev (mezde po razredu, mestu, diskriminirane nagrade itd.):
prilagoditev mezd najvišjim ravnem za odpravo nesorazmerja med mezdami v istih strokah, najbolj kričeča nasprotja med mezdnimi minimum različnih strok in nasprotja med raznimi ozemeljskimi področji;
d)	zmanjšanje delovnega urnika z isto mezdo zato, da se razširijo prva izvojevanja na tem področju in da se tudi po lej poti onemogočijo odpusti z motivacijo tehničnih potreb ;
e)	temeljita preobrazba pra-
vilnikov o odpustih bodisi posamičnih (uvajajoč načelo o «pravičnem vzroku») bodisi kolektivnih :	prepoved odpustov
zaradi poroke in klavzul o ne. poročenosti v kolektivnih po. godbah ;
f)	reforma vajeništva, da se omogoči pridobitev tistih elementov splošne pripravnosti in strokovnih sposobnosti, ki so podlaga za specializacijo, ki bo nadomestila stare tradicio- | nalne poklice, ter da se torej omogoči dohod mladih rodov in posebno ženskih množic k zaposlitvi na kvalificirani pod. lagi ;
g)	izboljšanje in pogodbena ureditev plač tehnikov in nameščencev zasebnega sektorja ; priznanje dejansko nuden-e vrste dela s posebnim ozirom na iiove odgovornosti, izhajajoče iz novih tipov industrijske organizacije; razširitev in preno. vitev načel o znanstvenem in strokovnem usposobljen ju ;
glede na dolžnosti v zvezi s socialnim zavarovanjem iz sistema prispevanja k sistemu obdavčitve ;
n) obramba interesov izseljenih delovnih ljudi in njihovih v domovini bivajočih družin;
udeležba vseh sindikalnih organizacij pri sklepanju kolektivnih pogodb in konvencij o emigraciji.
Komunisti ponovno poudarja, jo svojo obvezo, da se bodo borili zato, da bo sedanja zakonodajna doba postala delavska zakonodajna doba, in da se bodo zavzeli, da se doseže v parlamentu diskusija o delavskih zakonih, ki so bili že predloženi po voditeljih CGIL, po parlamentarcih KPI in levice, ler da se okrog njih doseže večina.
Za splošno
agrarno
reformo
3. Za splošno agrarno reformo.
Politika in borba za splošno agrarno reforma, da se da zemlja tistemu, ki jo obdeluje, se danes gibata, uveljavljajoč u-stavna načela o dosegi lastnine in splošne ter trajne omejitve lastnine, upoštevajoč različne položaje, po naslednjih smernicah in ukrepih:
a) zaključiti likvidacijo lati. fundov z uveljavitvijo in izboljšanjem zakonov o reformi Sila, o frakcijah in za Sicilijo, razširjajoč s primernimi prilagoditvami njihovo veljavnost na celotno državno ozemlje; izboljšati in uveljaviti zakon o ju-sarskih pravicah, vračajoč občinam in prebivalstvu velike dele uzurpiranih državnih zem.
Ijišč;
čjih «klasičnega spolovinar-stva»; spremeniti ustroj in pooblastila Blagajne za formacijo male kmetijske lastnine in u. stanov za reforme zato. da se jim omogoči, da prispevajo k temu cilju ; zaščititi s primerno odškodnino in z drugimi u-krepi zakonite koristi malih in srednjih najemodajalcev. Podobna preobrazba mora biti predvidena za vse kmete, ki obdelujejo na podlagi kakršne koli pogodbene oblike tujo zemljo in prav posebno za odkup zemljišč s strani dednih zakup, niknv, melioracijskih, premoženjskih in neposestniških kolo. nov in za vsa področja Juga in otokov, kjer sc veljajo agrarne pogodbe fevdalnega tipa (nepravo spolovinarstvo, delna kolonija, terasna kolonija itd.);
c) zagotoviti tudi izven teh področij splošno napredovanje na poti izvojevanja zemlje s strani tistega, ki jo obdeluje, na podlagi razlastitve tistih, ki ne izpolnjujejo dolžnosti o bonifikacijah in zemljiškega izboljšanja, razlastitve in dodelitve kmetom tistih delov zemljišč, ki odgovorjajo povečanju vrednosti veleposestev z državnimi prispevki, na podlagi uveljavitve zakonov o kmečki last-
in drugim delavcem potrebne, tehnične, gospodarske in finančne pomoči ; brisanje obremenjujočih dologov, ki so bili vsiljeni najemnikom, bivšim kolonom O.N.C. in tistim, ki so kupili zemljišča na osnovni določb Blagajne za kmetijsko posest :
č) razvoj male in srednje posesti prek izvajanja statuta za zaščito in razvoj lastništva in posesti ; ukinitev volilne pravice do več glasov v konzorcijh za bonificiranje ; okrepitev in finansiranje prostovoljnih zadružnih združenj za preureditev posestev, usluge, ki se tičejo obdelovanja, predelave in prodaje pridelkov ; trošarinskega davka, posebno trošarine na vino in ukinitev dovkov ter dodatkov davka na zemljišča in kmetijske dohodke. zapuščinskega davka in davka na živino;
d)	raztegnitev volilne pravice v kmetijskih bolniških blagajnah, konzorcijh, zadrugah, itd. tudi na žene in vse polnoletne družinske člane ;
e)	v okviru splošne akcije za uresničitev reforme pri zavarovanju in skrbstvu, zagotoviti takojšnja izboljšanja v korist neposrednih obdelovalcev zem. 1 je, polovinarjev in delavcev. Priznati polno pravico do teh u. slug za spolovinarke, neposredne obdelovalke zemlje in sezonske delavke ;
f)	odobritev zakona o vsedržavnem skladu za obnovo hribovitih področij, ki je bil predložen na ljudsko pobudo.
Za reformo gospodarstva in industrije
4. Za industrijalizacijo in reformo gospodarskih smernic.
Komunisti prelagajo — skup. no s sistematičnim povišanjem življenjske ravni delovnih ljudi in izvajanjem splošne agrarne reforme naslednje poglavitne ukrepe za demokratično gospodarsko politiko;
a) ukrepitev in kvalitetno razširitev ter spremembo usme ritve sektorja državne industri je, na osnovi politike javnih i n vestici), ki ne bo podrejena iz
nini in o dodelitvi neobdelanih i biri monopolov. 'marveč bo u
ali nezadovoljivo obdelanih zemljišč zadrugam poljedelskih delavcev ;
d) uresničevati linijo javnih investicij na področju bonifira-nja, preobrazb in sprememb poljedelskih kultur, da se omogoči razširitev in okrepitev obdelovalnega podjetja in zadružništva, stalno in odkrito povezujoč takšne investicije s trajno posestjo in definitivno lastnino nad zemljo s strani tistega, ki jo obdeluje; odobritev v to svrho zakona Sereni-Milil-lo o štiriletnem načrtu zemlji-
b) zagotoviti prehod zemlje ške preobrazbe in spremembe spolovinarjem y vseh podro. poljedelskih kultur;
Za delavsko zakonodajno dobo
h)	pravno priznanje notranjih komisij na podlagi zakona «erga omnes» in ustanovitev ter svobodna izvolitev notranjih ko. misij v vseh podjetjih ; odprava vsakršne ovire proti njihovemu delovanju ;
i)	izboljšanje in pogodbena utrditev plač državnih name. ščencev v okviru upravne reforme; valorizacija njihovega delovnega učinka in večja avtonomija pri sklepanju v teku dejansko izvršenih nalog;
l)	povečanje podpore v korist brezposelnih ;
m)	nova politika na področju socialnega skrbstva, ki naj si zada nalogo, da zagotovi sodo. ben sistem social nega zavarovanja za vse državljane na pod. dlagi ustanovitve nacionalnega zdravstvenega sistema, širšega in splošnega sistema pokojnin in višje ravni vseh denarnih skrbstvenih izdatkov v znamenju spoštovanja vseh pridobljenih pravic; na podlagi prehoda
Za obnovo hribovitih področij
e)	uresničiti, tudi na podlagi rezultatov parlamentarne ankete, spremembo Federconsorzi iz glavnega orodja monopolov na kmetih, kot je to danes, v demokratično vodeno in nadzorovano federacijo avtonomnih, deželno koordiniranih in za vse kmete pristopnih pokrajinskih kmetijskih konzorcijev ;
f)	dati pobudo, koordinirati in podpirati najširši razvoj svo. hodnega in prostovoljnega za. družništva in njegovo povezavo s potrošniškim zadružništvom.
Uresničitev navedenih struk. turnih ciljev zemljiške reforme ima v svojem sklopu razvoj vseh akcij za uresničitev postavljenih zahtev, na ravni množičnih gibanj, kot na ravni parlamentarne iniciative. Akcije se v glavnem usmerjajo na :
a) odobritev zakonskega o-snutka Romagnoli-Foa za obvezno obdelano površino in spremembe posestev, priznanje sindikalnih pravic in svoboščin dninarja na kmetiji in pridobitev zastopstev na kmetiji za vse dninarje in mezdne delavce, ki so vpisani ali izven sindikatov; strogo izvajanje pogodb na podlagi načela «erga omnes» za dninarje in mezdne delavce, bodisi kar se tiče delovne dobe kot tudi mezde; e-nako mezdo za stalne in sezon, ske delavce ;
h) množično akcijo in demokratično zakonodajo o kmetijskih pogodbah, da se jamči stalni upravičeni razlog, znižanje najemnin, pogajanja za kmetijske investicije, izboljšanja na posestvih, prednost v primeru prodaje posestva, avto-
matična razveljavitev oderuških pogodb in dejansko jamstvo za primerno najemnino, popolno priznanje dela žena, kar se tiče delovne pogodbe, socialnega zavarovanja in skrbstva ter razdelitve pridelka ;
c) demokratizacijo ustanov za reformo, da bodo ustrezale na. logam zagotovitve najemnikom
resničila proizvodni program, skladu s potrebami dežele. Za to komunisti zahtevajo:
sestavo večletnih načrtov, pod kontrolo parlamenta, ki naj do. ločijo, v zvezi s plošnimi cilji razvoja in s posebnim ozirom na probleme Juga, smernice in cilje proizvodnje za ENI, razne sektorje IRI in Cogne;
podržavljenje virov energije, v prvi vrsti razlastitev zasebnih električnih družb in reorganizacijo vseh podjetij, ki proizvajajo energijo v eno samo u-stanovo. zato da se izvede po. litika enotne dobave energije; razvoj in okrepitev jedrskih raziskovanj ter izkoriščanja tekočih goriv;
uvedenje stroge kontrole nad monopolom Montecatini, monopoli sladkorja, da se začne s podržavljenjem teh skupin;
povrnitev na mirnodobsko proizvodnjo vojaških tovarn, ki naj se jih vključi v sistem državnih udeležb.
b) politika kreditov in neposrednega državnega finansiranja, ki ho težila predvsem k razvoju in sprostitvi izpod vpliva monopolov nemonopolistič-nih podjetij. Zalo komunisti zahtevajo :
Ministrski predsednik Segni, podprt od Zveze industrij cev, finančnih mogotcev, fašistov, monarhistov in liberalcev
demokratizacijo in okrepitev zavodov malih in srednjih podjetij ; nadomestitev v njihovo korist sedanjega obremenjujoče, ga sistema realnih jamstev za posojila sredjeročnim plačilom in javnimi jamstvi (država in pokrajina);
neposredno finansiranje s strani države in dežel, v okviru vsedržavnih in deželnih programov industrializacije, prostovoljnih konzorcijev malih in srednjih industrijskih ter o-brtniških podjetj ;
c) splošno davčno reformo, ki naj ima podlago na enem samem osebnem in postopnem davku na dohodkih; osebnem postopnem davku na nepremičninah ; na postopnem davku na dobičkih in rezervah kapitalov podjetij, ukinitvi davka na poslovni promet (IGE), ojačanju nalog in vloge krajevnih ustanov pri obdavčitvah, tudi zato, da se odpravi zapleteni sistem in samovoljni postopki biro. kratskega odmerjanja davkov.
č) dosledno politiko na poprečju cen, razdeljevanja in kroženja blaga, da se uresniči dejansko kontrolo nad cenami monopolov in zadene špekula-
cije s posredovanji. Zato je po. trebno :
reorganizirati CIP (medmini. sirski odbor za cene) in krajevne odbore za cene, demokratizirati njihov sestav, povečati vlogo kontrole nad proizvodnimi stroški in poročati javnosti o preiskavah, znižati takoj cene umetnih gnojil in preparatov za pobijanje mrčesa, sladkorja in zdravil;
zagotoviti finančna sredstva potrošnim zadrugam, podpirati ustanavljanje zadružniških zdru. ženj in konzorcijev malih in srednjih trgovcev, da se modernizira in poenostavi sistem preskrbe in prodaje;
d) politiko reforme ustrojev in vinkulacij na področju grad. benih zemljišč, da se zadene enega od dohodkov, ki najbolj negativno vpliva na vso gospodarsko dejavnost in na življenjsko. raven množic (cena stanovanja). Proti špekulacijam z gradbenimi zemljišči, so -— poleg izrednih davčnih ukrepov — potrebne omejitve in ukrepi, ki naj privedejo tudi do razlag stitve v korist občin, lastništva gradbenega prostora. Taki ukrepi morajo služiti reševanju sta-
novanjskega vprašnja, ravni na- ! munisti ip socialisti v volil*10 jemnin in izvajanju nove urba-! borbo ali v katerokoli politi0'
nistične ureditve ;
e)	politiko javnih del, ki naj enotno upošteva zahteve raz. voja vsega gospodarstva in daje prednost finansiranju del, ki so neposredno povezana s proizvodno dejavnostjo; udeležbo krajevnih ustanov pri sestavljanju in kontroli programov javnih del ter koordinacijo, ki ne bo samo tehnična, tudi v deželnem merilu ;
f)	politiko zunanje trgovine, ki naj pospešuje dosego ciljev gospodarskega ravzoja;
revizijo pogodbe Skupnega ev-rospskega tržišča, da se premosti oviro, ki jo ta ustanova predstavlja za razvoj in popolno vljučitev Italije v nove perspek. live mednarodnih gospodarskih odnosov ;
razvoj gospodarskih in trgo vinskih odnosov z vsemi državami, na podlagi večletnih pogodb, še posebno s socialističnimi državami ;
vzpostavitev na novih teme. Ijih gospodarskih odnosov z manj razvitimi državami, brez vsakih imperialističnih namenov.
fiVati
enot upo; ^ma c fije. V «veno Nilni
no akcijo splošnega značaja. Komunisti smatrajo, da bodo za d°' sego bratskih odnosov med vodstvoma in to o vseh tistih raz' noglasjih glede vprašanj skup*10 odgovornosti, katere federacij0 °*je, same ne nebi mogle razčistit*-2. Sodelovanje med KPI ifl Socialistično partijo Italije 1,1 ovira za dosego širše enotno* sti demokratičnih sil, temveč je pot pozitivne intervencije v krizo buržoaznega politične^ tabora ter vabi katoliške, rep11' blikanske in socialdemokratska sile, ki se protivijo sedanjem11 gospodstvu reakcionarnih sku' pin, na enotne pozicije dem0' kratične borbe.
pra’ , oliš] -'tanji
Nd:
ečk,
srei
'iansk
. . se
''atizn
Zoperstavljanje - demokristjanskib krogov
noz*-
Komunisti smatrajo za p1 tivno dejstvo, da se je na kr* ščansko-demokratskem kognre^1 v Florenci, zoperstavila seda* njemu vodilnemu krščansko demokratskemu krogu, ki še vztra' ja na stališču konservatizma 1,1
hladne vojne, nova skupina k1
avo
1,3 je^ 'etom >sk
So
%Ui
V»
njih
V
‘Ho , Voc N n Nki Mnos ■Ht od]
Obisk parlamentarne delegacije KPI v zgonišlti običini. Na sliki: (od leve proti desni) senator Fessi, obč. odbornik Milič, župan Pirc, tov. Bernetičeva, podžupan Cibic, poslanec Vidali in poslanec Adamoli
Za šolsko reformo in pospešitev znanosti
priznava nujnost, ob neurej0' nosti italijanske družbe in spr°' membami ki s-.? godijo po svf' tu. drugačne zunanje politik0 in zahteva načrtno poseganj6 j države v gospodarstvo, ter avt°'
| nomnejšo politiko do veliki1 skupin privilegirancev.
Ta skupina ni enotna. Pe j te skupine pod Fanfanijevi*11 vodstvom išče danes odkril' reformistične rešitve in daje j8' vno strumentalen ponien svoj0 mu socialnemu programu borb0 proti komunizmu in borbe Prtl ti enotnosti delavskega gibanj8’ To pa ne izključuje dejstva ^ so se pod pritiskom borb dehlV skega gibanja in naše partij0’ rodile klice novih gledanj. *lil katera mora računati celo *trl1 ja večine.
Kažejo se torej nove možn0 sti stikov in srečanj. Nujno P° staja, da se delavsko gibanje j11 njegova avantgarda seznanita 11 pravilno ocenita pravo bistv krščansko - demokratske strank0, Ver da odstranita nerazumevanj8 in sektaška stališče, in nastop* ta proti njej s pozitivnimi ak cijami.
5. Za šolsko reformo in ojačanje znanstvenih raziskav. V vsej akciji za preobrazbo nacionalne kulture, je odločilne važnosti rešitev šolskega vprašanja. Edino splošna reforma šole. ki naj temelji na ustavnih določbah, bo lahko jamčila dvig kulture velikih ljudskih množic na raven v skladu z napredki znanosti in v skladu s potreba, mi razvoja proizvodnje. Šola mora premostiti vsako razredno diskriminacijo v sistemu vzgoje, odprta mora biti vsem sposobnim in zmožnim.
Za uresničitev tega programa so potrebni naslednji bistveni u-krepi:
a) efektivno jamstvo svobode poučevanja in raziskave, laičnega in demokratičnega značaja vseh državnih šol in uredi, lev paritete med državnimi in zasebnimi šolami, da se potrdi prvenstveno vzgojno vlogo države spričo klerikalizirane šole ;
h) korenita reforma vzgojnih načel, učnih programov, pouče-valnih metod in sistema izpitov Ver reforma ureditve z uvedbo ene edine, enako oz vezne in brezplačne šole za otroke od šestega do štirinajstega leta; e-notna impostacija študija na vi. šji srednji šoli, z razlikovanim licejem in priznanjem tehnične, mu zavodu vloge višje šole, ki ho omogočila vstop na univerzo ; razlikovanje ined strokovno in znanstveno usposobitvijo na ravni visokošolskega študija;
e) izvajanje načela o pravici do študija za vse zaslužne, do najvišje stropnje študijev; izvajanje juridičnega in ekonomskega položaja učnega osebja, ki
je razširitev in razvoj enotnosti ! vrstah buržoazije. Toda ravno
v akcijah in enotnosti v politiki delavskega razreda in delovnih množic.
Ta enotnost, ki je še bolj potrebna v trenutka ko sta ljudsko in demokratično gibanje zavzeta z direktnejšo bor. bo proti monopolom, to se pravi proti najmočnejšim silam kapitalizma, je danes možna, ker so ugodnejši pogoji, ki izhajajo iz mednarodnih razvojev in iz nasprotij, ki se pojavljajo v
novosti v situaciji, pridružitev in sodelovanje z neproletarski-mi socialnimi skupinami, nare. kujejo na tem sektorju uporabo novih metod, zahtevajo nadaljnjo razširitev in gibčnost delovanja. Stare formule edine fronte in ljudske front:: niso namreč več popolnoma v skladu s situacijo in z nalogami, ki si jih zastavljamo danes za pre-ho d v globoko demokratične spremembe.
O sodelovanju med komunisti in socialisti
i p«
Voj
v
"»v, l,vanj 'X r! "1%
3. 1
> , Va, 'Vii Ni,
v
tik
Delavska avantgarda
sine zadovoljiti z nesoglasji 1,1 razpadanjem v notranjosti Kr ščanske demokracije, pač P*1 mora postopati tako, da iz te nesoglasij izidejo sile, ki bi b* le sposobne uresničiti konkrel no politično avtonomijo do v° likih bogatašev in cerkve1’0 hierarhije. Zaradi tega bi napačno tako stališče, ki bi $t omejevalo na kritiziranje. kor tudi stališče, ki hi obl j 1 j alo vsestransko podporo ti? liniji krščansko demokrati0 stranke, ki bi ostala in bi oh*8 nila korporativistične ali ref°f mistične tendence. Ti stališči pomenili odstopanje in bi k0*1 eem koncev koristili tistim kr
1. Zgodovinsko se v Italiji vprašanje politične enotnosti delavskega razreda zastavlja predvsem glede sodelovanja med komunistično in socialistično partijo.
Komunisti smatrajo, da se to sodelovanje ne sme omejiti na enotnost akcij, ki se uresničujejo v enotnih sindikatih in v množičnih organizacijah demokratičnega gibanja, to v prvi. vrsti zaradi tega, ker nimajo delavski razred in ljudske množice le delnih ciljev, povezanih z vsakdanjo borbo za izboljša, nje ; a se z novo silo javljajo nove naloge za osnovne spremembe, ki zahtevajo politično koordinacijo ljudskega gibanja in zato tudi politično koordinacijo med obema delavskima strankama. To sodelovanje zahteva in omogoča marksistični nauk, na katerega se obe stranki opirata, skupni socialistični
naj podkrepi prvenstveno vred- i cilji,' skupno iskanje poti v so-noto šolnikove vloge;	j cializem, ki naj bo enotna, de-
č) ojačanje in razvoj stro. 1 mokratična in v soglasju z zgo-kovne izobrazbe v posebnih več- I dovino in posebnostmi naše de-letnih državnih zavodih; oja- I žele. Razlike in nesoglasja, ki Čanje in razvoj tečajev za stro- se jav^jajo med dvema stran-kovno preusposobitev delavcev, kama	glede	pojmovanja
izvedba večletnega načrta za o- proletarskega internacionalizma, krepitev vseh sektorjev znan. glede načinov zgraditve; soeiali-stvenih raziskav, prav posebno stične družbe in oblik, katere za razvoj jedrske fizike v okvi- bi lahko sprejela politična o-organičnega zakona za pod- blast delavskega razreda ne državljenje vsega jdrskega sek- smejo predstavljati neprehodne torja	ovire za dosego sporazuma med
njima.
Politično sodelovanje ni spojitev. še manj pa odstopanje od avtonomije: a je področje, ki
v.
Osnova in pogoj za dosego nove demokratične večine, nove vlade in novih smernic dežele
nudi možnost sprostitve pozitivne dialektike med obema strankama, za dosego skupnih
izkušenj in za kritično presojanje teh izkušenj. Zagotavlja na ta način prehod v višjo stop. njo enotnosti, kakršna je v in. teresu delavskega razreda in vsega italijanskega ljudstva.
Komunisti trdijo, da je sodelovanje med Komunistično Partijo Italije in Socialistično stranko Italije danes aktualno: v trenutku ko zmage socialističnega sveta širijo možnost napredka idealov socializma po vsem svetu ; v trenutku ko se naši deželi odpirajo nove možnosti napredka delavnih sil in stikov s katoliškim gibanjem in ko si po vsem evropskem zahodu socialistične in komunistične sile zastavljajo za vodstvo in borbo skupne odgovornosti in naloge, naj na ta način tudi ta del sveta odigra aktivno in pozitivno vlogo v deročem napredku človeštva.
Prepričani, da politično sodelovanje ne more biti rezultat mehaničnih stikov vnaprej določenih stališč, komunisti predlagajo naj obe stranki delujeta in skupno organizirata diskusije v notranjosti delavskega gibanja in demokratičnih strank ter naj izmenjavata mnenja o današnjih smernicah, tako da hi se porodil iz dveh delavskih strank zagon za širok m demokratičen obnovitven program.
V tem smislu predlagajo ko. munisti, naj se med vodstvi strank, med parlamentarnima skupinama, med perifericnimi organizacijami, vzpostavijo stiki in izmenjavajo mnenja — poleg specifičnih vprašanj — in to vsakokrat ko vstopajo ko-
nam. ki skušajo zakrpati en° * nost katoliške stranke z zfl*° lami, prevarami, konservativk ' mi kompromisi.
Kriza Krščanske demokracij0 je kriza medrazredništva. Za d° sego razjasnjenja njenega stal šča, je potrebna zaostritev b°r be za demokratično obnovo d°
žele, ne dajoč konservativni*11 skupinam možnosti, da s k°f porativno politiko mašenja k8 sp roti j v notranjosti katolik0 ga gibanja, razširjajoč nasproU8 med temi skupinami in tende*1 co katoliških množic po n(>v* pridobitvah; treba je poisk*lj* skupaj z novimi močmi kat*1 škega sveta, enotno področje ^ sporazum z delavskim gibanje**’’ Komunisti smatrajo, da m°r‘l sloneti sodelovanje s tistimi k8
toliškimi silami, ki naspro1’
jejo danes sporazumu z mon**0 histično desnico in fašisti. pre vsem na odstranitvi diskrimi*1^ cije v odnosu do delavsk* strank in v politiki hladne v°j ne, na sestavitvi pozi ti vi*6^ programa borbe proti monop11 lom: na konkretni politični 1,1 tonomiji od pritiska in ned1' pustnih posegov cerkven-? h'1 rarhije.
M, % e Sa Si
N.
Ni
N»
Ni-Ni, Vsk * dej
H,
"«lii
Naj
Ni
4.
tol,
:'^i
'n
Ul
se
N,
No
/Js
Ne
i=
k
X
VPUX
»i :
N,
Ni
N
'Ni

"ni,
S
N
v
No
Ni
S
N
N
Na
N,
č
'S
%t
X
‘Ni
N
N
‘kij
O odnosih komunistov do katoličanov
to''
Komuni-ti zanikajo lažno mačenje, da je politika Kot11'1 nistične partije Italije za 5P' razum s katoliškim svetom kaj posredstvenega : ta poh11 ^ je osnovana na zgodovinskih 1 specifičnih pogojih naše deze Za KPI ni geslo o sporazum0
katoliškim svetom spreme«
»b»
tradicionalne taktike komun
is«*
»a
itt
N,
N
k
N
'lf>l
N
k
*a
k
1-
k
N
Borba za enotnost delavskega razreda
(Nadaljevanje s 4. strani)
a enotno fronto, kakršna je bi-uporabljena med dvema voj-
atlla do baze socialne demokra. 'je. V nagj deželi je to svoj-*Veno in osnovano na analizi žilnih sil italijanske revolu-'1. katero je začel Gramsci, to Pfavi na priznavanju vpliva , °bške cerkve in katoliškega Jbanja v Italiji, in to ne le na °‘°čene skupine delavskega azreda, temveč na velik del Nekega prebivalstva in na ti-8rednji sloj, ki je — razen ^etov — nujni zaveznik ita-;^nske proletarske revolucije.
. se pravi, ker je zmaga so-allzma v Italiji povezana s P-lavo bloka sil, širšega od zve.
revnih delavcev in kmetov, a Je treba ta stik s katoliškim |et°m smatrati za trenutek ita-Janske poti v socializem, a >° perspektivo borb in za-I bistev ne le s katoliškimi de-'nimi množicami, marveč tudi njihovimi organizacijami. Najboljše jamstvo, ki ga nu-1110 mi komunisti je v dejstvu, socialistični režim ne naspro. njihovi veri in izvrševanju P/kih dolžnosti, a želi le do-!rin°s katoliških množic pri plitvi socializma, kot režima, j_ odpravlja izkoriščanje člove-Po človeku in odpira pot


°ju na j višjih vrednot člove-

a* v naših rokah je zgraditev
poti v socializem s sode-
ilnjem različnih političnih različnih idealov, s prizna-x 91 večstrankarskega sistema graditev socialistične družbe. , ' Komunisti se bore za doli, o delnih sporazumov z repu-^onci. radikalci, in drugimi ’pinami tretje sile in tudi s . a'nimi demokrati ; oni srna. 1°. da «e že d a n-s lahko po-
stavlja osnove širokega sodelovanja, da se je treba obojestransko potruditi za zaceljenje napak preteklosti. Začetek pomirjen j a osvobaja te stranke vseh onih ovir, ki so jim v zadnjih letih vezale roke, jih slabile in omejevale njih delovanje.
Komunisti upajo, da bodo slednji razumeli nove pogoje sklenitve sporazumov med vse. mi antifašističnimi silami, ki so se razcepile med hladno vojno in se morajo zopet združiti, v vsestransko korist, v nvedse. bojni avtonomiji.
Srednji sloji in intelektualci v vseh teh strankah ne odobravajo skrajno reakcionarnih potez klerikalne pokvarjenosti in škandaloznega despotizma monopolov, ki so danes značilne za kapitalistično restavracijo v Italiji.
Toda varajo se če menijo, da je mogoča demokratična obnovi, tev na račun preloma med Socialistično partijo Italije in KPI, ter na račun likvidacije enotnih sindikatov. Tako gleda, nje je napačno, predvsem ker ne upošteva dejstva, da niso značaj sodobnega kapitalistične-ga režima v Italiji, njegove poteze kratkovidnega in sebičnega konservatizma, nazadnjaštva, pa. razitizma le «slučajne», suhe veje, katere je mogoče odsekati ohranjujoč zdravo deblo, temveč organska posledica procesa monopolistične koncentracije v posebnih pogojih naše dežele. Za odstranitev tega je potrebna reforma ustroja, torej razširitev in utrditev enotnosti delavskega gibanja, katerega o-snovna in nepremagljiva sila je povezava komunistične partije z vsemi demokratičnimi silami.
potencial borbe, toda kmečka združenja se še niso prilagodila temu novemu stanju.
treba je Temu nadoknaditi delujoč v dveh smereh :	s podpiranjem razvoja
kmečkih združenj, ki niso odvisna od cerkve ali od večinske stranke in z združevanjem vse že obstoječe kmečke organizacije. Če je odločilno sodelovanje med organiziranimi množicami katoliškega gibanja in organiziranimi množicami socialističnega gibanja za zgraditev socializma v Italiji, to velja še prav posebej za kmečko področje. Zato je treba storiti vse mogoče za odpravo razcepa, ki ga je bonomjanska organizacija
lovnimi kmeti. Najti je treba stike s silami, ki se v notranjosti te organizacije zoperstavljajo ponesrečeni agrarni politiki klerikalnih vodilnih krogov.
Osnovno vlogo mora danes o-digrati zadružniško gibanje, ki ima v Italiji velike demokra. tične tradicije in že razpolaga s pomembnimi močmi. Razvoj tega gibanja — predvsem na Jugu — je tesno povezan z borbo malih podjetij za osvoboditev izpod odvisnosti monopolov. To gibanje naj bi se, z odgovarjajočo vlogo, vključilo v proces razvoja proti posredovalcem, v korist njih samih in
proizvodnje — predvsem na podeželju — okrepitev zveze med industrijskimi kmečkimi in prehrambenimi zadrugami. Na ta način bo izvršen važen korak naprej po poti demokratičnega obnavljanja dežele, podprle se bodo nove in višje oblike udru-ževanja proizvajalcev za dosego socialistične preureditve.
Novi polet je treba dati delavskemu in demokratičnemu gibanju —- na področju dejavnosti za oddih in za «prosti čas» — kjer danes vodilne skupine po svoji volji usmerjajo miselnost delavnih ljudi —- in s tem tudi na tem področju utrditi
kupovalcev na drobno. To pa i demokratično zavest, čut svobo-»arekuje razširjanje korporati- de in avtonomno sposobnost or-
povzročila in poglobila med d*, vistične iniciative na področju I ganiziranja ljudskih množic.
KPI mora biti vodilna sila delavskega razreda Italije
VI.
Za demokratičen sindikat
jP 'kvidacija protikomunizma ,| 1,10'j nujen pogoj za dosego jN°kratične obnove dežele in fronte protimonopolistič. sil. To pa ne pomeni, da j. 'rajo druge politične sile. /ler» nimajo istih ciljev in Sternov kot komunistična z r||.ia, odstopiti od borbe za
o- lastnih načel :	pomeni
°d-st°p od protikomunističnih ,lsodkov. od nelegalne in ];| "'stavne diskriminacije de-l'/ih strank, ki niso v skladu ^"teokratično igro in ovirajo ,| ""L,o in realno primerjavo v,. M' in programov ter onemoglo enotnost gibanja ljudskih
to/ Obstoj širokega množične. i|r'. demokratičnega gibanja v lil?'' je pogoj uresničitve po-" demokratičnega razvoja P|l '»stavljenja novih političnih
mov, načrtov «slednje» ali celo načrtov delodajalcev.
Komunisti so torej za tak sin. dikr t. ki naj avtonomno pred-stavi ja interese delavcev organiziranih V različnih kategorij Pulija se mora obnoviti in
učvrstiti, toda mora se tudi uve.
Komunistična partija Italije mora biti vodilna sila v zmagoviti enotni mobilizaciji delavskega razreda in ljudstva Italije, ako hoče izpolniti svojo zgodovinsko nalogo, da vodi Italijo na poti v socializem. Zato se nujno zahteva od komunistov, da tako v političnem kot v organizacijskem pogledu izboljšajo partijo, odpravijo napake v usmeritvah, naglo povečajo svojo sposobnost v političnih pobudah in dejavnostih.
Po smernicah, ki jih je začrtal VIII. kongres, so bili dose-ženi pomembni uspehi pri obnovi in učvrstitvi partije. Toda potrebno je v tem pogledu napraviti nujne korake naprej. Sleherno tendenco po zadovoljitvi z doseženimi uspehi, je treba pobijati kot obliko kon-servativizma ter vzpodbujati sodelovanje z vsemi člani v kritikah, ki naj pomagajo partiji, da napravi nadaljnje korake na-prej.
cionalnc interese italijanskih I svoje pobude, vsestransko po
državljanov.
Komunistična partije Italije je demokratična partija, ki se bori za pridobitev večine italijanskega ljudstva za program demokratične obnove in za to da bo na la način vodila italijansko ljudstvo, premagala odpor privilegiranih slojev in zgradila socialistično družbo.
Komunistična partija Italije je enotna partija, ki se bori za enotnost 'delavskega razreda, za sporazum z vsemi demokratičnimi strankami, proti diskriminacijam in hujskaštvu in za n-resničitev' enotnosti italijanskega ljudstva v ozračju civiliziranega popuščanja.
Kot zavedna in organizirana
znavajoč probleme italijanski stvarnosti, ki je bila zgodovinsko določena ih je sposobna da uveljavi, na slehernem področju delavski razred kot nov nacionalni vodilni ; razred.
2. Pogoj za to, da bo partija napravila nadaljnje korake naprej, je borba za polno politično enotnost v njenih vrstah.
Revizionizem, ki je bil v političnem pogledu poražen v notranjosti partije, obstaja še vedno poglavitna nevarnost v delavskem gibanju, zakaj spričo novih problemov, ki jih po. stavlja najnovepš» razvoj družbe, kaže rešitve,1 ki zalemnju-jejo perspektive revolucionarne borbe za socializem, teži za lo-
avantgarda delavskega razreda I čitvijo delavskega razreda in in delovnih ljudi KPI postavlja tem, da bi ga zavedel v podre-i zem.
jen položaj, za skupine buržoa. zije.
Za pobijanje in premaganje revizionizma v delavskem gibanju je potrebno, da komunistična partija zna spoznati, premostiti in rešiti nove probleme, ki jih postavlja razvoj razredne borbe in nacionalnega življenja v sedanjem položaju. Zato mora biti v celoti osvobojena zmešnjav dogmatizma in sek. taštva. Ta dva pojava se izražata v šibenju sposobnosti pri izvirnem iskanju in ustvarjalni elaboraciji marksistično . lenini. stične teorije, v pojavih biro. kratičnega zaostrovanja, v zo-ževanju oblik demokratičnega življanja, v shematizmu politične dejavnosti in vodenja. Sek-taštvo, tako v pojavih političnega in organizacijskega primitivizma, ki se odražata v posebnih pogojih okolja, katere določa zgodovinski razvoj italijanskega delavskega gibanja, kot v oblikah dogmatizma in shema-lizma, nerazumevanja in upiranja političnim stališčem VIII. kongresa, obstaja se danes v partiji kot poglavitna ovira pri uresničevanju naše politične linije. Zato se mora proti sek-taštvu razviti dosledna vzgojna ikcija. Odpraviti se mora sleherna oblika odpuščanja in sprave.
Istočasno re je treba boriti proti tendencam in upornostim reformističnega tipa. ki se izražajo v raznih pojavih ekonomizma, korporativizma in v odklonu do razvoja borb za reforme ustroja. Reformizem in sektaštvo v praksi prehajata na konservativna stališča in na čakanje ter tako povzročata o-težkočanje v doslednem razvoju strukturne politike obnovitve, ki je potrebna za napredovanje italijanske poti v sociali.
nes obstajajo pogoji za p rido-bitev novih kvalificiranih sil, izobranžencev, delavskih voditeljev v tovarnah, kmečkih vo. diteljev in žena, ki so pošteni in razumni in ki znajo razume, ti nauke dogajanja.
Problemi
mladih
pokolenj
5. Prodobitev novih pokolenj za ideale komunizma, je naloga vse partije. Zato te naloge ne more vršiti samo Zveza komunistične mladine Italije. Ta zve. za se mora razviti kot množična mladinska organizacija, ki se bori — na političnem, gospodar, ‘kom. kulturnem in razvedrilnem področju za ustvaritev enotnosti mladine v akcijah, ki imajo namen, da z demokratično in socialistično obnovo dr. zave, zagotove bodočnost Italije. Mladina mora poiskati s pomočjo lastnih in neposrednih izkušenj, nove poti politične bor-
vzpodbuja in usmerja te borbe in te izkušnje in da poskrbi za napredovanje komunističnih i. dealov med mladimi pokolenji.
Vsa partija mora, ne le pomagati Zvezi komunistične mia. dine v tej bitki, temveč izvrševati lastne akcije v pogledu mia. dih pokolenj ; vzpostaviti mora trajne stike z mladinskimi množicami, prilagoditi svoje metode dela novim življenjskim pogojem teh množic ; pobijati mora sleherni pojav paternali-zma v pogledu zahtev in potreb mladine. Predvsem je treba razumeti. da se pridobitev mladine za ideale komunizma ne porodi povsem spontano iz obstoječega protislovja med zahtevami mladine ter socialno in politično stvarnostjo italijanske države. Spontanost učinkuje danes manj kot je učinkovala v preteklosti, ko so se mladinske množice nahajale med ruševinami. žalovanjem ter uničenji fašizma in vojne.
V vsej akciji komunistov med mladinskimi množicami mora
merjavi z velikimi zmagami so. cialističnega sveta. Samo s trajno povezavo z današnjo stvarnostjo in v povezavi s idejnimi bitkami ter nujnimi borbami, se lahko učinkovito izvršuje to temeljno nalogo prenašanja med mladino, ki je zrasla v letih hladne vojne in diskriminacije, vsa velika moralna in politična bogast,- ki si jih je pridobil ita. lijanski delavski razred v prvih borbah za emancipacijo dela, v veliki revolucionarni krizi po prvi svetovni vojni, v trdih borbah proti fašizmu, in v velikem domovinskem osvobodilnem gibanju. Do tega pa ne more priti brez borbe proti različnim strumentom. ki se jih sile mo. nopolistične reakcije poslužujejo z namemom. da bi razbile to povezavo. Komunisti morajo delovati za to, da bo vse demo. kratično gibanje dobilo polno zavest, da bo spoznalo rezultate, ki so jih konservativne skupine dosegle na tem področju. Sprejeti morajo obveznost, da bodo pridobili mladinske rano.
j ah in ki naj v vsakem trenutku izpolnjujejo nalogo izboljšanja pogojev delavcev, ki naj se borijo za utrditev pogodbene moči delavskega razreda in za pravice delavcev do sindikalne in politične svobode.
Komunisti so brez pridržkov za popolnoma demokratično sindikalno organizacijo. Demokratično življenje sindikata je predpogoj njegove avtonomije. Zaradi tega so se vedno borili, že CGIL, proti vsaki tendenci, ki je skušala orisati Konfederacijo kot združenje ideoloških in političnih struj, enotnost pa kot rezultat kompromisov med predstavniki raznih struj. Samo aktivno sodelovanje delavcev v sindikalnem delu krepi in varuje njegovo enotnost, samo popolnoma demokratična obdelava linije sindikalne dejavnosti,
in demokratičnih orga- i Pr’ čemer "aj vsaka struja
'ti-oj; i .	.	„ . v .	1 daje zaključke notranjih debat
Vki. J» ki naj povečajo moc in J J . ... , .
"'ir,
ln>h gibanj z naprednimi in "Lubnimi programi.
,|,i '"""ijene borbe, pa naj bo-» tako hude, ne zadostujejo, , ' "jih ne izhaja količinski i^j ^Lovostni razvoj vseh raz-
ljaviti na področju nacionalnega življenja kot moderna stran, k a delavskega razreda, ki zna odgovoriti na zàhteve politične borbe, ki se vršijo v novem zgo. dovipskem obdobju.
1. Moderna partija delavske, ga razreda in ljudstva se mora predstaviti v vsakem trenutku svoje dejavnosti s pravo sliko nacionalne, demokratične in e-notne partije.
Komunistična partija Italije, je tesno povezana z bratskim mednarodnim komunističnim gibanjem v skupnosti marksistič-lio-leninistične teorije, komunističnih idealov in zmagovitih iz-kušenj. ki so se nabrale v več kot štiridesetih letih skupnih borb ; je nacionalna partija, av. tonomiia v svojem političnem odločanju, sposobna, da v vsakem trenutku izrazi in brani na-
Vhi. 'J- ki naj povečuje r,., 'V ljudskih sil : če iz njih l zilaja nova možnost demo-
. »n,
?ij( di-ai'' lorde"
vin'
cof n"' iV jtj" le»1
vil1
a»1
oli'
2» e»1' of* k"-
at»" i»f re<i-i»8-ki'1
voj’
< s;
intervencije, katere ci-
1,; 0 "e le bližnji, a so sposob-Preusmeriti osnovno linijo dežele. To pa je še bolj N," «10 v trenutku, ko se jača li/fs monopolistične končen. Ijj., !e’ ki je gospodarska in po-Ni 9 koncentracija in v treti^ P’ ko se iz teh različnih .^.Pfktiv porarajo nova vpra-
V
i)!t tem smislu je zelo po-Nr,1'113 »krepitev CGIL in e->,(|r _ sindikatov, kmečkih i,, U*enj in kooperacij, razvoj tii,,.-.e organizacije za emanci-'i,	» žena, mladinskih enotnih
tij'^aeij in gibanja za pre-°d Juga.
£
tj^^i 80 ideološki in poli-predsodki še močni, je v katoliških sindikatov \\^ in UlL poziv k enotnemu ^	9^'.'ìrx sodelovanju naletel
dtiven odmev in je celo
na razpolago sindikalnim organom demokratično izvoljenim tako kakor se danes dogaja v CGIL.
Komunisti vedo, da, za re. šitev vseh tistih nalog, ki so se pojavile v letih sindikalne razcepljenosti in ki se javljajo vsak dan, ni dovolj sprejeti te osnovnve pogoje. Zapletena vprašanja se javljajo pri sestavljanju enotne platforme, predvsem pri določanju takih smernic borbe, ki naj se zoperstavijo ne le direktnemu izkoriščanju delavca v tovarni, temveč tudi indirektnemu izkoriščanju delavca s strani monopolov (ce-
. biti torej pričujoča učinkovitej. žice za organizirano borbo, za be in razredne zavesti. Svojstve- ša marksistična kritika sedanje,	stvar	demokracije,	napredka	in
na vloga ZKMI je v tem, da I ga socialnega ustroja, v živi pri. |	miru.
Ohraniti je treba značaj množične partije
6 Partija more ohraniti in delovanju tovarniških celic in j	lično	dolžnost	in	da	v	ta	na-
povečati svoj značaj množične poskrbeti, da se te ustanovijo	men	neprestano	usmerjajo	m
stranke ter ' doseči neprestano v vseh malih in velikih tovar-pristopanje novih članov v svo- ' nah, ki obstajajo na področju je vrste ako jih uspe politično dotične sekcije. V vsaki tovarn,
, in ideološko vzgojiti ter jih po- mora biti zagotovljen obstoj litično zaktivizirati. Razvoj de- j partijske organizacije z delov-mokracije v vseh inštapcah par- 1 nim komitejem na čelu, k, mo-lije je pogoj za široko »delež- . ra postati pravo politično sre-bo članov pri elaboraciji in , dišče. Vodilni komite sekcije uresničevanju politične linije, ' mora nadalje posvetit, posebno pri izbiri in porazdeljevanju na- skrb ženskim celicam, ter žago. log delovanja. Brez demokratič- | loviti njihovo delovanje nega življenja ne more biti j Sekcije partije so nadalje ce splošnega političnega aktivizma ' posebej odgovorne, da nudijo članov celice in sekcije, in ne politično in organizacijsko po- k,h m po potrebah, za dosego morejo pridobiti iniciativnih moč krožkom Komunistične uresničevanja ciljev pravil teh
sposobnosti ter so obsojene na mladine, kateri morajo bit, pra-
sredisče življenja mladine in
Tržaška federacija KPI je priredila pfeteklo poletje vrsto javnih zborovanj v mestu in na podeželju,? na katerih šo razni govorniki obravnavali pereča gospodarska vprašanja Tržaškega ozemlja. Na sliki: zborovanje, ki je bilo prve dni junija na trgu Garibaldi v Trstu. Na njem je poslanec Vidali oži-i gosal zgrešeno politiko vlade glede Trsta ter protestiral proti skrčenju teritorialnega proračuna
umirajočo nedelavnost.
Sleherni poizkus podcenjevanja komunističnega aktivizma, ki teži za tem, da bi spremenilo revolucionarni značaj partije in iz nje napravilo pravcato gibanje mnenj, je treba vsestransko pobijati. Pri tem morajo sodelovali vsi člani partije. To pa je mogočj: na tak način, da sleherni član nudi svoj
vzpodbujajo ter kontrolirajo ee. lotne delovanje. V vseh gospodarskih . in političnih borbah morajo biti komunisti najboljši borei in morajo nuditi dokaze poguma in požrtvovalnega duha.
Komunisti so prepričljivi po-borniki vseh množičnih organizacij. Udeležujejo se delovanja teh organizacij ter na demokra. tičen način sodelujejo z vsemi vpisanimi člani pri določanju akcijske linije v raznih trenutkih in po potrebah, za dosego
vo
njenih posebnih političnih po hud za pridobivanje mladine za komunistične ideale. Sekcije morajo favorizirati ustanovitev krožkov ZKMI povsod, kjer teh še ni.
7. Vsaka partijska organizacija mora voditi neposredno po-C litične akcije množic, mora postati središče političnih in organizacijskih pobud, enotne mo.
doprinos v tej borbi, fla na ta b;Hzaci-e in povezavP z drugi-način, sam aktivno deluje v o- f ^ demokratifnimi silami, snovni organizaciji, v katero je
Odpraviti je treba vsa dogmatična izkrivijenja in oportunistična popuščanja
Same debate v notranjosti partije, ki s0 se močno razvile v demokratičnem duhu, so dopustile zamolčanja,, ki so izraz politične negotovosti in odpornosti. Zato bo potrebno, da se krepko demokratično življenje zagotovi, s pomočjo jasne politične debate, da tovariši uveljavijo brez slehernih pridrž.
■it' Ni, *. razredno zavest katoli-‘j(l. laV( ln social-demokratskih de. bjr ' N,-'' Novi vidiki se torej od-1 N./1 Pred tisto organsko sin-0 »Hotnostjo, za katero se , Unisti borijo.
Kp,
j, P0<Jpira delovanje CGIL sindikalne enotnosti , s,finja, na podlagi pro-.. » linije VIII. kongresa, s Np/' ki jih CGIL navaja za li(l|b lp enotnosti. Ti pogoji so 'l,.| Seni avtonomija razreda in 'i Sq kega sindikata. Komuni. *bij0 r<‘z pridržkov za avtono-C, s'"dikatov. Oni smatrajo
ne, davki, pristojbine i. dr.) >>v. vse sklepe, k, so b.l, skup-Vse narekuje sindikatom la-1 no sprejeti po komunističnem sten. protimonopolističen pro. «ačelu demokratičnega cen-gram borbe. Komunisti smatra- tralizma.
jo. da bo sprejem načel avto- 1	3. Komunistična partija Itali-
nomije in demokracije sindika- | je bo lahko vršila svoje poslan-tov ustvaril boljše pogoje tudi stvo, ako bo znala razviti, v le-
J'kn°Vr>e poteza enotnih sin-
el’4’- I lig
i
tje< "»odvisnost od gospo-
, s. 'n avtonomijo od vlad
11 .	'N;,i ank' Borba za plače, sin-
4»' I	11 »a k„.,	1
v4t| ( ? borba, ne more upošte-"rporativističnih progra-
za konkretno rgšitev teh vprašanj,.
Vloga
zadružniškega
gibanja
Komunisti trdijo, da morajo demokratične sile nuditi vse svoje moči, še bolj kakor v preteklosti, dosegi okrepitve kmečkega gibanja in kooperacij, bodisi z namenom da se kljubu. je ofenzivi monopolov proti malim kmečkim, rokodelskih in industrijskim podjetjem, bodisi za rešitev osnovnega vprašanja poljedeljstva, predelave in raz-predelitve proizvodov in zaščite koristi širokih množic potrošnikov.
Na podeželju se je pojavil nov
sni in dosledni povezavi s politično in gospodarsko borbo, ideološko borbo, in uveljavili pred novimi pojavi stvarnosti ter moderne kulture, marksi-zem-leninizem kot enotno koncepcijo sveta. Ideološka sposobnost in jasnost, gotovost v povesti marksistične - leninistične doktrine in metode, raven teoretičnega poznavanja, preučevanje stvarnosti in njenih sprememb, kritično iskanje in prizadevanja, bodo dali odgovarjajoče rešitve problemom, kar zateva tehnični in gospodarski razvoj, so pogoj za elaboracijo, razumevanje in realizacijo splošne politike partije. Zato pa idejna bitka ne more biti zamišljena kot posebna naloga izobraženih tovarišev, temveč kot I dežele in izseljevanj, s čemer moment velike revolucionarne I sc preobrača sestav prebivalstva bitke, ki jo vodi vsa partija | države. Kljub temu pa je poln katera mora zastaviti vse svo- i trebno, da se partija zna gibati je ustvarjalne sile, spodbujajoč I tudi v bodoče in da doseže nad
najširšo udeležbo množic v akcijah za svobodo in obnovo kul. ture, proti reakcionarni in mračnjaški nepopustljivosti.
V ta namen je treba odpravi, ti med politično in ideološko borbo in kulturno dejavnostjo sleherno umetno ločitev, ki je vir dogmatičnih izkrivljenj i-deologije in oportunističnih po. puščanj. Na vseh področjih je treba povečati napore za elaboracijo in preučevanje idejnih in kulturnih obveznosti.
To bo po drugi strani vzpodbu. dilo komunistične izobražence k odpravi tendenc, po katerih je njihovo delovanje nekaj posebnega bo pripomoglo k okrepitvi njihovega deleža v borbi za demokratizacijo organizacijskih ustrojev in središč kulturnega življenja ter pomagalo pri uveljavljanju in dosledni obrambi temeljnih načel naše kencep-eije o svetu
4. Partija je znala kljub vsem ostrinam dogodkov zadnjih let, ohraniti značaj množične partije in je zaustavila, po občutnem skrčenju leta 1957, nazadovanje števila članstva.
S široko akcijo za pridobivanje novih članov je dosegla, da so bile odpravljene praznine v njenih vrstah, do katerih je prišlo zaradi odpustov, izgonov z
dva milijona članov, fu ne gre zaradi prestiža organizacije in ne zaradi volitev pač pa zato, ker je obstoj množične komuni stične partije, ki je navzoča v vseh središčih življenja in dela, néobhodno potreben za napredek demokracije na poti v socializem. Zato je treba odločno po. bijati nerazumevanja, ki so še zelo razširjena gl'de potrebe da partija ohrani značaj množične partije, in vsa podcenjevanja važnega pomena organiza. cijskega prizadevanja, ki jih par. lija mora stalno izpolnjevati in krepiti na področju svoje organizirane povezanosti z vsemi sloji delovnih ljudi. Partija mo. ra povsod povečati odstotek vpisanih članov v sorazmerju » številom prebivalstva in mora sprejeti nalogo, da poslane množična partija tudi v tistih pokrajinah, področjih in občinah, kjer obstajajo šči vedno le majhne skupine vpisanih članov.
Akcije za pridobivanje novih članov se morajo prvenstveno vršiti v treh smeren :
a) v velikih m malih tovarnah, kjer je 50% nameščencev-delavcev, ki so začeli delati v letih največje antikomunistične diskriminacije in ki so opravili svoje razredno vajeništvo samo v velikih sindikalnih bitkah zadnjih let. Danes obstaja zahteva, da se tudi te kategorije delavcev pridobi za ideale komunistične politike, ker partija mora. kljub širjenju svojega
nje-meščanskimi sloji ohraniti in utrditi značaj partije del a v. skega razreda;
b)	med ženami, ki v veliki preobrazbi življenjskih razmer in delovnih pogojev, ki so v teku in celo v samih navadah, opozarjajo z večjo prožnostjo na zahteve po modernem življenju ter predstavljajo, s svojo voljo do emancipacije, po. vsem objektivno, veliko demokratično in obnovitveno silo, kateri je treba pomagati, da bo vodila še nadalje svoje borbe ob neprestani podpori K BI in vsega demoktaličnega, ljudskega gibanja;
c)	med mladino, ki v novem svetovnem in nacionalnem položaju izraža obnovljeno zanimanje za politično borbo in ki, po letih neprestane ideološke propagande, ki je imela za cilj zatemniti zavest nujne borbene solidarnosti, katera mora obstojati med delovnimi ljudmi, začenja razumeti, da je njena individualna bodočnost odvisna od napredovanja delavskega razreda in od reforme ustroja družbe.
Velike zmage socializma v svetu in novi pogoji politične borbe v Italiji omogačajo nadaljnje in naglo povečanje števila vpisanih v partijo in to med vsemi sloji delovnih ljudi, med kmeti, med srednjimi meščanskimi sloji, med izobraženci. Kot v drugih velikih zgodo, vinskih preobratih za časa en-
vključen. Toda razvoj močnega aktivizma partije zahteva tudi odločno pobijanje vseh oblik birokratskega in paternalistič-nega vodenja, ki slabi odgovornost članov partije in omejuje njihovo politično vzgojo ter dovaja k neprestanemu zoževa-nju kroga aktivnih tovarišev.
Demokratično življenje komunistične sekcije in torej sposobnost v političnih iniciativah ne more temeljiti samo na ozki skupini aktivistov, ki so stalno zavzeti v delovanju partije, temveč v splošni udeležbi članov pri delovanju celic, v katere pripadajo. Zato je poglavitna naloga, ki se danes postavlja pred vsako sekcijo, zato da se poveča njena dejavnost : zagotovili politični razvoj celic, ki morajo dobiti svojo pravo politično in organizacijsko fiziognomijo, morajo imeti svoje središče in svojo zastavo, morajo izvoliti svoj vodilni komite ter izdelati politični načrt delo-
Prva in osnovna naloga vsakega člana partije je ta, da se udeležuje aktivnosti celice, k a- j teri pripada in da izpolnjuje naloge dela, ki je bilo določeno na skupščini celice. Cestne ali hišne celice .občinske celice, to. varniške celice, ženske celice ključujejo le določeno število članov, ki živijo ali so zaposleni v nekem določenem krogu, v tesni in stalni povezanosti z enim delom prebivalstva, in mo. rajo torej izvrševati,, z lastnimi in izvirnimi pobudami, v tistem določenem krogu in v okviru problemov ki se jim predstavljajo, splošno politiko partije.
Brez politične akcije množic izgubita tako propaganda kot organizacija svojo življenjsko hrano in se spremenita v nekak generični aktivizem, ki je politično sterilen. Prepogostoma se dogaja da generično širjenje naših idealov in notranja organizacijska dejavnost, ki nista lira. njena z neprestanimi političnimi pobudami ter z množično akcijo, privedejo do ločitve partije in v politični zastoj, ki je le periodično prekinjen od ude. ležbe v volilnih borbah. Te bor. be ne morejo predstavljati edinih prilik za politično mobilizacijo, ako se noče spremeniti partije v nekakšno volilno organizacijo.
Predvsem je potrebno, da vsaka partijska organizacija sproži aktivno udeležbo članov v množičnih organizacijah, v sindikatih, v kmečkih organiza. cijah. v zadrugah, v patriotskih demokratičnih ženskih, mladinskih, kulturnih in razvedrilnih gibanjih. Naloga celie in sekcij je, da prepričajo člane partije
organizacij. Komunisti se še posebno trudijo za razvoj množičnih organizacij v najširši demokraciji. Njihova dolžnost je. da se borijo proti metodam birokratskega vodenja z viška in zasledujejo ter razvijajo tiste o-blike demokratičnega življenja (volitve, skupščine, upravni o-b računi, referendumi, debate ) ki v naj večji meri favorizirajo udeležbo vpisanih članov pri do. ločanju družbenih dejavnosti.
Komunisti skrbc za ustanovitev središč demokratičnega življenja (ljudski domovi, krožki) za razvoj vseli gospodarskih, po. liričnih kulturnih, razvedrilnih dejavnosti, ki omogačajo dvig delovnih ljudi in nudijo organizirano osnovo za razvoj režima demokracije.
Komunisti morajo biti navzoči v vseh množičnih organizacijah in imeti, kot stranka, za vsa vprašanja političnega, gospodar, skega in kulturnega življenja dežele, svojo lastno avtonomno iniciativo, voditi morajo linijo, ki je lahko tudi različna od linije množičnih organizacij, ki je rezultat enotne volje vseh članov teh organizacij. Komunisti, čna partija mora imeti svoje sta-Iišče o vsakem vprašanju, ki zanima ljudstvo in mora govoriti neposredno delavcem, ter vezati posamezne akcije in agitacije s splošno borbo za obnovo dežele. Mora torej razviti, na podlagi množičnih izkušenj, propagandistično dejavnost, ki naj agitaciji za neposredne cilje, priključi globlje delovanje za ideološko in politično izo-
da izvršijo to osnovno demokra- ! brazbo.
Naloge sekcij skih komitejev
Sodelovanje z enotnimi združenji
Vodilni komite sekcije mora pomagati celicam pri njihovem delovanju, jih politično voditi, koordinirati delovanje na osnovi porazdelitve političnih in organizacijskih nalog. Skupščina aktivistov sekcije mora hiti kva. lifieiran sestanek tovarišev, ki izpoljnjujejo, v okviru svojih celic, naloge političnega delovanja in vodenja.
Sekcijski vodilni komite mora posvečati svojo posebno skrb
8. V parlamentu, na pokrajin, skih sejah, na občinskih sestankih in v vseh javnih ustanovah mora hiti komunistična dejavnst zmeraj tesno povezana z množično dejavnostjo partijskih or. ganizacij in enotnih združenj.
Komunisti imajo pomembno moč v parlamentu in vodilne odgovornosti v pokrajinskih zbornicah v Dolini Aosta in na Siciliji. Vodijo pokrajine in občine. Prisotni so kot večina ali . manjšina v vseh voljenih' or-| ganizmih. Iz tega izhaja resna odgovornost vodstva in nujnost stalnega reševanja vprašanj večjega ali manjšega pomena, ki so pri srcu milijonom italijanskih državljanov. Te naloge bodo pravilneje izpolnjene, če ho. do poslanci in senatorji, deželni, pokrajinski občinski svetovalci zmeraj tesno povezovali svoje delovanje s splošno dejavnostjo partije in z borbami ljudskih množic.
Partijska dejavnost ni tako u. činkovita ako izvoljeni komunisti ne delujejo povezano s
partijskimi organizacijami, ako obstoja dualizem med odgovor, nimi tovariši v javnih ustanovah in tistimi, ki vodijo naše organizacije, ako delovanje izvoljenih komunistov ni povezana s splošno borbopartije za obnovo italijanske družbe. Vse to ovira napredovanje po poti demokratičnega in socialističnega razvoja v okviru demokratičnih u-stanov, ki jih dopušča ustava. Vse to je reformistična praksa, ki ne vidi nujnosti dosledne borbe za razširitev sedanjih me-ja demokracije in okrepitve osnov republikanske države v obnovi njenega ustroja, četudi lahko omogoča pošteno in skrb. no urejanje javnih ustanov.
Zaradi tega je nujno, da vodijo komunistične skupine v vseh voljenih ustanovah, bodisi v javni upra vi, bodisi v opoziciji, odgovorno politiko, sposobno prikazati sedanje neznosne pogoje delavskih množic, in nakazati rešitev problemov, ki za-
Za nadaljnje napredovanje partije
(Nadaljevanje s 5. strani.)
nimajo ljudstvo. Ta akcija bo učinkovita le, če se bo opirala na mobilizacijo zainteresiranih ljudskih sil, tako Ja bodo za dosego istih ciljev izvoljeni v povezavi z volil vei.
Razviti je treba vse tiste oblike stalne povezave med izvoljenimi in volivci (obračuni volil-cem. poročila o delovanju upra. viteljev, konzuite, peticije, dele. gacije volilcev, javne debate za sestavo predlogov, delegacije izvoljenih za preučitev lokalnih in skupnih vprašanj) katere o-mogočajo t.sno sodelovanje med izvoljenimi in množicami, z u-deležho državljanov v političnem živi ;enju. Tako bo uspela porb t proti klerikalnim in reakcionarmi silam, ki hočejo zadušiti demokratične ustanove, tako ho učinkovitejša borba za uresničenje ustave, borba za osnovanje deželnih ustanov, za obrambo in razvoj lokalnih avtonomij.
V«aka partijska organizaci-ia je odgovorna za delo izvoljenih komunistov. Vsaka jih mo-ra podpreti pri izpeljevanju nji. hovih nalog, s stalno politično podporo. Vsaka mora kontrolirati delovanje komunističnih skupin v raznih ustanovah in ga presojati. Partijske organi za. vije se morajo boriti tudi proti vsaki obliki poosebljanja. Te organizacije morajo izbirati za kandidate tiste tovariše, ki so najsposobnejši za izpolnjevanje dolžnosti ljudskih predstavnikov, ki so trdno prepričani v pravilnost naše politične linije in ki so sposobni to linijo tudi uresničiti. Partijske organizacije morajo zato kritično oremotriti izpolnjene naloge izvoljenih in presojati, ali in kako izvoljeni vršijo mandat, ki iim je bil poverjen.
9. V naši propagandi je treba uustrantj tiste praznine ki še obstojajo med agitacijo, propagando in idejno borbo, tako da ne bo praznin na tak način, da bosta zagotovljena povezava in neprestano kroženje med načeli naše doktrine, njenim ustvarjal, nim razvojem in politično borbo. Zato se ie treba boriti na vseh področjih propagande pro. ti birokratskim, mehaničnim in TMisplošenim oblikam. Treba je tesn povezati vse njene organa in holie organizirati množico naših članov.
no glasilo množic, mora pa še jasneje odražati — v vsakem trenutku, z novinarsko učinkovitostjo, s točnimi analizami in v dostopnem jeziku bistvo i-talijanske in' mednarodne stvarnosti. To glasilo mora postati ne le vodilo pri neposrednem delovanju in pri organizaciji borbe, a usmerjevalec naše ideologije. Razširjanje in čitanje časopisa «Unità» in ostalega na-
gega tiska ter kritično sodelo-
vanje za njegovo izboljšanje morajo postali stalne naloge naše partije. Politični vodilni organi vseh stopenj morajo kontrolirati glasilo in odgovarjati zanj.
Naša propaganda mora prila. goditi svoja sredstva in razširiti svoje delovanje na vsa ona sredstva moderne družbe, ki so javnosti najdostopnejša, kot so televizija. radio, kino, gledališča itd. Razkrinkavati je treba laži. ki jih sovražnik širi preko njih. Boriti se je treba proti klerikanemu monopolu na radiu in televiziji ter zahtevati dostop demokratičnih ljudskih sil v te ustanove.
10. Naj večjo skrb je treba pò. svetiti formiranju novih vodilnih kadrov celic in sekcij. Ti morajo biti prepričani v pravilnost politične linije partije in sposobni, da to linijo izvajajo prek avtonomnih pobud.
Partijske skupščine, politične debate v celicah in sekcijah in kolekitvno delovanje vodilnih komitejev . s široko poraz-delitvijo nalog in dela med člani, morajo zagotoviti trajno širjenja vodilnega kadra baze in povečanje njegove sposobnosti. Od števila in sposobnosti voditeljev na bazi so odvisne, v končni analizi, možnost vodenja ljudskih množic v borbi, u. resničevanje politike partije in doprinos k spremembam italijanskega političnega položaja.
li doseženi važni uspehi tudi v pogledu kolektivnega in demokratičnega delovanja tajništev, vodilnih komitejev in federalnih komitejev. Izkušnje so potrdile. da je demokratično delovanje tajništev, kot izvršilnega organa vsakodnevnega delova. n ja federacij, poleg omogočanja reševanja številnih in zapletenih nalog, ki se postavljajo dan za dnem pred organizacije parti je, zagotovilo tudi boljše delovanje vodilnih komitejev in federalnih komitejev in je onemogočilo obnovitev osebnega vodenja. Valorizacija vodilnih komitejev in federalnih komi. tej’'v, kot odločujočih organov vodstva, kateri so poklicani, da sprejemajo politične in organizacijske sklepe, ki usmerjajo vse delovanje partije, ni gledana kot oslabitev tajništev, temveč ie v svoji demokratični vlogi, v kolektivnem prevzemali ju odgovornosti, metoda vodenja. ki vzpodbuja h kritičnemu sodelovanju vse vodilne organe.
Vlogo naraščajočega pomena so pok livarni izvrševati kontrolni organi, katerim so bile na VIII. kongresu poverjene nove funkcije, za doprinos k utrditvi demokracija in discipline v notranjem življenju partije, za širše seznanjanje določil statuta in zagotovitev ivzršcvanja, s strani vseh instanc in poedinh. članov, in za nadzorovanje, s
sodelovanjem z vodilnimi političnimi organi, za usmerjeva-nje, porazdelitve in izvrševanja sklepov partije. Pomen teh funkcij zahteva, da se izbira člane teh organov, v vseh in-štancah, na način, ki zagotovi j a, na temelju najširše poli-
tične enotnosti, najtesnejše sodelovanje med vodilnimi političnimi organi in kontrolnimi organi, s sodelovanjem vseh članov, naj večje uresničevanje naše politike.
12) Po pozitivnih izkušnjah zadnjih treh let se po u d a r j a
nujnost pogostih in neposrednih, političnih in organizacij-! skih povezav med centrom partije in periferičnimi organizacijami.
Ta nuj n ost se postavlja danes na nove osnove zahtev deželnih 'vodilnih organov in po-
litične iniciative, za uresničitev regionalne politike komunistov.
Danes obstojajo v vseh deželah pogoji širokih zavezništev v protimonopolističnimi borbi med delavskim razredom ter srednjim slojem v mestu in na podeželju, zavezništev, ki imajo najrazličnejši poli en pomen in zahtevajo od partije poznavanje vsakodnevnih vprašanj stvarnosti v deželi in iniciativno sposobnost na tem področju. Prav to pa narekuje osnovanje centrov za iniciativo in deželnih vodstev, ki naj za. gotovi ju premostitev meja federacij/in naj omogočijo izmenjavo mnenj ter izkušenj med vsem komunističnim političnim okvirom ter izvajajo, na področju dežele, splošno politiko o h n ove st ruk ture <
0 finančnih problemih
organizacij
\
Tržaški delavci. zahtevajo delo in obnovo gospodarstva. To svojo zahtevo so že ob lir« štetih prilikah javno manifestirali bodisi; na javnih zborovanjih kot •.« raznih peticijah, ki so bile naslovljene na oblasti, kakor tudi s sindikalnimi akcijami in celo - protestnimi
stavkami.
Na sliki eno izmed številnih zborovanj, ki jih. je priredila Avtonomna tržaška federacija
Obstoja velika razlika med stopnjo razvoja dotične politike in pokrajinskim vodilnim kadrom ; zato so danes kori-slne nove gibčne organizacijske rešitve, odgovarjajoče novim obstoječim položajem, tako da se čim preje vzpostavijo v vseh pokrajinah taki izvoljeni vodil, ni organi, ki ne bodo omeje-
Povezava med bazo in vodstvom
Priprave na
Komunistične
IX. kongres
partije Italije
K Pl je
poročila
Problemi agitacije in propagande
V trenutku ko se izvajajo mo. bi liži ran je in. stiki med politično in ideološko različnimi silami za dosego ne le bližnjih ciljev 'a obnove gospodarskega in političnega ustroja, se moramo vedno zavedati, v partijski agitaci ji in pri propagandi ki se tiče teh zahtev in vprašanj, važnosti komunistične vzgoje. Prikazati moramo povezavo, ki ob. stola, med posameznimi vprašanih splošne politične cilje, potrebo revolucionarne preobraz. bo italijanske družbe ter utrdili vrednost komuni-tične teorije in idealov. Na ta način borno nrebrodili razdaljo med abstraktno komunistično propagando in agitacijo o vprašan'ih neposrednih zahtev.
Predvsem se to delo tiče pro. pagandističnp dejavnosti našega dnevnega in periodičnega tiska in predvsem dnevnika «Unità», ki je že danes močno in horhe-
Za zagotovitev političnega vodstva sekcij, v zvezi z novimi, raznovrstnimi in težavnimi problemi. ki «e postavljajo pred partijo v mestu in na podeželju, in za preprečitev enostranskega vodenja, ki ne zna učinkovito odgovoriti na raznoličnost polo. žaja. je velike važnosti tudi v problem decentralizacije političnega in organizacijskega vod. stv<> federacij in formiranje de. centriranih organov političnega in organizacijskega • vodstva (mestni komiteji, conski komite ii ). ki so voljeni na političnih skupščinah, katere sestavljajo člani vodilnih komitejev sekcij, na temelju političnega načrta o delovanju.
Decentralizacija vodilnih organov teži za povečanjem števila odgovornih voditeljev, ustvarjanjem novih centrov političnega vodenja in za povečanjem iniciativne sposobnosti sekcij. Kakovostno izboljšanje ap°ra-tov. ki šn politično vedno boli izpopolnjeni, prakso novih metod vodenja politična pomoč* in ne birokratske kontrole uprav, nega značaja, morajo omogočiti dvig političnih sposobnosti vodilnih kadrov z baze. izbire in napredovanja nabnosobneiših tovarišev in izboljšanje celotnega delovanja partije.
11) Na osnovi smernic, ki jih je začrtal VIII. kongres, so hi-
Centralni komite odobritvijo tez in delovanju partije praktično ot-voril predkongresno diskusijo. Sledile bodo razne etape priprav na vsedržavni partijski kongres. Najprej bodo federalni komiteji in pokrajinske kontrolne komisije na svojih Se. stankih razpravljali o poročilih delovanja in odobrili ta poročila. Zatem s*e bodo vršili kongresi celic in sekcij in končno kongresi federacij. Na teli kongresih bodo izvoljeni novi vodilni organi celic, sekcij in federacij, kakor tudi delegati za kongres višje stopnje. Vse pred. kongresno delovanje se mora izvršiti v razmeroma kratkem času, to. je v času treh mesecev. To bo omogočilo . zgoščeno politično debato. Strani partijskih časopisov, ki bodo posvečene predkongresni diskusiji, bodo zagotovile široko kroženje idej in izkušenj med vsemi člani partije.
Kakšna naj bo diskusija
Predkongresna priprava mora dati že od vsega začetka, preko kongresov celic in sekcij. jasnejšo politično usmeritev vsem članom, tako da se bodo povečale politične pobude in e-notne akcije partije. Pri tem pa se je treba izogniti, da bi se partija zaprla sama vase, da bi se posvetila notranji retrospektivni diskusiji in da bi odvrnila hrbet stvarnosti, ki se naglo spreminja, tako v mednarodnem kot v notranjem mo-
Festival
komunističnega tiska v Trstu
♦
♦
♦
Pomen kongresov celic, sekcij in federacije Naloge komunistov
Partija se mora obnoviti in še bolj učvrstiti
rilu in kar odpira široke možnosti za uspeh akciji komunistov ter postavlja nove in nujne naloge, ki jih ni mogoče o-puščati ali zanemarjati. Pri vsem tem pa obstaja nevarnost, da hi se v trenutku, kot je današnji. napori partije za takojšen in učinkovit poseg v stvarnost. zmanjšal. Zato ne hi bilo prav, ako bi organizmi ali posamezni člani parli jv skušali naloge, ki se dapfrs postavljajo, odlagali/ na čas po kongresu. Potrebno je, ria se predkongresne priprave ne omejujejo samo na notranje politične diskusije, temveč sv morajo dotikati problemov izkušenj in borb. tako da vsedržavni kongres ne bo poklican samo za to. da napravi zaključke neke debate ampak bo ta lahko napravil obračun o političnem delovanju, o doseženih uspehih, o ovirah, ki so se postavljale na pol in o doseženih zmagah. Dokumenti, ki je odobril Centralni komite ne služijo le kot osnova za diskusijo temveč kažejo platformo za akcije, ki morajo omogočiti partiji, da se takoj postavi na čelo Širokemu enotnemu gibanju borbe za spremembo političnega vodstva države.
Bližnji zimski meseci bodo polni dogodkov, ki bodo zahtevali iniciativno prožnost. V pripravah vrhunske konference in v borbah za premostitev političnih in diplomatskih ovir, ki preprečujejo odpravo hladne vojne, j c potrebno, da je tudi Italija navzoča in da nudi svoj pozitiven doprinos v procesu pomiritve. Toda sprememba zunanje vladne politike bo mogoča. če bodo ljudske in demokratično sile znale povečati svoj pritisk in ako bodo uspele u-resničiti okrog problemov miru in pomiritvi1, enotnost v levičar-ki opoziciji, ki gre od komunistov pa do socialistov, republikancev. radikalov, socialdemokratov pa celo do struj, ki s v notranjosti krščanske demokracije. kot sr jr izkazalo na kongresu v Florenci, katere zah. leva jo novo zunan jo politiko Dalije. Zaključki kongresa krščanske demokracije podčrtujejo nadalje potrebo po bolj odprtih enotnih pobudah, po ustvaritvi nove demokratični večine, ki bo spo-obna uresničiti pedi tik o gospodarskega razvoja in socialnega napredka. Bližajo se nove Upravne volitve, zato se je treba boriti predvsem Za spoštovanje določil re-p ubi teši ustave in, da pride, jo do izraza spremembe v političnih usmeritvah, kakor tudi za nujen preokret italijanske politike v demokratično smer. in končno: vsi gospodarski in socialni problemi zahtevajo nujne rešitve in torej razvoj borbe
množic. Potrebno je, da se s.kiipno s kongresi sekcij in celic naglo razvije tudi kampanja za obnavljanje partijskih izkaznic in za pridobivanje nof vib članov za partijo- ter doseč i vj&fpba pokrajinskih kongresih včlanjevanje in ustvariti pogoje za to, da bo partij 1 ponovno štela dva milijona vpisanih članov. Danes, ko mednarodni dogodki in celo potek politične borbe v Italiji, vzbujajo v vrstah razsodnih in postò# ni h ljudi premisleke in ko padajo stare pregrade protikomunizma, morajo biti komunisti sposobni razbiti obroče običajnih odnosov, premostiti hlVok ra. lične sheme ozkogrudnega včlanjevanja, ki se omejuje na stare meje. Potrebno je. da se približajo včerajšnjim nasprotnikom in da ponesejo v vse domove iti na vsa delovišča besedo politične raz jasni Ive
Naloge je treba reševati brez oklevanja
Nalog politične akcije in organizacijskega delovanja ne manjka in jih je treba reševati. brez vsakega oklevanja, v okviru samih priprav na kongres. Obstaja v vseh iš tanca h problem kritične presoje delovanja partije za realizacijo direktiv. ki so izšle iz VIII: kongresa. Kaj se je napravilo za uresničitev sklepov Vili, kongresa in kaj ni bilo napravlje-
no. kakšni „£o vzroki pomanj-
kljivosti in zakasnitev, ki jih je treba podčrtati? Na ta vprašanj:! je treba odgovoriti povsem jasno. Poročilo o delovanju, ki
va rja ti zahtevam, ki jih kuje razvoj položaja.
Veliki dogodki, ki ge dogaja jo v svetu in kj Sth ustvarili tako v mednarodnem kot v državnem merilu nov politični po. loža j. se odigravajo po smernicah. ki jih je začrtal XX. kongres KP Sovjetske zveze in Vlil. kongres naše partije iti po t r in i e j h. d a se perspek tivv1 vzbudile v delavskem gibanju in v partiji sami veliko zmedenosti, pridržkov, in celo opozicijo. Kritično in samokritično iskanje mora, torej, izslediti ter premagati nerazmevanja in odpornosti z namenom, da se u-r"‘sniči trdno politično enotnost v vse i partiji, ki ji bo omogočila. dà bò s svojo sposobnostjo •n Močjo, z zaletom in pogumom ustvarila nacionalno politiko demokracije in emitnosti. kar bo dalo italijanskim držav-1 janom možnost, da v-ilijo voljo po napredku na poti v socializem in nroti vsem odporom orivi levi ranih slo jev. Če je Vi H. kongres nakazal možnosti borire za mir. se bo IX. kon-gre* vršil v trenutku, ko se te možnosti spreminjajo v konkretno stvarnost mirnega sožitja med socialno in politično različnimi režimi, kar jo konkretno dosegljivo preko učinkovite akcije vseh sil miru, delavskega razreda, delavskih množic vseh narodov sveta. In to dejstvo, tako kot spreminja ves mednarodni položaj, spreminja tudi pogoje politične borbe v italijanski državi ler omogoča uresničitev n res pek ti v. ki jih je nakazal VIII. kongres, to je perspektiv demokratičnega napredovanja italijanske države na poti v socializem. V okviru le perspektivi1 je treba Vse proble-poliličnega in . organizacij-
kontrolo mase-vpisanih nad delovanjem vodilnih organov. Demokratični centralizem, ki sicer odklanja ustvarjanja struj in frakcij, omogoča mv: širšo udeležbo baze partije v kongresni diskusiji. Tudi zadnje izkušnje drugih strank delavskega gibali ia. kot je Italijanska socialistična stranka, so dokazale, da so organizirane struje privedle do omejitve baze v diskusiji in do zadušitve njenega' kritičnega doprinosa ter so podredile vsako samokritiko, bodisi v pogledu političnih problemov kakor tudi izbire ljudi, zahtevam organizirane borbe frakcije. Komunistična partija Italije vodi demokratično debato, ki temelji na politični jasnosti in na iskre. nj samokritiki, ki ju ne duši zaskrbljenost neke skupine ali struje.
vali odgovornosti in iniciative federacij ter no bodopostavljali zavese med njimi in vodstvom partije, pač pa bodo u-meli postati središče iniciative in koordinacije za razvoj pokrajinske politike.
13. Izkušnje so pokazale, da ni delovanje delovnih vodilnih organov partije sekcijskih, federalnih in vsedržavnih — odvisno toliko od njihove številčnosti, kolikor od njihove kakovosti. Zato jr treba skrbno najti in postaviti na odgovornejša mesta tiste tovariše, ki so sposobnejši, ki sp vsestransko zavzemajo za uresničenje partijske politike, ki so borbenejši in tesneje povezani z množicami. S tim ciljem je treba vzgajati nove komunistične kadre v -tesni povezanosti med poukom in vdanostjo organizaciji : tako gl e. de izbora in uporabe gojencev, kot tudi glede vsebine in usmerjenosti tečajev. Treba je ojačali. količinsko in kakovostno, vse delovanje na poročju ideološke vzgoje. Treba ie formirati nove vodilne kadre in funkcionarje. zrasle v težkih preizkušnjah borbe in organizacijskega dela in ki so usposobljeni za izpol j n jevanje partijske politike. Posebno pozornost je treba obrniti sestavu, uporabi in napredovanju kadrov žena.
Predvsem je nujno, da se doseže večje število delaveev-akti-vistov, ki hi postali «profesionalni revolucionarji».
Izkušnja je pokazala, da je zmeraj veljaven Leninov nauk o tem. da delavec lahko postane nacionalen voditelj delavskega razreda in ljudstva edinole če mu partija nudi priliko posvetiti ves svoj čas revolucionarni borbi in če mu na ta način omogoči politično in kulturno vzgojo ler dosego takih izkušenj, ki preraščajo okvire tovarn, četrti ali občine. Napor za povečanj-.? števila že priznanih delavskih voditeljev ni še dal pričakovanih rezultatov, zaradi težav pri odkrivanju tovarniških delavcev
ga je odobril Centralni komite, * skega delovanja partije kritično
kaže kritičen obračun delovanju partije in opozarja na odpore in nerazmevan ja. k i so preprečili popolnejšo «realizacijo politike. ki jo je nakazal Vlil. kongres. Tako kritično presojo morajo napravili tudi federalni komiteji, vodilni komiteji sekcij in celic, kateri morajo |>ol skati in pogumno nakazati glavi tile razloge, ki so v raznih organizacijah omejili učinkovitost delovanja partije Ne sme
preučiti, kajti te perspektive postavi ja jp pred komuniste.! s silo in nujnostjo, potrebi) ,pp političnem in organizacijskem izboljšanju partije, po premostitvi še vedno obstoječih šibkosti v orientiran ju in številnih napak pri delovanju,, pp neprestanem moderniziranju, nano- ' gleni večanju svojih sposobnost i političnih pobud in delo-
naj bodo
se pa pozabiti, da kritično oče-	1
ujeva n je ne‘ sme imeti le re. j U0DtlT6 ! rospi1! livnega pomene, Y»e sme biti notranja zadeva partije, pač
,,a sr mòra „ariašals W„n,H? 1 (^m okratiČlie m è oil nosov med piarti jo jp širokimi množicami in n;i probleme povezav*1 z vsemi delovnimi ljudmi. Kritika in samokritika je nujno potrebno orodje za politične akcije in" ima svoj pomen, ker služi za bodočnost in postavi ja osnovo za' politično akcijo, ki mòra òilgò-
Xafo je poti' ‘bilo. da sé v vseli instancah vrše priprave na IX. kongres, da se vrši' demokrati-* čna "dehat;i. Demokracija v naši partiji pomeni predvsem vzpodbudo za čim širšo in kritičnoj-šo udeležbo baze, - ža kritično
Kongresi celie in sekcij morajo zavzeti ;velik pomen. Zato je treba te kongrese skrbno nri nravi ti,. Udeležiti se jih mora io tudi federalni in vsedržavni voditelji. Na kongresih baze se mora politična linija, ki jo je začrtal Centralni komite v kongresnih dokumentih, primeri a I i s stvarnostjo, « sedanjo politično usmeritvijo članov, s političnimi izkušnjami delovanja. 7. ideološkimi in političnimi sposobnostmi in s položajem v državi. Politična linija velja v toliko, vkolikor se ta izvaja in ne le napoveduje. Uresničitev politične linije je odvisna od .razumevanja, sposobnosti, obveznosti «in zagona članov. Zato je treba na kongresih celic in sekcij voditi politično bitko za enotnost partije okrog politične linije, ki jo predlaga Centralni komite vsem članom partije. Tn v tej bitki je treba zmagati. Udeležba na kongresih celic in sekcij in število tovarišev. ki se udeležijo diskusije, bo pokazala, kakšna je udeležba baze partije v pripravah pa IX. kongres in dejansko stopil io razvoja demokratičnega živi jvmia partije. Tudi obnova vodilnih organov, premaga-
Naraščajoči izdatki, ki j1 imajo sekcije, zahtevajo od tl> varišev vedno večje žrtve. ^
zmanjšuje finančna sredstva. ^ ^ u
so na razpolago federacijam
»delal
centrali. Celotno finančno vpra' ^ in
šanje je treba odkrito obravfl*
^sto
vati (izkupiček dohodkov ^euči
njih porazdelitev med raz^ krajevne, pokrajinske in vsedf
žavne organe, kontrola nad 'z atlj'
% e Ndiž
Širok’
! i '°Hst]
datki) zato, da se, po in jasni razpravi, sprejme trebne sklepe, upoštevajoč ^ ando nančno vprašanje v vsem nje"1'' vem političnem pomenu, kot ^ stveni element za o rga nizali sko utrditev in politično napff dovanje.
Okrepitev
partijskih
aparatov
•em
'Nila
Noči
%c
Vf
Hnič
tre
v
Vok Xn, lilo .
'i« n
ir ;"i
'"e u
'Nn
aj' *!*‘lja
od ,i$ti ]
De,
11. Okrepitev aparatov razvoj celotne partijske dej3’ nosti organizacijske, pr°Pf gami ne. množične zahtevi vedno večje izdatke. Rezk' politične borbe zahteva ved'11' večje organizacijske in fina*1^ napore za premagovanje ras1'1 či h potreb.
Upoštevajoč koristnost prh1’* nosti tovarišev, ki so vezani 1,1 proizvodno delo, v vodilnih ,lf ganih — in ki torej niso cionarji partije — to je del3* cev kmetov, izobražencev, u*4 nikov, zaradi neposredne p0^ zave, ki jo ti nudijo osnova^ organizacijam partije, za v,n obhodno potrebne, je treba p° , M , črtati, proti podcemjevanju-izraža revizionistične vplive, volucionarno vrednost obs^ì aparata, ki je neohhodno p°tff ben v borbi, ki jo vodita P‘|f 11 gi lija in delavski razred, Kvalh8 livno izboljšanje aparatov njihove metode dela omog°c<J partiji, da bolj ceni njihovo $ nadomestljivo vlogo in da v P ni meri upošteva žrtve, ki J ti tovariši, ki vse življenje P svetijo službi partije, dopr’11,1 Šajn.
KONEC
Hii
?»kli,
'la
"'stv:
Vob
Nine
"»Ver
1|)
'Sst
*čin
\ ^ Ha],
'N
i»
P [’Nvi 9 V ]
'ietio
ifl’ vala
'do
Kc
N
Za obrambo
gospodarstva Milj
i
Pred več meseci je miljski občinski odbor za obrambo *** obnovo gospodarstva Milj priredil tiskovno konferenc0* na kateri je župan, tovariš Pacco, poročal o obstoječ0111 položaju ter nakazal konkretne možnosti za izhod iz kfl lične točke, v kateri se nahajajo vse gospodarske panoge občine.
nje umetnih kont ra pozicij med «tarimi i n mladimi, vstop novih sil v vodstvo, razširitev vodilnih organov, ustvaritev vodilnih ko. mi lejev -celic,; bo omogočila decentralizacijo političnega in organizacijskega voiMva sekcije. Vse to je neohhodno potrebno za obnovo organizacije. Vs*^ to pa je odvisno od povečanja demokratične udeležbe članov v kongresni diskusiji, od razvoja demokracije v partiji.
Priprava na IX. kongres mora omogočiti partiji, da napravi nov korak naprej, da z obnovo in utrditvijo uspe korakati vzporedno z novimi časi in se uvel javl jati v živi jan ju države kol moderna partija delavskega razreda, ki zna odgovorih* na nove zahteve politične borbe, ki se mora izvajati v novem zgodovinskem obdobju, lo jr obdobju mirnega sožitja med socializmom in kapitalizmom in naraščajoče premoči socializma.
O stanovanjskih najemninah
Z 31. decembrom letos prenehajo blokirane najemnine. C c ne bo vlada podaljšala zadevnega zakona, ho v Trstu resno prizadetih tisoče in tisoče družin, ker bodo hišni lastniki lahko prosto povišali najemnine, ki so sedaj blokirane. Razumljivo je, da je to vprašanje posebno občuteno v našem mestu, ki ima poleg drugih, tudi žalostno prve us Ivo kar se tiče pomanjkanja cenenih ljudskih stanovanj.
O tem vprašanj u je imelo prejšnji —i: ‘ Združenje stanovanjskih upravičencev posebno tiskovno konferenco. V svojem poročilu je tajnik združenja D’Agosto povedal, da je v Trstu kakih 60 odstotkov stanovanj z blokirano najemnino. Ukinitev zakona, ki je v veljavi do 31. dicembra bi dala dejansko prosto roko hišnim lastnikom. kar bi imelo težke posledice za tisoče in tisoče družin, ki bivajo v stanovanjih z
blokirano najemnino. Za10 ^ vsedržavno tajništvo Zdrii/1 j
najemnikov pozvalo vse ^ ne organizacije na skupen t stop za podaljšanje zadev*1 ^ zakona za dobo nadaljnji*1
lih let. to je do 31. dece*1
y

1965. V tem času naj se ,(„ miline zvišajo letno za 10®°* ^ klcr ne dosežejo 40-kratnc j;),
jemnine. ki so jo najemnik* I če vali pred vojno.
Združenje je predlagal0 vrsto drugih sprememb k 7,1 p nu o blokiranih najemnina1*^ se tičejo predvsem boljših nosov med lastniki stanovanj najemniki. Predlogi se t,C *
.
l>n
f-ns .
Ss Si ali,
h:
'ipit
Nd
S
s
"N
''»čt
Sl]
s
,
Dal
p
tli
'ih.
"S
Ì
!lek
'iko
»a
•‘»ai
N
v
M
%
ie
;»L
t;
'"Ò.
s
K
%
\
S\
S
«i,
la„
\
"h,
l'hs
'ev
! mod drugih tudi podalj.-a"ja.j,r ! jemne pogodbe za ožje d'11 ..
«ke elane v primeru sm'ti ^ jemnika, prepoved sprejeJII‘1|;r « strani hišnih lastnikov ,( snega koli zneska za v'c jjl (buona entrata), ki predsta/ dejansko ' pravcati nem0 , način trgovanja s stanova*»
i<ty
'»Z
''a
•t«
»li
Vi
kj
DELO
Stran 7
Devinsko-nabrežinska občin 1 uprava je pred nedavnim delala regulacijski načrt obči-?l1 ** in ga poslala na pristojno V' ^to v Rim, s prošnjo, da ga if heuč; in odobri. To se čuje iz»' '1| enostavno in nihče, ki ni e<tf obliže seznanjen s samim vpra
ir bni
'Jem, bi
predstave, kako "ristno
ne mogel imeti to-obsežno, in za vso občino nena-'«»do pomembno delo je bilo ' lem opravljeno. Sam splošni Sulacijski načrt z ustreznim '""‘»Čilom, prilogami in doku-*lt"tarnim gradivom pa je v 'Sniei plod večletnega študija, Opravljanja in nemajhnega Sličnega dela. Pri tem je bi-ireba premagati marsikatero se marsikje spoprijeti z
Regulacijski načrt občine
Devin-Nabrežina
'"‘"kratično počasnostjo in 'Oiinievanjem, kakor se je tudi večkrat treba trdo posta-l' na stališče, naj bi ta splo-|( 0 regulacijski načrt varoval r Uveljavljal obče koristi in r ,,ednote, ne da bi pri lem polj' iZ*'Ual v skladu s temi tudi ko-na1 'd posameznikov.
. ^evinsko.nabrežinska občina ( bila. kot vse občine v državi, ^klicana, da pripravi in iz-’:'i svoj splošni regulacijski a^rt na osnovi dekreta miniava za javna dela z dne 111.
' *°bra 1956, objavljenega v U. Mileni listu štev. 290, z dne 15 h°Vcmbra 1956.
upoštevajoč važnost in kori-tli0st takšnega instrumenta, po. jj^o z ozirom na Sesljan in pa tudi na ostale kraje se je devinsko-nabrežin-občinsk je svoj r
, v najkrajšem času, ga za I 111 predložila v razpravljanje odobritev občinskemu svetu V Sa nato odposlala v pretres Potrditev pokrajinskemu u-|r'IV|'emu odboru v Trst. Ka-|. 1 Litro je bilo vse to oprav-i . n°, je ves predmet posredo-a ministrstvu za javna dela dokončno odobritev.
je bil ta regulacijski na-W tak od strani pokrajin-I. upravnega odbora po-ens ga je občina za določen
KULTURA I K ZNANOST
Ali je življenje na Luni? 57 milijonov študentov
*	FF	W 1/	0-7	„•	' -J_Lnt », tisoč v ZDA pa 34 tisoč.
, '“tu
: -la
<a
uprava potrudila, egulaeijski načrt iz-
%
nalaga
). morala, kot -t, stavili na vpogled vsem in-i Centom, ki bi v zvezi z njim iznesti kakšne pridržke 1 Pripombe. ki bi mu torej i; '°t koli hoteli nasprotovati. ^ pUi v Zvezi je bilo v občin-mu uradu, če se ne motimo.
, 'bloži-nib 7 vlog, vsebujočih ,|r"e pripombe, ki so tako ali ..l,S:ice nasprotovale posamezni1 elementom regulacijskega t j*a, na kar je občina odgo-||f 1 a na tc pripombe s svojimi p "“pripombami. Bodisi o prilil "'"ah interesentov, kakor tn-p ® protipripombah občinske h avN je za lem znova razprav. I, 'n sklepal občinski svet. ki pj. razen z majhnimi izjema-,.j Potrdil protipripombe ob-l,^s*e uprave in zavrnil pri-"'“r interesentov.
'p
v| iU s'e je stvar nekoliko za-1^ a- in sicer v toliko, v ko-t|i| r je občina morala čakati odgovor pokrajinskega u-
, ega odbora, ki je v zvezi lir, '"'njenimi pripombami in ^"“Pripombami moral izraziti mnenje, kar celih šest me.
j, »dog takega zavlačevanja tli]. '! v dejstvu, da je proti re-jc "' '.iškemu načrtu izneslo svo. ,aj llr'držke tudi podjetje Ca-|p ki vodi in izkorišča kamno-|,j| V Sesljanu. In ko se je |„. *reba v tem primeru od-rr, "" postaviti ali na stran kali "ma a|j turizma, se je za-
prenehal vsak smisel njegovega obratovanja, Vendar bi do tega trenutka bilo že uničene mnoge naravne lepote, katerih vred. nost ni bila samo estetskega temveč tudi gospodarskega pomena. Toda naravne lepote Se-sljana in Devina predstavljajo trajnejšo vrednost od trenutne konjunkture za material, ki ga proizvaja podjetje Casale.
Tudi socialni razlogi, ki jih navaja podjetje Casale, da utemelji nujnost svojega obstoja, ne stoje trdno na nogah. Predvsem pogoji, v katerih morajo delati delavci tega podjetja niso prav nič rožnati. To je splošno znano. Drugič je večina delavcev iz Furlanije, kjer imajo družine in pristojnost, svojega zaslužka potemtakem n'e pora-bijo v naši občini, temveč ga odnašajo drugam. Za ostale delavce, ki so deloma iz Trsta. de. loma iz devinsko - nabrežinske občine, pa je domala gotovo, da hi našli boljšo zaposlitev in zaslužek v primeru pospešene turistične dejavnosti, kakor jim to nudi danes podjetje Casale. Tretijč treba poudariti, da se mterial, ki ga proizvaja podjetje Casale za potrebe slad-korne ali siderurske industrije, ne nahaja samo v sesljanskem kamnolomu ob morju, ampak ga je najti v vsej bližnji okolici.
Seveda je tu vprašanje bližine morja, oziroma pristanišče, ki omogoča nižje prevozne stroške, po drugi strani pa se ni moč prijazniti z mislijo, da bi kamnolom s svojo dejavnostjo še naprej uničeval z gozdom porasli hrbet, ki se spušča od državne ceste v Sesljanu proti morju, saj je gozda, na Krasu tako premalo, in zares ni primerno da se ga še tisto malo, kar ga je. uničuje. Zraven tega je absurdno misliti, da bi se kakršen si bodi turizem v Sesljanu mogel razvijati ob stalnem hreščanju strojev ter eksplozijah min. To lahko misli samo nekdo, ki ničesar ne razume, ali pa nima poguma, da jasno zastavi problem ter ga odločno reši. Kompromisi so v do. ločenih okoliščinah sicer potrebni, toda ni res, da predstavljajo najbolj koristno obliko reševanja problemov ob vsakem času in za vsako potrebo.
Razen podjetja Casale, so v žvezi z omenjenim regulacijskim načrtom iznesli svoje pridržke še: uprava princa Torre Tasso, Turistična ustanova ter nekateri drugi, vendar so bile pripombe vseh teh več ali manj neutemeljene.
Danes lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je ta regulacijski načrt končan, in hkrati se pričakuje, da ga bo ministrstvo za javna dela, kamor je bil od. poslan v dokončno rešitev, v najkrajšem času odobrilo, s čemer bo postal zakon, na osnovi katerega se bo vsa urbanistična in gradbena dejavnost ter hkrati in v skladu z njima tudi turizem, razvijali po boljših poteh, dosegajoč boljše in hitrejše rezultate v korist občine in občanov.
'I.	.	-
skušala povsem imprimer
r°slti v (diliki nekakšnega
'ja
•	Namesto prijaznega obličja Ju-ninega moža“ vidimo s teleskopom orjaške kraterje
•	Luna je nesporna hči nase Zemlje
ŽE iz prastarih časov je bila Luna predmet skrbnega opa-zovanja astronomov. Preučevanje skrivnosti, v katere je zavit ta naravni satelit in zvesti spremljevalec naše Zemlje, slopa t); najnovejših časih čedalje bolj v ospredje. Da je tako, nam potrjujejo tudi najnovejše raziskave sovjetskih znanstnenikov, katerim je uspelo poslati na ta naš satelit Lunik 11 in Lu-ni k 111 na krožno pot okoli njegaj kateri je fotografiral doslej še nepoznane strani lunine poloble.
V tem sestavku bomo seznanili naše bralce med drugim tudi z raznimi mnenji raziskovalcev v preteklosti, kakor tudi z najnovejšimi domnevani!1uTtim, ali je na Luni možno življenje, in ali so zato dani potrebni pogoji, kol sta v prvi vrsti rada. in zrak.
Če s prostim očesom opazujemo svetlikojočo Lunino poloblo, se nam zdi, da vidimo v njej smehlajoči se obraz moža, katerega nekateri imenujejo «kovač». Toda če gledamo Luno s teleskopom se la prijazna slika popolnoma spremeni. Tam, kjer s prostim očesom vidimo možev nos, se nam prikaže orjaški krater, kateremu so astronomi nadeli ime Kopernik. To je skalnat, prstanu podoben razpokan obroč s svetlimi vrhovni.
Zunanje pobočje je položno in ga prekinjajo številne terase.
V notranjosti pa pada skalnata stena sirno in globoko. Površina tega kraterja je velikanska in bi vanjo lahko spravili naj-vecjia mesta na svetu : London.
New York. Berlin in Dunaj z vsemi njihovimi predmestji.
Kaj neki so ti kraterji?
So to ugasli ognjeniki, ki so s svojo plamtečo energijo pretresali thi svet, kot so Etna.
Stromboli ali Fudžijama pretre. sali Zemljo?
Nekoč so učenjaki v resnici domnevali, da so Lunini krate, rji goreči ognjeniki. Domnevali so celo, da so veliki, iz vesoljskih daljav na Zemljo padajoči meteorji mase kamenja, ki ga bruhajo ti ognjeniki. Toda danes je to mnenje ovrženo. Če bi Lunini kraterji bili res ognjeni ška žrela, bi bili morali deset tisoči teli ognjenikov izbljuvati vso notranjost Lunic in jo razrušiti s svojo ognjeno silo.
Danes prevladuje mnenje, da so Lunine kraterje verjetno izkopali meteorji, ki so v velikem številu nekoč padali na njeno provršino, ko je bila mla-
med dvema gospoda lp("'a javnostima, ki se že za-fp? “istva njune narave izključi "“É'tje Casale je v obram-"jega stališča navajalo ar-|ift !'"te kot so javna koristnost ipp v°dnje v sesljanskem ka-tiJjj, °Biu in pa socialna važnost tuj"11' v kolikor je v njem za-'e. '"di določeno število delav-
N;
j»V||. moč oporekati trditvam o tg,| ' koristnosti in socialnih ki""'*1’ toda prav tako drži 'kisi ..is'vo, da turizem in inču .*-1a ne moreta pod isto stre. alj U se treba odločiti za eno V| 'Kugo. Občina je na osno. kr Zavzcla svoje stališče, za )) ""vaja tudi razloge. je(: -tstvc» j,, namreč, da pod-klt)' ki izkorišča sesljanski |)oVl^'“0|n, sistematično in ne-Sfljiv n" uničuje nenadome. ■■	* _ "»ravne lepote. Nadalje
'Ijj lzPodbiliii). ila pri dana-tiilr- 'tl]Pnji tehničnega razvoja '"'iti n' more stoodstotno žago.
- '*a m°rda že v najkrajši ilsu ne iznajdejo tehnologi lsl"pek, s pomočjo katere. ‘r;i 1 v proizvodnji jekla, že-'"'korji, dokončno odpra-6»	‘ Potreba po materialu, ki
I",, mzvaja sesljanski kamno-islem hipu bi, seveda,
da obla še v tekočem stanju.
Do lega mnenja pa je prišlo na ta-le način : vnet raziskova. lec Lune je spuščal svinčene kroglice v tekočo maso mavca in ko se je masa strdila, so se pokazali miniaturni kraterji, podobni onim, ki jih s teleskopom vidimo na Luni.
Nadaljujmo z opazovanjem «moža na Luni». Ako s telesko. pom opazujemo njegov nos, sc ram razkrije mogočna gorska veriga. To so Lunini Apenini, s številnimi vrhovi in obronki, žreli in dolinami s strmimi pobočji. Toda to sijoče gorovje ni podobno "orovjam naše Zemlje. Blizu južnega tečaja Lune se odpira krater Tycho. Nerazvoz-Ijiv labirint svetlih črt izžareva nekake črte v vse smeri Lunine površine. Polagoma se tanjšajo in se izgubljajo neznano kam.
Kaj neki so te črte?
Točnega odgovora na to vpra. šanje še ni.
Morda so to kanali strjene la-ve, ki z večjo močjo odbijajo svetlobo, kot teren, ki jih obdaja? Nekoč so bili mnenja, da so to poljske poti luninih pre. bivalcev. pozneje pa so mislili, da so to vdolbine usahle struge luninih rek. Toda reči z gotovostjo, da to drži. še ni mogoče. To bodo pokazale šele bodoče raziskave. To, lahko pričakujemo. nam bodo sporočili šele prvi Zemljani, ki bodo tja poleteli.
Kaj pa oči «Luninega moža»?
Ako ji|i opazujemo s teleskopom, ugotovimo, da sta to dve prostrani planoti sivkaste barve. Desno «oko» je imeno-
Slikal je za nas
Obvestila Združenja Italija-ZSSR
Pred kratkim je Združenje Italija-ZSSR sklenilo izdati ci-klostiliran bilten za vzgojitelje in dijake.
Bilten bo izhajal šestkrat let-no in njegova vsebina bo naslednja :
1.	O splošnih vprašanjih poučevanja ruskega jezika in slovstva v Italiji ;
2.	melodiki in didaktiki s po. sebnim ozirom na pripomočke in aktivno metodo pon. čevanja ;
3.	pomoči tečajem ;
4.	teoriji prevajanja;
5.	bibliografije, nove izdaje. Prva številka biltena bo izšla
januarja I960. Cena vsakega izvoda 150 lir.
Bilten bo na razpolago tudi na sedežu pokrajinske sekcije Zd roseli ja ltaiia-ZSSR v Trstu, ul. S Nicolò 11/11, tel. 29-403, kjer se sprejemajo tudi naročila.
Vse profesorje in strokovnjake ruskega jezika in slovstva vabi uredniški zbor k sodelova.
"ju.
Izlet
v Bologno
Od 27. novembra do 31. decembra bo gostoval v Bologni moskovski cirkus. Ob tej priliki 'priredi pokrajinska sedcija lta-lija-ZSSR izlet v to mesto.
Za pojasnila se obrnite na sedež Združenja, v Trstu, ul. S. Nicolo 11/11, tel. 29-403.
vano Morje vedrine, levo «oko» pa Morje nalivov.
Toda, ali so to v resnici mo. rja? Tudi na to vprašanje še ni mogoče točno odgovoriti, kajti nikakor ni še znano, ali obstaja voda na Luni.
Znani nemški raziskovalec Schmidt, ki je nad štirideset let preučeval Luno in ki je z veliko pozornostjo sestavil njen atlas, sc je zamislil v duševno stanje, na Luno prestavljenega človeka. Ta raziskovalec je ugotovil tu. di, da na Luni nenadoma izstopijo ob zori gore iz noči. Te ne izstopijo iz sivkastega svita in ne iz kadečih se megel v dolinah, temveč brez prehoda, iz največje teme.
Sshmidt tako-le nadaljuje: «Medtem ko se dogaja ta prehod iz dolge noči k svetlobi, ne doseže pri tem jutranjem prizoru na tujem'#vietu našega ušesa noben zvok. Novi dan okrog naš tam ire vzbuja znanih žival, skih glasov, ntiben veter ne maje košatili vrbov, pod temnim nebom ne letajo ptice, nobena cvetlica ne ktasi izsušenih tal in nobena nam znana žival ne poživlja prirode. Čudnih in nenormalnih oblik življenja ne moremo zajeti z našimi merili. Priroda je nema kakor nebo. na katerem v brezoblačni čistoti žarijo Sonce.. Zemlja in nešteto zvezd. Oko zaman išče morje im jezera, zaman išče kakršen koli okrasek pokrajine. Zato ne moremo upaji, da bomo našli kaj novega ob’ vznožju krate, rjev. Vendar pa se v daljavi premikajo posamezna telesa in skupine teles, toda z našimi čutili S'e z njimi ne moremo sporazumeti in tudi z daljave ne mpremo vzbudili njihove pozor, misti».
Pred nas se torej postavlja vprašanje: ali je sploh mogoče m H sploh obstoja življenje na Luni?
Astronomi so v starih časih bili prepričani, da je na Luni življenje. Prvi med vsemi je Kepler, odkritelj zakona o gibanju planetov. Ko sta Holandca Jane« in Lippershev izumila teleskop in je Keppler z njim o-pazoval Luno. se je za trdno prepričal, da so kraterji orja. sito poslopja gospodarjev luninega sveta. Mnenje, da se dvigajo na Luni mogočne zgradbe z razumom obdarjenih bitij visoke inteligence pa je izginilo z iznnpolnitvijo teleskopa in z vedno globljim spoznavanjem nar ve luninega sveta.
Nemški astronom Gmithuis-sen je še leta 1884 domneval, da vidi na južni, lunini polobli pravo mesto z visokimi poslopji. Bil je prepričan, da sta na Luni voda in zrak. Toda neki driigi znani raziskovalec, Madler je.dasrneje dokazal, da je mesto, ki ga je videl Gruithuissen nizka gorska veriga, ki ji je krater na zunanjih robovih dajal videz mesta. Za tem pa jeFran eož Thouvelot trdil, da je 1 okolici nekega kraterja opazil zelo dolg in visok zid; m-kaj podobnega kot je znani kitaj, ski zid na Zemlji. Toda ta trditev je ostala brez potrdila.
Mnogo večjo senzacijo je vzbudilo odkritje nemškega a-stronoma Hansena. da Luna ni popolnoma okrogla temveč podobna jajcu. Po njegovi trditvi je druga polovica Lum- nekoliko podolgovata in jr vidna stran vi. šia od neviden zato sta voda in zrak. ki sta bila nekoč enakomerno porazdeljena po obeh po. lovieab oble. polagoma odtekala v nižie Lunine predele, to so pravi v nevidno poloblo. Za-
to je tudi sklepal, da je možno, da so te tam prilagodili višji organizmi, to je misleča bitja. Toda niti ta trditev se ni uve-ljavila. Ovrgel jo je ameriški raziskovalec Newcomb, ki je s prepričljivostjo dokazal, da ima Luna obliko krogle in da njena, od Zemlje odvrnjena, polovica, ne skriva drugih skrivnosti, kot so one na vidni strani.
Današnja znano t trdi, da na Luni ni ne zraka in ne vode. Toda niti tej sodbi ni mogoče povsem verjeti ; kajiti že ze. meljsko pričevanje mikroorganizmi, ki za svoj življenjski proces ne potrebujejo ne zraka in ne vode — pobija to domnevo. Eno pa je gotovo in to je, da je Luna nesporna hči naše Zemlje in o tem so soglasni skoraj vsi najvidnejši astronomi sveta. Ko je bila naša Zemlja še tekoča in je preživljala svojo mladost, se je od njene gmote odtrgal kos in odletel v prostor. Ta masa se je pozneje oblikovala v kroglo in je postala Luna. Zaradi zakona o težnosti je v davnih časih mladi
V SZ je več zdravnikov kot v Evropi, Aziji in Afriki skupaj
Ves civilizirani svet z velikim občudovanjem spremlja nenavadno velik napredek, do kale. rega je prišlo v Sovjetski zvezi v zadnjih dvainštiridesetih letih. Toda ta napredek ne bi bil mogoč, če ne bi bili temeljito odpravili fevdalizem in dali državi moderni ustroja ki se tičejo področja vzgoje in zdrav, stva.
Po revoluciji je v SZ doštudiralo nad 2 milijona učiteljev in profesorjev. V tem času je bilo ustanovljenih nad 7 tisoč novih šol. V teh šolah se uči nad 57 milijonov učencev in dijakov vseh vrst in stopenj.
Danes je v SZ 770 vseučilišč in drugih visokih šol. v katerih študira na več milijonov visoko-šolcev. V letih 1959-65 bo iz teh visokih šol izšlo 2 milijona in 300 tisoč inženirjev in teh. tiikov.
Napravimo sedaj primerjavo z Ameriko (ZDA). Leta 1950 je
že prišlo do pomembne preo-kretnice: v SZ je doštudiralo 44 tisoč inženirjev in 42 tisoč v ZDA. Od tedaj naprej SZ stal. no prednjači pred ZDA na tem področju. Leta 1957 je doštudiralo v SZ 47 tisoš inženirjev, v ZDA 30 tisoč; leto 1955 71 tisoč v SZ. v ZDA pa 26 tisoč. Naslednje leto: v SZ 71 tisoč v ZDA 31 tisoč in lani v SZ 105
tisoč v ZDA pa 34 tisoč.
Nad 400 tisoč zdravnikov skr. bi za zdravje sovjetskih držav, ljanov. To je več kot v vseh •evropskih državah, Aziji in A-friki skupaj.
Spričo vsega tega se ne mo. remo čuditi dejstvu, da je n. pr. John Medaris, vodja ameriških vesoljskih raziskav, izjavil sledeče: «Tudi če bi SZ že danes prenehala z vesoljskimi raziskavanji. bi jih morala ZDA še od tri do pet let nadaljevati
(Konec na 8. strani)
satelit pričel krožiti okoli Zcm- doseglo v ZDA inženirski naslov
lje in je kakor ona imel i zrak i vodo.
53.000 študentov, v SZ pa 36 tisoč. Eno leto kasneje pa je
Dr. Andrej Budal
sedemdesetletnik
DR. ANDREJ BUDAL, ki je
slavil 31. oktobra sedemdeset-letnico svojega rojstva, spada v vrsto tistih slovenskih književnikov. ki so s svojo pisano besedo poživljali narodno zavest primorskih Slovencev v najtemnejši dobi njihove zgodovine, ko je fašizem z vso silo zagnal proti njim najnesramnejši raznarodovalni ustroj. Razen tega pa spada dr. Budal tudi v vrsto tistih kulturnih delavcev, ki po eni strani seznanjajo svoje ro jake s kulturo naših sosedov -1-talijanov, po drugi strani pa seznanjajo te sosede z našo kulturo ter tako ustvarjajo pravi spojni most med kulturama beli narodov. Nesporno je dejstvo, da ima dr. Budal, tako na prvem kot na drugem področju. lepe zasluge.
Čeravno se Dr. Budal ne u-kvarju samo s književnostjo saj poučuje skoraj nepretrgoma ze od L 1914, ko je dosegel doktorat. je napisal vrsto izvirnih del. zlasti povesti, prevedel v slovenščino mnogo del iz italijanščine, francoščine in iz slovaščine, razen tega pa je napisal več del tudi v italijanščini.
Kot književnik je sodeloval pri številnih slovenskih kulturnih revijah in listih in deloma tudi pri nekaterih italijanskih kulturnih revijah. Sodeloval je tudi pri raznih založbah,
kol n. pr. pri Goriški matici, pri Luči itd. Svoja dela je objavljal v Ljubljanskem zvonu. Slovanu, Domačem prijatelju, Domu in svetu, goriški Mladiki, tržaški Njivi, ki jo je izdajal Ljudski oder. Našem glasu, Razgledih, v raznih goriških in tržaških koledarjih itd. V vseh teh revijah, listih in koledarjih često srečujemo njegova dela, ki včasih podpisana s pravim imenom, mnogokrat pa s pseu-donimom: Slavko Salec. ali Pa-stuški n, ali Ivo Dren, ali pa A. Labud.
Od italijanskih publikacij, pri katerih je sodeloval dr. Budal, pa naj omenim le naslednje: Ital-Jug, Europa Sud-Orientale in Rivista della Letteratura Moderna. Omenim naj še naslednje: Enciclopedia Treccani, Dizionario delle Opere della Letteratura moderna, založbe Bompiani. Enciclopedia dello Spettacolo, založbe Le Maschere. za katere je uredil dela s področja slovenske kulture in umetnosti.
Najbolj znana dela, ki jih je napisal dr. Andrej Budal so pripovedni spisi in povesti: Križev pot Petra Kupljenika. Gospodična Rezi. Nedelja. Užuga-na ljubezen, Indiferentist Abdul, Župan Žagar. Ubogi listin, Dora se drami. Čigava si, Rake-ževa Liza. Spomin z jezera. Med srci -in zemljo, Z onstran groba, Na konju in pa literarno-zgo-vovinski portreti Osemnajst ré. likih. Med prevodi pa sq najbolj znana naslednja dela: Mau-passanlove Novele, Gonncortova Dekle Liza. Fogazzarov Svetnik. Boccacciov Dekameron. Daude-tov Tarlarin de Tarascon, Ver-gov Pastir, Pellicove Moje ječe, Deleddine Sardinske novele in Manzonijevi Zaročenci.
Dr. Budal živi sedaj v Trstu, kjer službuje kot profesor na slovenskih srednjih šolah, obenem pa je tudi upravnik tržaškega Slovenskega narodnega gledališča. MIRKO KAPELJ
Na svetu govore 2796 jezikov
♦ Samo 13 jezikov govori več kakor 50.000.000 ljudi
Danes govore po svetu 2796 jezikov. Taka je ugotovitev jezikoslovcev. Ta velika številka obsega nad 1000 jezikov ameriških Indijancev, 500 jezikov a-friških črnskih plemen in o-krog 500 jezikov, ki jih govore manjše skupine v Aziji in na otokih Tihega oceana. Vendar pa je razmeroma malo jezikov, ki jih govori več kot en mili. jon ljudi.
Poglejmo, kakeri so glavni jv-ziki na svetu in približno koliko prebivalcev govori te jezike:
kitajski	500.000.000
angleški	250.000.000
hindustanski	160.000.000
ruski	150.000.000
španski	120.000.000
nemški	100.000.000
japonski	100.000.000
Tem naj večjim jezikovnim	
francoska
indonezijska
portugalska
bengalska
italijanska
arabska
80.000.000
80.000.000
60.000.000
60.000.000
60.000.000
50.000.000
Vse ostale jezike skupaj govori okrog 838.000.000 ljudi.
Kljub temu, da govori kitajski jezik največ ljudi na svetu vedeti pa moramo, da to ni še enoten jezik in da je razdeljen v mnogo narečij, ki so včasih tako različna, da n. pr. prebivalce severne kitajske pokrajine ne razume jezika, ki ga govori prebivalec ireke južne j kitajske pokrajine — je naj-jezikovnim bolj razširjen angleški jezik. Ta skupinam slede po naslednjem jezik sc govori v vseh delih svc. vrstnem redu jezikovne skupi. | la. V ZDA govori angleški jezik ne, ki ne »presegajo 100.000.000,160.000.000 prebivalcev,
prebivalcev, in sicer:
I midi 15.000.000,
Ka-britanskih
otokih 50.000.000; okrog 10 milijonov angleško govorečih ljudi pa prebiva v Avstraliji in Novi Zelandiji, okros 2.000.000 Južni Afriki. Angleščino govore nadalje v raznih angleških kolonialnih posestih in v nekaterih deželah, ki so spadale ne-kqč pod območje britanskega imperija.
Za angleščino je najbolj razširjen francoski jezik. Ta jezik govore v Franciji, v delu Švice in delu Belgije v delu Italije (Dolina Aoste), v vzhodnem delu Kanade, na Haitiju, v Gvajani, v Gvadelupi itd. Do nedavnega je bil uradni jezik tudi v Tuniziji. Maroku in Al. žiriji. Dolga stoletja je bil fran. cqski jezik uradni jezik diplomacije. Ta jezik je bolj mednarodnega pomena in preseže tisto veljavo, ki jo imo po ste-vilu Francozov.
Tretja po razširjenosti je španščina, ki je razširjena v Španiji in v velikem delu Južne Amerike, poleg tega pa jo uporabljajo v nekaterih manjših kolonijah v Afriki.
Ruščina je glavni jezik v Sovjetski zvezi. V zadnjih letih se naglo uveljavlja tudi v vseh deželah Vzhodne Svrope in v Aziji. Področje, na katerem se rabi ta jezik obsega eno šestino sveta.
Nemščina je poglavni jezik v Srednji Evropi in sicer v obeh Nemčijah, v Avstriji in v delu Švice. Ta jezik poznajo tudi v nekaterih drugih sosednih deželah, zlasti v tistih, ki so nekoč spadale pod avstrijsko odnosno pod nemško cesarstvo.
Čeravno je Portugalska drža va relativno majhna, je vendar portugalščina precej razširjena saj jo govore tudi v velikem
delu Južne Amerike, kjer je samo Brazilija večja kot so Združene države Amerike in ima nad 50.000.000 prebivalcev. Ra. zen tega je portugalščina uradni jezik v nekaterih kolonijah v Afriki, Indiji in na Tihem oceanu.
Italijanščina je bolj omejena na področje iralijanske države in na Ticinski kanton v Švici ter deloma v Istri. Dasiravno živi v obeh Amerikah zelo mno. go Italijanov, se ta jezik ni uve. ljavil v novem kontinentu, poznajo jo tudi v nekaterih afriških deželah, ki so bile nekoč italijanske kolonije.
Kitajščina, hindustanščina, japonščina, bengalščina in arabščina pa so v glavnem omejene na domače dežele. Izmed teh je še najbolj razširjena arabščina, ki jo poznajo v raznih deželah na Bližnjem in Srednjem Vzhodu ter v Afriki in se je u-veljavila v prejšnjih stoletjih po zaslugi islamske vere.
BERT B;RECHT:
Vojak
iz mesta La Ciotat
BERT BRECHT ro-jen leta 1898 v Augsburgu — je na j večji nemški ustvarjalec sedanjosti, pesnik, pisatelj in dramatik. Zlasti' njegova odrska dela: «Dobri človek iz Sečuana». «Mati Pogum» in «Kavka-ški krog s kredo», so poznana po vsem svetu.
Brecht je pesnik senene strani sodobne družbe in borec za pravičnejšo ureditev sveta. Neprestano išče nove oblike, ki bi bile v pravem soglasju z novo snovjo in novimi nazori.
Izkušnje vojne, med katero je bil bolničar (tedaj je namreč študiral medici-
no) in predvsem prvo nemško povojno obdobje so ga še mladega postavile na pozicije upornega anarhizma. Na področju dramatike s-.? je zlasti uveljavil leta 1923. ko je prejel Klei. slovo nagrado. Tedaj se je veliko trudil za to. da bi prodrl s povsem novo dramatiko t.j. dramatiko novega tipa, ki jo je imenoval epsko, in ki naj bi bila odraz dobe, v kateri živimo.
Za časa nacizma j*1 Brecht živel v izgnanstvu, najprej na Danskem, nato v Sovjetski zvezi, na Finskem in končno v ZDA. Prav v tem času je napisal najlepša dela. kot so prav «Mati Pogum», «Življenje Galilejea» in «Dobri človek iz Sečuana». Za časa bivanja ZDA ga je preganjala zloglasna politična policija FBI. ki ga je obtoževala proti amer iškega delovanja.
Po koncu vojne se je Brecht vrnil v Nemčijo in se za stalno nastanil v Vzhodnem Berlinu, kjer se je z vso dušo posvetil gledališki ustvarjalnosti. Toda «;redi največjega dela ga je prehitela smrt. To se je zgodjlo leta 1956.
BILO JE po prvi svetovni vojni v malem južno-francoskem pristaniškem mestu La Ciotat ob priliki splovitve neke ladje. Na trgu pred pristaniščem smo videli bronasti kip vojaka francoske armade. Okoli tega kipa se je gnetla množica. Pristopili smo bliže in odkrili, da je kip prav zj. prav živ človek v zemeljsko rjavem plašču, z jekleno čelado na glavi in z bajonetom v roki. Vojak je nepremično stal na kamenitem podstax^ku v vročem junijskem soncu. Obraz in roke je imel pomazane z bronasto barvo. Ni premaknil mišice, niti trenil z očesom. Na podstavku je ob vojakovih nogah slonel kos lepenke, na katerem so bile zapisane sledeče besede :
Človek - kip
Jaz, Charles Louis Franchard, vojak ... volka, sem si tedaj, ko me je pri Verdunu zasulo, pridobil nenavadno sposobnost, da lahko obstanem popolnoma nepremičen in poljudno dolgo vztrajam kot kip. To mojo bolezen so preiskali številni zdravniki in so jo označili za nerazložljivo. Prispevajte, prosim, majhen dar brezposelnemu dru tinskemu očetu!
Vrgli smo novec v krožnik, ki je stal zraven napisa in majaje z glavo odšli.
Tu, smo premišljevali, stoji on, do zob oborožen, neuničljivi vojak mnogih tisočletij ; on, s pomočjo katerega ustvarjajo zgodovino; on, ki je omogočil vsa Aleksandrova, Cezarjeva, Napoleonoma velika dela, o katerih beremo v šolskih knjigah. To je on. Ne trene z očesom. To je Kirov lokostrelec, vožač Kambisovega bojnega voza, ! i ga puščavski pesek ne more dokončno pokopal'. Cezarjev legionar, Džingistanov suličar, Švicar L.u-dovika XVI. in grenadir Napoleona I. Lastn~ mu je niti ne tako nenavadna sposobnost, da ra ni opaziti, kadar na njem preizkušajo vsa uničevalna orožja. Kakor skala brezčuten (pravi), da vztraja, ko ga pošiljajo v smrt. Prebadale so ga sulice različnih dob, kamene, bronaste, želene; preko njega so vozili bojni vozovi Artakserksovi in Lu-dendorffovi, teptali so ga Hanibalov i sloni in Ati-lova konjeniška krdela, trgali so ga leteči rudninski kosi, čedalje popolnejših topov mnogih stoletij, pa tudi leteče kamenje katapultov, trgale so ga puškine krogle, debele kakor golobja jajca in drobne kakor čebele, a on stoji, neuničljiv, vedno znova, poveljujejo mu v neštetih jezikih, toda nikdar ne ve, čemu in zakaj. Dežele, ki jih je zavzel, niso postale njegove, tako kakor se zidar ne vseli v hišo, ki jo je zgradil. Še zemlja, ki jo je branil, ni bila njegova. Niti orožje ne in ne vojaška oprava. Toda stoji, nad seboj ima mrtvaški dež letal in gorečo smolo obzidij, pod seboj mino in podkop, okoli sebe kugo in strupeni plin, mesena vaba za kopje in puščico, tarča, brozga pod gosenicami tanka, plinski kuhalnik : pred seboj ima sovražnika, za sabo pa generala!
Neštete roke, ki so tkale suknjič, kovale oklep, rezale škornje! Neštevilni žepi, ki jih je polnil! Neznanski vik v vseh jezikih sveta je udarjal van j ! Ni ga bosa, ki ga ne bi blagoslovil !
Kakšno zasutje, smo premišljevali, je krivo te bolezni, te strašne, grozotne, tako zelo nalezljive bolezni?
Mar je ne bi bilo mogoče, smo se vprašali, vseene ozdraviti?
J
DOMACI PBOB LEMI IN VESTI
Zakonski predlog o juridični ureditvi
slovenskih šol
pred komisijo za ustavna določila
Pretekli teden je parlamentarna komisija za ustavne zade. ve razpravljala o zakonskem osnutku za ureditev slovenskega šolstva, ki ga je predložil naš poslanec, tovariš Vidali, skupno z drugimi komunističnimi poslanci. Komisija je ugotovila, da omenjeni osnutek ni v navzkrižju z ustavnimi določili in to z nekaterimi opombami v zvezi z določenimi problemi, o katerih pa bo odločala komisija za javno vzgojo.
To pomeni, da je bil napravljen korak naprej na poti za juridično ureditev slovenskega šolstva na področju Tržaškega ozemlja, goriške pokrajine in Benečije, za kar se borimo že vrsto let. To je problem, ki ga mora vlada nujno rešiti in ni kakor ne bi bilo koristno, da bi ga še nadalje postavlja na stran.
Zastopnik vlade v omenjeni komisiji je oh tej priliki izja vil, da bo vlada čimprej pred ložila podoben zakonski osnu tek za ureditev slovenskega šol stva. To, seveda, ni nič poseb nega. Toda pri tem se sporni jamo, da je nekaj podobnega storila že pred leti, ko je poslanec Rossi, ki je bil tedaj mi. nister za javno vzgojo, predložil zakonski osnutek, ki ga je Vsa slovenska in tudi italijanska demokratična javnost zavr. nila, saj je bil ta osnutek v pol. nem protislovju z demokratičnimi načeli, ki jih vsebuje republiška ustava in je postavljal državljane slovenskega jezika v podrejen in manjvreden položaj v primerjavi z državljani italijanskega jezika.
Ne bomo na tem mestu naštevali vseh mogočih postavk, ki jih je vseboval zadevni za konski predlog, ki je temeljil na odvratni osnovi narodne diskriminacije državljanov slovenskega jezika, toda nikakor ne moremo mimo, ne da bi še posebej podčrtali ene izmed o-menjenih postavk. Kot je znano bi bil po predlogu, ki ga
Gre za osnutek, ki ga je predložil poslanec Vidali skupno z drugimi poslanci KPl
to ne bi bilo dovolj, kajti posebna komisija, ki bi jo sestavljali slovenski in italijanski olšniki in drugi funkcionarji, bi bila imela odločilno besedo v lem, ali naj se pripusti slovenskega otroka v slovensko šolo. Na osnovi omenjenega predlo, ga bi med drugim otroci tistih slovenskih staršev, ki nimajo italijanskega državljanstva, ne mogli obiskovati šole s slovenskim učnim jezikom. Ne da bi se dotikali vseh nadaljnjih di-
skriminacijskih postavk, ki jih
kot jasno, do kakšne mere je segala narodna diskriminacija državljanov slovenskega jezika.
Upamo, da predlog, ki ga na. merava sedaj predložiti vlada, ne bo temeljil na podobnih načelih kot je temeljil predlog Rossi.
Podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Folehi je po obisku, ki ga je napravil v Jugoslaviji, med drugim izjavil, da so razpravljali tudi o reševanju vprašanj narodnih manjšin in da sta obe strani soglašali s
je vseboval predlog Rossi, po-1 tem, da je treba ta vprašanja staja vsekemu demokratu več | reševati na osnovi konstruktiv-
Nove pobude za ustanovitev dežele
Interpelacija noriških pokrajinskih svetovalcev KPl
je predložil socialdemokratski poslanec in bivši minister Rossi, državljani slovenskega jezika morali posebej zaprositi za vpis svojih otrok v šolo s slovenskim učnim jezikom. Toda
Goriški pokrajinski svetovalci KPl so pokrajinskemu predsed. niku poslali naslednjo interpe. lacijo :
«Od 5. do 8. novembra letos je bil v Milanu 19. kongres Zveze italijanskih pokrajin, ka. terega se po pravilih lahko udeležijo vsi pokrajinski svetovalci ; goriško pokrajino je na tem kongresu zastopal njen predsednik.
Na kongresu so obravnavali vsa važna vprašanja s stališča avtonomije krajevnih ustanov in ustavnih načel.
Na koncu so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo potrebo, da se na podlagi člena 116 ustave čimprej ustanovi dežela ; izdelali so nov predlog občinskega in pokrajin, skega zakona ter določili ustanovitev vsedržavnega sveta krajevnih ustanov.
Podpisani svetovalci izražajo
prepr’"'anje, da so za našo pokrajino velike važnosti tisti kle. pi 9. kongresa Zveze italijanskih pokrajin, ki naglašajo po. trebo, da se čimprej ustanovi dežela s posebnim statutom — v tem smislu je bilo storjenih
več vladnih ukrepov — ki naj odpravijo primanjkljaj našega obračuna.
Zaradi tega smo mnenja, da bi moral gospod predsednik na prihodnji seji pokrajinskega sveta v primernem poročilu go. voriti o poteku in zaključkih kongresa italijanskih pokrajin; obenem naj se napravijo ustrez. ni koraki v skladu z okločitva-mi omenjenega kongresa».
nega sodelovanja in v znamenju dobrih sosedskih odnosov med obema prizadetima drža.
Tudi vprašanje juridične u-reditve solvenskega šolstva v Ita. liji spada v to okvir.
Komunisti se že od vsega začetka borijo za to, da bi se vprašanje slovenskega šolstva v Italiji zadovoljivo rešilo. V tej zahtevi izhajajo s stališča, da je treba v polni meri spoštovati načela demokracije in popolne narodne enakopravnosti. To bodo delali tudi v bodeče in vse dotlej, dokler ne bo dokončno in zadovoljivo rešeno to vprašanje.
Toda okrog tega vprašanja se mora nujno ustvariti enotna in široka fronta vseh zavednih Slovencev in vseh demokratov, ne glede na politična ali ideološka prepričanja in n-e glede na to, kateri politični stranki ali združenju pripadajo.
Od tega, kako bo rešeno vpra. sanje slovenskega šolstva v Italiji in kdaj bo to vprašanje do. končno rešeno, sta v veliki meri odvisna i bodočnost i razvoj slovenske šole — in torej tudi bodočnost in razvoj slovenske •etnične skupnosti, ki živi v me. jah Italije.
M. D.
PROSLAVE
OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Jutri, v soboto 21. novembra ob 20. uri
v kinodvorani
v Boljuncu
govorita člana CK KPl:
Karel Šiško vic - Mitko
Pino Burlo
predseduje župan
Dušan Lovriha
V torek 24. novembra ob 20.30 V dvorani prosvetnega društva
v Ricmanjih
govori
Marija Bernetič - Marina
članica CKK KPl
Vse vaščane vabimo k udeležbi
Kampanja včlanjevanja v našo partijo
obnavljanje in za prido-
Kampanja za članskih izkaznic bivanje novih članov je, lahko rečeno, že v polnem teku. Razne celice so že v počastitev o. bletnice Oktobrske revolucije obnovile 100% včlanjevanje, mnoge pa so do tedaj napravile pomembne korake naproti k te. mu cilju. Na splošno lahko rečemo, da delo dobro napreduje, vendar pa ne bo odveč, ako tudi n tem mestu povabimo naše tovariše, naj napravijo, kar je v njihovih močeh, zato, da bo delo čimprej zaključeno in da se bo tako naša federacija na svojem kongresu, ki bo sredi januarja 1960 tudi v tem pogledu podala povsem pozitiven obračun.
V zadnjih letih se je naša partija močno učvrstila, predvsem v organizacijskem pogledu. To potrjujejo uspehi, ki smo jih dosegli. Sedaj gre za to, da se ta učvrstitev še izboljša. To je nujno potrebno zato, da se zagotovi uspeh vseh borb, ki jih vodi tržaški delavski razred za zaščito svojih pravic, za boljšo bodočnost našega mesta
Dr. Ribar umrl
Čestitke
V Padovi je promovirala za doktorja farmacevtike
MAGDA TAVČAR Mladi doktorici čestitajo teta in prijatelji.
Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo <*Delay>.
Trst zahteva nujne ukrepe za rešitev gospodarstva
♦ Spomenica tržaške CGIL
in vse države. Navzočnost organiziranih skupin in aktivnih skupin komunistov na vseh mestih in velikih deloviščih, v vr. stah obrtnikov in malih trgovcev, med izobzraženici in pro-fesionalei, med ženami in mladino, je eden izmed pogojev za napredovanje zavesti, da se z gibanjem, z enotno borbo lahko doseže sprememba položaja v smislu zahtev in želja teli kategorij, to je v interesu širokih plasti prebivalstva. To je potrebno za dosego resnično ši. roke in množične partijske organizacije. S tem prepričanjem moramo, bolj kot v prejšnjih letih, razviti široko kampanjo za pridobivanje novih članov. Res je sicer, da obstajajo velike ovire in težave, toda prav tako je res, da se da te ovire kot težave premostiti. Seveda je za to potrebna odločna in dobra volja. In uspehi iz prejš-njih let nam dajejo v tem pogledu dovolj prepričljive o-kaze.
Pomanjkljivosti iz prejšnjih let je treba nujno odpraviti. Predvsem je potrebno, da se o-tresemo škodljivega sektaštva, ki preprečuje razširitev partijskih vrst. Naša kampanja mora biti javna, mora biti združena s široko propagandno akcijo in z borbami, ki jih vodi Partija na različnih področjih.
Vabimo tovariše, naj poroča.
jo o svojem delu, naj pov^ svoja mnenja o kampanji za navijanje članstva in pridobi'3 nje novih tovarišev. Naj t°rf' seznanijo javnost z lastnimi 'll kušnjami in uspehi.
Otvoritev nove sezone
SNG
F
Slovensko narodno gledal$ v Trstu bo jutri, v soboto ' novembra od 21. uri v tržaški Avditoriju otvorilo gledali$ sezono za leto 1959-60, io j 15. sezono. Ob tej pr^
svojo
sporedu 113 prenU<
tega gledališkega ansambla-Sezona bo otvorjena s
di jo NICHY - ZLATI DEČ$
ki jo je napisal tržaški roj^
prof. Josip Tavčar. Delo je žiral Jože Babič, za scene preskrbel Jože Cesar, pesmi -spremljajo to gledališko del0 ^ je skomponiral bazoviški r0][ Aleksander Vodopivec.
i/&
Snov, ki jo avtor obrav° v tem delu je vzeta iz danost ga dogajanja v katerem koli l> likem mestu. Je torej pot sodobno delo.
Več o tej noviteti borno p°f(t čili ob drugi priliki.
■se"1
Ta teden je minister za državne udeležbe, Ferri-Aggradi obiskal Trst. Po obisku najpo-
rj j	.	, , membnejših tržaških industrij-
Lvedeh smo, da je pred krat- _	,	v ,
_	_ n______.	____,	,_v_y,[ skih poctpetij, je se srečal s
predstavniki tržaškega politične.
kim na Dunaju umrl, tržaški sorojak, eden starih slovenskih kulturnih delavcev in novinar, dr. Dušan Rybar. Pokojni Ry-bar je bil znan kot poštenjak in demokrat, ki je bil navezan na naše kraje in tukajšnje ljudstvo. Več let je služboval rta radij Trst A, kjer je urejal domače vesti, kot je nneto spremljal tudi seje naših občinskih svetov, kulturne prireditve in vse važnejše dogodke življenja tržaških Slovencev.
ga, gospodarskega in sindikalnega življenja. Ti predstavniki so predočili ministru pereča vprašanja tržaškega gospodarstva ter zahtevali čimprejšnje ukrepe, ki so nujno potrebni za premostitev obstoječega izredno težkega položaja.
Ostal nam bo v blagem spominu.
Med drugim je značilno, da so se tudi tisti krogi, ki so ob raznih prilikah trdili, da v re-
poudarjali, da so komunistične zahteve gola demagogija, sedaj pridružili tem zahtevam. Polo žaj, v katerem se danes nahaja, mo najprepričljiveje potrjuje, da so imeli komunisti prav, ko so na vseh mestih in ob vsaki priložnosti poudarjali, da so potrebni nujni ukrepi ne la za delno rešitev perečih vprašanj, temveč in predvsem za sprejem radikalnih ukrepov, ki bi omogočili ozdravitev tržaškega gospodarstva, zajezili brezposelnost, zaustavili izseljevanje najbolj kvalificirane delovne sile, ki je nujno potrebno zato.
sirijska podjetja, kot so ladjedelnice, tovarna strojev, škedenj. ska livarna itd,
Tako smo slišali n. pr., da je sedaj ministru tudi predstavnik liberinske Delavske zbornice predlagal, da zagotovila, da ne bo prišlo do nadaljnjih odpustov z dela ne morejo odvzeti more, ki leži pred tržaškimi delavci ; da se je predsednik industrijskega pristanišča zavzel za moderniziranje ladjedelnice
snici ne obstajajo tako resni ! da se ohrani tudi bodoče slo-problemi, kot pa so jih naka- I ves, katerega so na primei uži-zovali komunisti, in ki so često * vale zlasti tržaška velika indù.
Volitve v
Delavskih zadrugah
V nedeljo 22. novembra, od 9. do 20. ure, bodo na osrednjem sedežu v ul. Passeggio Sant’Andrea, volitve enega dela upravnega sveta Delavskih zadrug.
Na pobudo KPl, PSI, NSZ, NDZ-CGIL, odbora starih in ustanovnih članov iz Trsta, federacij KPl in PSI in CGIL iz Gorice in Vidma, je b|I ustanovljen poseben odbor za obnovo in izboljšanje Delavskih zadrug, ki je odobril program, ki posnema onega, ki ga je dal Delavskih zadrugam Valentino Pittoni v času uspešnega razvoja te ustanove. Odbor je nadalje odobril Enotno listo obnove, ki je na glasovnici označena s številko 2.
Demokristjani, socialdemokrati in republikanci so s svoje strani predložili takoimenovano listo Italijanske demokratične koncentracije, ki bi hotela še nadalje ohraniti sistem «stolčkov» in «kamore», spremeniti značaj Delavskih zadrug in jih iztrgati suverenosti članov, ki so njih edini zakoniti lastniki.
Za vrnitev Delavskih zadrug članom, za dosego, da bodo zadruge činitelj preprečevalca draginje, za njih obnovo in izboljšanje, je potrebno izvoliti tiste kandidate, ki jamčijo, da bodo delovali v korist članov, to je kandidate, ki jih predlaga Enotna lista obnove. To se stori na tak način, da se na glasovnici prečrta volilni znak štev. 2.
Ni treba delati drugih znamenj ali napisov na glasovnici!
VOLITE SAMO LISTO ŠTEV. 2!
Zato, da boste lahko volili, morate imeti s seboj knjižico Delavskih zadrug, na kateri je razvidno, da ste prispevali svoj delež v znesku 500 lir. ( Četudi tega zneska niste v celoti izplačali, imate pravico do glasovanja.) Kdor je morda izgubil omenjeno knjižico, naj .pohiti z zahtevo, da mu uprava napravi dvojnik. Zato se je obrniti na najbližnjo poslovalnico Delavskih zadrug. Za duplikat je treba plačati 100 lir. Ta bo gotov v roku 2 dni.
Ne pričakujte, da boste prejeli na dom morebitno vabilo ali potrdilo za volitve. Zata pojdite na volišče na lastno pobudo s knjižico Delavskih zadrug in z osebno izkaznico.
Zato, da bo prišlo močno zastopstvo levičarjev v upravni svet Delavskih zadrug, zato da bo ta ustanova ponovno prišla v roke članov, ti priporočamo, da voliš v nedeljo 22. novembra. Volišče bo odprto od 9. do 20, ure.
S toplimi pozdravi.
ODBOR ZA OBNOVO IN IZBOLJŠANJE DELAVSKIH ZADRUG
Za to, da Delavske zadruge ne bodo več «Ente morale», kar sta vsilila Paiamara in Krščanska demokracija; za obnovo statuta, ki je bil v veljavi v predfašistični dobi, to je pred letom 1922; za popolno suverenost članov nad našo največjo zadružno ustanovo,
VOLITE TAKO - LE
f
v

L 1 / I A M-* m	— 	——
	
Sv. Marka — kar smo mi vedno zatrjevali in za kar se je zavzel tudi naš poslan-ec tovariš Vidali v Rimskem parlamentu — in kar je nujno potrebno ako hočemo, da bo ta ladjedelnica tudi v bodoče mogla vzdržati pred konkurenco drugih tovrstnih industrijskih podjetij bodisi v Italiji, bodisi v tujini.
V imenu Nove delavske zbornice CGIL je govoril tovariš Calabria, ki, je izročil ministru tudi posebno spomenico, ki jo je za to priliko sestavila CGIL. V tej spomenici zahteva CGIL med drugi takojšen podpis pogodbe za gradnjo enega prekooceanskega parnika in primerna nakazila za moderniziranje zastarelih 1 ad jedilniških naprav ter zagotovitev kontinuitete dela.
Za Tovarno strojev se zahteva, v omenjeni spomenici, na-
ročila motorjev za tri ladje, ki jih gradi, odnosno jih bodo zgradili v CRDA. Za Arzenal sc nadalje zahteva primerna nakazila za izvršitev del, ki so nujno potrebna za moderniziranje obrata. Isto se zahteva tudi za miljsko ladjedelnico Sv. Roka in za škedenjsko livarno.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU —-------------------
Trstu
V soboto 21. t.m. ob 21. uri v Avditoriju v krstna predstava
« N I C K Y, ZLATI DEČEK» komedija v treh dejanjih Spisal JOSIP TAVČAR
Režiser JOŽE BABIČ	Scenograf JOŽE CESAR
ra
na
ra
ni
kc
pr
ja
ce
so
ve
ki
Pt
0 ve ni at
01 8t
n
«i
n
*1
b
(]
PONOVITVE
V	nedeljo, 22. t.m. ob 16.30 v Avditoriju
V	sredo 25. I. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčind1' v nedeljo 29. t. m. ob 16.30 v Ljudskem domu v Kri'11’ v torek 1. decembra oli 20.30 v kinodvorani v Skednju
n
P
ti
n
Sl
k
li
n
s
s
t
e

Vašem pomen podporne znamke
57 milijonov študentov
(Nadaljevanje s 7. struni)
ako bi hotele doseči to, kar je SZ že dosegla.
Znanstvene pridobitve so v določenem pogledu merilo spin. šnega napredka dežele. Jasno je, da se le manjši del sovjetskih inženirjev in znanstvenikov ukvarja z vesoljskimi pro. ldeini, pač pa njih velika večina posveča vse svoje napore za blaginjo ljudstva. V tem je tudi gledati vesoljske pridobitve. Zato nič čudnega, ago je sam Nixon v svojem poročilu Eisen-howerju po svojem obisku v SZ; med drugim poudaril, da je življenjska raven sovjetskih državljanov «zelo visoka in dostojna, bolj kot se je do sedaj mislilo». In je namignil, naj se «pravi po vidi» programe ameriške radijske propagande, ker govore Sovjetom v nerazumljivem jeziku.
Spričo vsega tega se ne moremo čuditi, da so Sovjeti sklenili, da bodo čez nekaj let u-vedli 35-urni tedenski delavnik in da bodo mezde povečane za 4()%, davki pa bodo dokončno odpravljeni !
Katera država na svetu zmore kaj takega?
Istočasno kot kampanja za obnavljanje partijskih izkaznic se je začela tudi kampanja za širjenje podpornih znamk. Naloga slehernega člana naše par. tije je, da se že ob priliki obnovitve članske izkaznice obveže., da bo sprejel vsaj eno po-porno znamko v znesku, ki je dostopen njegovemu 'ekonomskemu stanju. To naj stori v zavesti, da partija nujno potrebuje velika denarna sredstva za vodenje svoje politične in organizacijske dejavnosti.
Naša federacija se je obrezala, da bo v teku leta 1960 razprodala za 800 tisoč lir podpornih znamk.
Člani federalnega komiteja in federalne kontrolne komisije so ob otvoritvi kampanje, ki je v teku, sprejeli sledeče obveznosti glede podpornih znamk.
Vidali 5.000 lir, Bernetič 3 tisoč, Sema 2.000, Passo 2.000, Tonel 1.000. Crevatin 1.000, Pettirosso 500. Zambon 500. Pa. dovari 1.000, Di Lenardo 1.000. Santalesa 2.000. Postogna 1.000, Lovriha i .000, Perini 1.000. To-maselli 1.000. Golli 1.000, Ger-bee 1.000, Ernesto Weiss 1.000, Laura Weiss l.OOfi. Pescatori 1.000, Poccecai 2.000, Pugliese 1.000, Cermeli 1.000, Martinelli 1.000, Alberto Giacomini 500, Pire 1.000, Pogassi 2.000. Calabria 1.000, Debarbora 1.000. De. ferri 3.000, Burlo 2.000. Gombač 1.000, Spartaco, Valentinis 1.000, Millo 1.000, Semilli 1.200, Tominez 1.000, Lussi 1.000, Sa-
žeta tako malo razumevanj8 to in ki si na vse načine V zadevata, da bi preprečili! liji, ono vključitev v p"®1 , teku t
valili proces, ki je vsem svetu.
kak-:
Kakšni sporazumi m y
so pogoji teh sporazumov,
se skrivajo za tem, kar jc _ objavljeno v zvezi s potovanj rimskega podtajnika minist*5 j za zunanje zfjdeve v JugosD jo? To je tisto, kar vprašuj6*1 in vlada je dolžna, da tud* tem govori jasno!
Ko je bil naš list že v 1
sku, smo izvedeli, da je
nistrstvo za zunanje zade' v Rimu demantiralo nek3* re vesti v zvezi z načrti
spremembo državnih m6-''!
,ei"
/
da vesti, o katerih poroča1 na gornjem mestu ne Predvsem je treba podčd3 dejstvo, da je vlada dol)1’ da govori jasno in brez kega zavijanja in to ten1*’1’
premaknitvi meja na p°3 čju repentabrske občine na Kolovratu.
Sožalja
Prejšnji teden je z
adda.
Mario S,„„	'
lir.
Zgledu, ki so ga dali gori navedeni tovariši, ki vodijo našo federacijo, so sledili tudi voditelji številnih sekcij in celic, ta. ko v mestu kot na deželi.
Spremembe
meja
(Nadaljevanje s 1. strani)
v Jugoslaviji, o katerem se s takim poudarkom pripisuje da je «vzor miroljubnega sožitja in pomiritve», prav s strani tiste vlade in tistega tiska, ki ka-
je žena. ki je do nedavne!!8 , poučevala na obrtniški Ljubljani. Openski prosvetni r lavci in člani prosvetnega ,, štvo «Opčine» mu izrekaj0 je globoko sožalje.
* * *
kolegu
mladin^U
Stanovskemu
Jerebu, uredniku mlačni'-- „j,i lista «Galeb» izreka ureti11 ^ kolektiv «Dela» svoje sožalje.
Tovarišu Egidiju Baissu z ^ čin, kateremu je ta tede*1 ..|i oče, izrekajo openski kom
svoje globoko sožalje, mu se
ka1'
pridružuje tudi