Naročnina mMeSno	A.	4 ^^^^^^^	Abbonamenti: Mcse
12 ca inorem-	^RT W	MSŠL.	W	^^ ^^ 12 Lire; Estero. me-
stvo 20 Lir — ne-
Inozemstvo 50 Lir.

•e 20 Lire, Edudone
C. C. P.» Lubiana
rafi. Ljubljana	MHP JMf A ^HL m/Hm^^T f^SU B	^^B KB	— ^^^ ^^P 10.650 per gli abbo-
10.650 za naročnino ln 10.349 za taaerat«.
Podružnica«	Izhaja vsak dan cjatra) razea ponedeljka is dneva po praznlkn.	Filiale«
aamenti: 10.349 per le inserzioni.
Novo mesto.
Novo mesto.
a Uredništvo In oprava! Kopitarjeva 6, Lfubljana. g IzkljuCna pooblaščenfca za oglaSevanje Italijanskega ln tujega | Redazion«, Amminlstraziooei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionarla esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.	I	Telelon 4001—4005.	|	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milana
Vojno poročilo št. 699
Neprestani napadi na Malto
Sovražnikov sunek pri Mekiliju odbit
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Napad oklepnih sil proti našim postojankam vzhodno od Mekilija je bil odločno odbit; sovražnik jc pustil v naših rokah več ujetnikov, na bojišču pa nekaj mrtvih.
Nemška lovska letala so sestrelila en »Wel-lington« ter na tleh zažgala neko drugo letalo.
Angleška letala so bombardirala Ren gazi, pa niso povzročila škode, niti žrtev med prebivalstvom.
Podnevi in ponoči so skupine Osnih letal napadale otok Malto, nad katero so sestrelila en >Spitfirec. Sovražna letala so spustila nekaj bomb na Kreto. Izgub ni bilo.
Italijanski delež pri podmorniškem vojskovanju
Berlin. 1. maja. AS. »Deutsche Allgcmeinc Zeitung« objavlja članek svojega dopisnika Let ona Boehmerja o italiiansko-nemškem pomorskem sodelovanju. Italijanska mornarica, ki io jc Churchill v sanjah že tolikokrat uničil, gospodari v Sredozemskem morju ter ie že dolgo časa s svojimi podmornicami, kakor tudi z drugimi ladjami v ofenzivi. Na drugi strani pa italijanske podmornice uspešno podpirajo delo nemških podmornic proti angleškim in ameriškim ladjam na Atlantskem morju. Bohmer natn navaja številke Indij, katere so že potopile italijanske podmornice, kar je najboljši dokaz za tesno sodelovanje med italijanskimi in nemškimi podmornicami pri zmagovitih nastopih na raznih morjih.
Sestanek med Ducejem in Hitlerjem
Dne 29. in 30. aprila sta se sestala v Salzburgu Duce in Hitler, pogovorov pa sta se udeleževala tudi italijanski in nemški zunanji minister ter načelnika italijanskega in nemškega generalnega štaba — Pogovori so bili
političnega in vojaškega značaja
Rim, 1. maja. AS. Dne 29. in 30. aprila sta se sestala v Salzburgu Duce in Hitler. Sestanek je potekel v duhu tesnega prijateljstva in neraz-družljivega bratstva v orožju med dvema narodoma in dvema voditeljema. Pri pogovorih so bili ugotovljeni popolnoma enotni pogledi na položaj, ki so ga ustvarile sijajne zmage sil trojne zveze in v pogledu nadaljevanja vojne obeh narodov na političnem in gospodarskem polju. Še enkrat je bila ob tej priložnosti potrjena skrajna odločnost Italije, Nemčije in njunih zaveznikov, zagotoviti dokončno zmago z vsemi razpoložliivimi silami.
Političnih pogovorov sta se udeležila tudi italijanski zunanji minister groi Ciano in nemški zunanji minister von Ribbentrop. Oba zunanja ministra držav Osi sta na sestanku obravnavala važna zunanjepolitična vprašanja. Vojaških posvetov sta se udeležila tudi načelnik italijanskega generalnega štaba general Cavallero ter vrhovni poveljnik nemških sil maršal Keitel. Navzoča sta bila še italijanski veleposlanik v Berlinu D i n o A11 i e r i ter nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen.
Rim, 1. maja. AS. Sestanek med Ducejem in Hitlerjem je bil v bližini Salzburga v gradu, katerega je dala gostom na razpolago nemška vlada. Dne 29. aprila zjutraj je prišel Duce v spremstvu zunanjega ministra C i a n a , načelnika glavnega stana generala Cavallera ter drugih političnih in vojaških sodelavcev na majhno železniško postajo blizu kraja, ki je bil določen za
Nemško vojno poročilo
Izboljšanje nemškega bojišča na vzhodu — Bombe na Sebastopol, Novorosijsk, Petrograd ter na vzhodno angleško obalo
ITitlerjev glavni stan, 1. maja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na vzhodnem bojišču so imeli nemški napadi za posledico nadaljne izboljšanje na bojišču. S tanki podprti krajevni napadi sovražnika niso imeli uspeha.
Na Laponskem ter na murmanskem bojišču so nemške in finske čete odbile več napadov s krvavimi izgubami za sovražnika.
Bojna letala so podnevi in v noži na 1. maj z rušilnimi in zažigalnimi bombami bombardirala vojaške cilje v Sebastopolu, Novorosijsku in Petrogradu.
Včeraj so Sovjeti izgubili v letalskih bojih 53 letal, tri nadaljna pa so bila uničena na tleh.
V Severni Afriki je bilo pri obrambi zoper nofne angleške izvidniške sunke zajetih nekaj ujetnikov.
Podnevi in ponoči so bila uspešno bombardirana letališča na Malti.
Preteklo noč so bojna letala uspešno napadla
pristanišča in ladjedelnice na vzhodni angleški obali.
Berlin, 1. maja. AS. Po zadnjih podatkih je razvidno, da je bilo med žrtvami civilnega prebivalstva pri angleških letalskih napadih na mesto Rostock 163 o6eb mrtvih; med njimi je bilo 29 francoskih vojnih ujetnikov.
Berlin, 1. maja. AS. »Nachtausgabec piše, da imajo povračilni nastopi nemškega letalstva na angleška mesta globok vtis v sovražni državi Churchill mora na vse načine miriti ljudstvo. Ko jim je toliko govoril in vzbujal sanje o sprožitvi druge fronte, ki jo neobhodno zahtevata Moskva in \Vashington, je nastal nenaden preobrat in zdaj svojemu ljudstvu ne more prikriti novega poloma. Njegov sistem napadov na civilno prebivalstvo, ki ga je poskusil že konec leta 1940, je dobil trd odgovor od nemške 6trani, ki bi je po angleškem prebivalstvu. Gmotna in moralna škoda, ki jo povzročajo nemški maščevalni poleti, je neprimerno večja kakor tista, ki jo prizadevajo Angleži nemškim kulturnim in umetniškim središčem.
Hemski glas o povračilnih napadih na Anglijo
Berlin, 1. maja. AS. Nemški meščevalni napadi angl. mesta Bath, Norwich, Eweter in York so angleško javno mnenje navdali s silnim strahom. Na angleško ogorčeno kričanje odgovarja »Zwolf Uhr Blatt«; »Imamo pravico, da plačujemo z istim denarjem, s katerim nam je plačalo angleško letalstvo. Angleži so bili, ne pa Nemci, ki so začeli z uničevanjem cerkva in najimenitnejših spominskih zgradb po nemških mestih. Zato nam ne more nihče braniti, da ne bi mi ravnali prav tako.« List potem povzame: »Angleški narod naj se obrača do svoje vlade, naj pokliče na odgovor Churchilla, ki j« prvi ukazal take barbarske zločine. Mi ravnamo z njimi, kakor ima on navado ravnati z nami, in ker ne razume drugih dokazov, se lotevamo njegovih lastnih. Način in pravi angleški
Potopljene nizozemske ladje
Rim, 1. maja. AS. Uradno angleško poročilo pravi, da je bilo od 2,610.000 ton nizozemskega brodovja, ki je prešlo na angleško stran do 31. decembra potopljenih 1,941.000 ton.
V Moskvi ni bilo prvomajske parade
Rim, 1. maja. AS. Prvikrat v zgodovini Sovjetske Rusije danes ni bilo tradicionalne prvomajske vojaške parade v Moskvi. Kakor poroča angleška agencija iz Samare, je sovjetska vlada sklenila opustiti parado ter naročiti delavcem, naj ostanejo rajši ves dan pri svojem delu.
Orožja proti podmornicam ni
Rim. 1. maja. AS. Ameriška revija »Tinie-oi$e. da navzlic vsem naporom, kako zmanjšati nevarnost sovražnih podmornic v Zdruz.enin državah, doslej še niso mogli iznajti nikakega uspešnega orožja za boljšo zaščito trgovskih ladij ob obalah Združenih držav. Osne podmornice potapljajo tudi vojne ladje in ne nune dan ob Atlantski obali, da ne ln prisil na koono brodoloinci s Dotoolienih ladii.
namen, da bi stjahovali civilno prebivalstvo in v njem omajali voljo do odpora, našega naroda ne gane. Naš narod ni dal in ne daje slutiti, da je utrujen. Pač pa so utrujeni Angleži, ko si njihovi vojaški in politični voditelji niti pod moskovskim pritiskom ne upajo odločiti za kakršen koli važnejši vojaški nastop «
List »Munchener Neueste Nachricten« pa pravi, da so Angleži še pred nekaj dnevi sneli krinko in se naslajali ob najbolj barbarskih popisih škode, ki jo je pretrpelo nemško prebivalstvo zaradi napadov angleških letal. Po odločnem nemškem odgovoru pa zdaj pričenjajo zanikavati, da bi hoteli z bombardiranjem strahovati, nemške ukrepe pa označujejo kot barbarske in krute. Kakšna je angleška nesramnost in hinavščina, je lahko soditi po tem — zaključuje list — da če so Angleži pripravljeni prepustiti vse zaklade omike na celini boljševiškim tolpam, tudi sami ne čutijo nikakega zadržka, da ne bi še s svojimi sredstvi skušali uničevati zgodovinskih spomenikov evropske omike in zasebne lastnine evropskih prebivalcev. Churchill je že vdrugič svoje letalstvo pognal nad nemško civilno prebivalstvo in vdrugič je zdaj začel tarnati nad posledicami, ki jih mora nositi angleški narod som. Angleško veselje nad barbarskim rušenjem po letalskih napadih na Lii-Beck, Rostock in Koln je že pri kraju, zdaj so jeli objokavati škodo, ki jo mora angleško ljudstvo trpeti zaradi Churchillove zločinske politike.
pogovore. Duceja je po prihodu na to postajo pozdravil Hitler. Na postaji so bili navzoči tudi zunanji minister von Ribbentrop, nemški vrhovni poveljnik maršal Keitel, državni vodja B o r m a n n , načelnik nemškega tiskovnega urada dr. D i e t r i c h ter gauleiter dr. S c h e 11. Hitler je pospremil Duccja v grad, kjer je te dni stanoval in kjer ga je že pričakoval šel predsedniškega kabineta državni minister M e i s s n e r. Po zajtrku, ki so se ga udeležile osebnosti iz Ducejevega in Hitlerjevega spremstva, je bilo vse popoldne določeno za politične posvete, ki sta se jih udeležila tudi zunanja ministra Ciano in Ribben-tropp. Prvi dan pogovorov se je končal z intimno večerjo. 30. aprila se je Duce v spremstvu vrhovnega poveljnika nemških oboroženih sil maršala Keitela podal k Hitlerju, pri katerem so imeli na-
to razgovore, tičoče se vojaških vprašanj in ki so se jih udeležili z italijanske strani tudi načelnik glavnega stana general Cavallero, italijanski vojaški pribočnik v Berlinu divizijski general M a r r a s ter brigadni general G a n d i n , z nemške strani pa maršal Keitel, maršal K e s s e 1 -ring, topniški general J odi ter nemški vojaški pribočnik v Rimu general von P i n t e 1 e n. Istočasno sta se sestala tudi oba zunanja ministra Ciano in Ribbentropp, ki sta nadaljevala politične posvete, katerim sta prisostvovala italijanski veleposlanik v Berlinu Aliieri ter nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen.
Sestanek med Ducejem in Hitlerjem se je končal pozno popoldne s kratko rekapitulacijo političnega io vojaškega položaja.
Nov japonski uspeh v Birmi
Japonske čete so zasedle Lashio in presekale birmansko cesto - C^terai Alezander resno ogrožen pri Mandalayu
Bangkok, 1. maja. AS. Kitajsko uradno poročilo pravi, da so se kitajski oddelki umaknili iz birmanskega mesta Lashia.
Rim. 1. maja. AS. Znani komentator londonskega ridn Patrick Lacv ie, govoreč o Birm, rekel: »Padec Lashia je velikanska nesreča za nas vse, predvsem pa za naše kitajske prijatelje. Za njih pomeni konec glavne zveze med Indijo in Kitajsko, po kateri so dobivali orožje. Japonci pa so tako zavzeli poglavitno pot. po kateri so Ancleži dobivali dragoceno pomoč v kitajskih četah. Japonski uspeh resno ograža sile generala Alexandra v Birmaniji. zlasti pa njegovo desno krilo jugovzhodno od Manda-lava. ki se mu že bliža io Japonci.
Bangkok, 1. maja. AS. Vrhovno kitajsko ipo-veiljstvo je v nekem poročilu priznalo, du so Japonci s podporo topništva in letalstva izvedli silovit napad na Lashio. Japonske čete, pred katerimi so bile mogočne skupine tankov, so prisilile kitajsko earnizijo k umiku iz mesta na »nove postojanke«. Japonci jih na begu zasledujejo in v teku so novi ostri boji.
Tokio. 1. maja. AS: Ker so Japonci zasedli del ceste, preko katere prihaja petrolej iz Bir-manije proti Čunkingu, je Cangkajškova vlada sklenila čimbolj šlediti s petrolejem.
Stockholm. 1. maja. AS. Iz Londona poročajo, da vlada v današnjem angleškem tisku velik pesimizem glede položaja v Birmaniji. Londonski tisk v svojih komentarjih že pripravlja javnost na morebitno izpraznitev te dežele.
Šanghaj, 1. maja. AS. Poročila ameriških in
angleških agencij z bojišča v Birmi praviio. da se bitka vedno bolj približuje Kitajski in da grozi nevarnost, da bi Japonci prišli Kitniski za hrbet. Japonci so dospeli že v neposredno bližino birmanskega mesta Laschio, čez katero vodi važna dovozna cesta iz Rangoona v Cung- • kina-	_
Tokio, t. maja. AS. Agencija Domei poroča, da so japonski oddelki zasedli kraj Parang. za njim pa mesto Halabang ter letališče, ki leži 40 km severno od Parabanga na Filipinskem otoku Mindanau. ki ie po velikosti drugi v tej otoški skupini. Novice z Mindanaua praviio. da po zasedbi Paranga in pristanišča Kotabada Japonci ovladujeio vso ondotno pokrajino in da nnglo raztezajo svoie nastope zoper amerikan-ske oddelke, ki so še na zahodni obali tega
Tokio. 1. maja. AS. Včeraj ic 15 milijonov japonskih volivcev volilo novo skupščino. Od 1079 kandidatov bo izvoljenih 466 poslancev. Volišča so bila odprta od 7. zjutraj do 6. zvečer. Za tokijsko pokrajino bodo razglasili izid danes za druge pokrajine pa jutri. V prefekturi Oka-iama. kjer ic pred kratkim požar povzročil veliko škodo, bodo volitve 4. maja.
Tokio. 1. maja. AS. Sinočnii japonski listi poročajo, da so velike množice ljudstva drle na volišča. Ob enih je v Tokiu opravilo že 45% vpisanih volivcev volilno dolžnost, dočim ic pri prejšnjih volitvah volilo le 33%.
Tokio, 1. maja. AS. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da bo takoj po volitvah sklicana nova skupščina, ki bo izjavila trdno odločnost za nadaljevanje sedanje vojne do popolne zmage.
Dr. Gobbels o notranji napetosti v sovjetski Rusija
Berlin, 1. maja. AS, Nemški propagandni minister dr. Gobbels obravnava v listu »Viilkischer Beobachter« sovjetski položaj po vojaških dogodkih zadnjo jesen in preteklo zimo ter se sprašuje, kako dolgo bo msokovska vlada obvladala notranji položaj v sovj«tski Rusiji, V zvezi s tem nemški propagandni minister navaja nekatera poročila, ki jih pošiljajo ameriški časnikarji, živeči v Rusiji, v Ameriko. Teh časnikarjev gotovo nihče ne more obdolžiti sovraštva proti Rusom. Njihovi
dopisi se v resnici skladajo z navedbami doktorja Gobbelsa in potrjujejo notranjo napetost v sovjetski Rusiji. To potrjuje tudi značaj stalnih sovjetskih prošenj zaveznikom, naj jim pošljejo ne samo živeža, marveč tudi orožja ter naj čimprej ustanovijo drugo bojišče v Evropi. Nemški minister nato nadaljuje, da se lahko i ozirom na te okoliščine upravičeno vpraša, kako dolgo bo Stalin še lahko ostal v defenzivi in za kaj še mislil na sovjetsko ofenzivo, o kateri ni več govora.
Kralj Boris je obiskal Tracijo
Sofija, 1. maja. AS. Bolgarski kralj Boris se je vrnil v Sofijo z daljšega potovanja po Traciji, kjer je obiskal Fralo, Xeres, Cavallo, Xanti, Chiumurgino in Dedegač. Takoj po ipovratku v prestolnico je sprejel predsednika vlade in zunanjega ministra Fillova.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 1. maja. AS. Na karelijskem bojišču so Sovjeti srdito napadali in so povsod naleteli na odločne finsko-nemške protinapade. V zadnjih 24 urah so utrpeli velike izgube. Dva finska lovca sta se nad Rukajervijem spoprijela s skupino sovjetskih letal. Oba pilota sta bila ranjena, pa sta se vendar srečno vrnila. V Finskem zalivu in vse
► II
Poljaki ne zaupajo Sovjetom
Rim, 1. maja AS: Cesto govore o neki poljski armadi, ki da je pripravljena stopiti v boj, toda ta armada ostaja vedno nevidna. Morali bi jo sestavljati bivši vojni ujetniki, ki so jih Sovjeti spustili na svobodo na angleški in ameriški pritisk. General Sikonski, predsednik takoimenovane poljske vlade, je pred nekaj dnevi izjavil, da je 60.000 mož poljske armade prispelo v Perzijo. Zakaj v Perzijo? — se sprašuje »Popolo di Roma«. Isti general Sikonski, nadaljuje list, vneto zagovarja zahtevo po sprožitvi druge fronte na zahodu, ver. jetno z namenom, da bi lahko spravil famozno poljsko armado čim dalje 6tran od meja »bratskega
ruskega naroda«.
Švicarski list »Gazette de Lausanne« pa se sprašuje, zakaj vsi sovražniki Osi enotno ne priznajo sovjetske fronte za glavno in odločilno fronto v tej vojni? Očividno poljski vojaki zapuščajo sovjetsko bojišče, ker ne zaupajo sovjetski Rusiji in njenim obljubam, katerim nihče ne verjame. »Popolo di Roma« piše tudi, da Poljaki nikdar ne bo. do pozabili sovjetskega nastopa proti Poljski. Toda Poljaki 6e tudi molijo, če mislijo, da se bodo lahko z angleško, ameriško in rusko pomočjo borili proti Nemčiji, kar zopet potrjuje njihovo večno lahkomiselnost.
do Helsinkov je doživela zadnjo noč Finska letalske alarme, kakor še nikoli doslej. Na bojišču pri Aunusu ter še bolj proti vzhodu pri Ostinkih so bili odbiti močni sovjetski napadi. Na vzhodnem karelijskem bojišču je finsko topništvo obstreljevalo sovjetske utrjene obrambne položaje in tolklo pehoto, katera je bila na pohodu proti Fincem. Finski vojaki so z ročnimi bombami naskočili sovražnika, ki je vdrl v njihov© postojanke ter ga odbili.
Novo nemško letalo Do-217
Berlin, 1. maja. AS. Nemški listi priobčujejo sliko novega strmoglavskega bombnika, ki ga je
fred kratkim začelo uporabljati nemško letalstvo, o je letalo Do-217 iz tovarn Dornier. Ima 2 močna motorja, je zelo okretno, tako da je skoraj enako najbolj slovitim sovražnim lovskim letalom. Ima nove, zelo popolne zavore za strmoglavljanje, je zelo stabilno, nosi lahko največje bombe, pa tudi torpeda in mine. Oboroženo je s topovi in strojnicami, na vrhu pa ima jekleno kupolo, da lahko pilot strelja s topovi in strojnicami na vse strani. Novo letalo je že pokazalo odlične uspehe v Sredozemlju ter v borbi proti angleškim ladjam in v bojih z angleškimi kakor tudi s sovjetskimi letali.
Prebivalstvo Švedske
Stockholm, 1. maja. AS. Dne 1. januarja 15)41 je imela Švedska 6,371.432 prebivalcev. Iz zadnjega štetja je razvidno, da se je število prebivalstva do konca leta 1911 pomnožilo za 35.012 duš.
EJredba o preureditvi Borze dela v Ljubljani
Imenovanje upravnega sveta in strokovnjaka pri tej ustanovi
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela, glede na ministrsko uredbo o zaposlovanju nezaposlenih delavcev odrejal
1. Pokrajinsko ravnateljstvo dela v Ljubljani iz člena 1, naredbe z dne 25. iunija 1941, št. 52 se odpravlja
Doslei njemu pristoječi posli preidejo na Visoki komisariat, ki jih bo opravljal po Inšpekciji dela za Ljubljansko pokrajino. Imovina se odstopa Borzi dela.
Doslei Glavni upravi za posredovanje dela v Belgradu pristoječi 3% prispevek se od dne 10. aprila 1941-XIX dalje odvaja Visokemu komisa-riatu.
Doslej Pokrajinskemu ravnateljstvu dela pristoječi 7','»ni prispevek se odvaja Borzi dela.
Izplačevanje podpor za brezposelnost in na«. ii)e sta še nadalje poverjena Borzi dela za Ljubliansko pokrajino.
3.	Sedanji posvetovalni in sklepajoči organi Borze dela se odpravljajo in nadomestijo z upravnim svetom, ki mu predseduje po Visokem komisarju imenovani odposlanec in ki sestoji iz štirih predstavnikov delodajalcev in štirih predstavnikov delojemnikov, katere tudi imenuje Visoki komisar na predlog ustreznih pokrajinskih sindikalnih zvez.
Predlogi za imenovanja iz prednjega odstavka morajo obsegati teme za vsako izmed naslednjih proizvajalnih vrst: kmetijstvo, industrija in obrt, trgovina, denarstvo in zavarovanje.
Tajniške posle opravlja upravnik Borze dela, ki ga tudi imenuje Visoki komisar.
4.	Mesta predsednika in članov upravnega sveta so častna in ne dajejo pravice do nikake poslovne nagrade.
5.	Upravni svet Borze dela ima nalogo, da ukrene vse, kar je treba za gospodarsko finančno poslovanje Borze dela in da skrbi za upravljanje podpor za brezposelnost, pri čemer predlaga ustrezne sklepe Visokemu komisarju v odobritev.
Zoper ukrepe upravnega sveta glede izplačevanja podpor za brezposelnost je dopustna pritožba preko pristojnih pokrajinskih sindikalnih zvez na Visoki komisariat, Inšpekcijo dela.
6.	Pri prvi uporabi te naredbe mora upravni svet Borze dela poslovati ob podpori strokovnjaka. ki ga imenuje Visoki komisar in čigar naloga je, da usmerja in vzporeja njegovo delovanje in ki ima pravico, da sproža, preklicuje ali spreminja ukrepe, da pazi na ohranitev imovine in na potek upravnih poslov, kakor tudi, da po zaslišanju sveta predlaga Visokemu komisarju, kar treba za pravno-gospodarsko sistemizacijo osebja v službi Borze dela in bivšega Pokrajinskega ravnateljstva za delo.
7.	Določbe naredbe z dne 8. aprila 1942-XX St. 63 o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela ostanejo nespremenicne, razen določb iz člena 12, ki se spreminja takole:
Po-
Pri Visokem komisariatu se ustanavlja krajinski namestitveni odbor.
Ta odbor je pristojen izdajati Pokrajinskemu namestitvenemu uradu navodila organizacijske in strokovne vrste, da bi se zavarovala enotnost pri nameščanju, in da se potrebe le-tega spravijo v sklad s potrebami delodajalcev in delavcev raznih delovnih strok, kakor tudi predlagati upravnemu svetu Borze dela morebitne odredbe finančnega značaja, ki se nanašajo zgolj le na nameščanje.
Odboru predseduje odposlanec Visokega komisarja, sestoji pa odbor iz:
1. enega predstavnika PNF., 2. enega predstavnika komisariata za izselništvo in kolonizacijo, ,3. enega predstavnika Inšpekcije dela, 4. upravnika Borze dela, 5 strokovnjakov, imenovanih po Visokemu komisarju pri Pokrajinski zvezi delodajalcev in pri Pokrajinski delavski zvezi, 6. predsednikov Pokrajinske zveze delodajalcev in Pokrajinske delavske zveze, 7. predsednikov združeni delodajalcev in delavskih odsekov za kmetijstvo, industrijo in obrt, trgovino, denarstvo in zavarovanje.
Posle odborovega tajnika opravlja ravnatelj Pokrajinskega namestitvenega urada.
Dokler se ne imenujejo po pravilih Pokrajinske zveze delodajalcev in zveze delavcev pred-
sedniki strokovnih združenj in odsekov, določita J	Jh+m
člane iz točke 7, ustrezni pokrajinski zvezi. \ IjrO S POPur8W»
8. Ta naredba razveljavlja vse njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe in stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
gled« na svojo naredbo o preureditvi Borze dela in upoštevaje predloge Pokrajinske zveze delodajalcev in Pokrajinske delavske zveze odloča:
Upravni svet Borze dela iz člena 3. naredbe z dne 21. aprila 1942-XX, št. 74, je sestavljen takole:
1.	dr. Ivan Kosti, predsednik,
2.	Ivan Bahovec, Zdenko Knez, dr Albin Štele in Josip Černe, predstavniki Pokrajinske zveze delodajalcev,
3 Jurij Stanko. Alojzij Sitar, inž. Vinko Košir in Ciril Golmajer, predstavniki Pokrajinske delavske zveze.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
glede na svojo naredbo z dne 21. aprila 1942-XX št. 74 o preureditvi Borze dela o d 1 o č ■ i
Fašist cav. uff. Adriano Petronio je odrejen, da kot strokovnjak podpira upravni svet Borze dela, in sicer s področjem, določenim v členu 6. naredbe z dne 21. aprila 1942-XX št. 74.
Državnim upokojencem v vednost
V svrho sistematizacije državnih upokojencev bodo v kratkem blagajne, ki izplačujejo pokojnine, poslale vsakemu upokojencu in upokojenki (vdovam) tiskovino zn izjavo, ki jo je priredil Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino.
Vsak uživalec pokojnine bo moral svoji izjavi predložili: 1. svoj rojstni list; 2. očetov rojstni list ali pa materin rojstni list, če je oče nepoznan;
3.	izkaznico o občinski pristojnosti (domovnico) in
4.	potrdilo občine o svojem stalnem bivališču.
Domovnica, t. j. izkaznica o občinski pristojnosti, in potrdilo o stalnem bivališču morata biti izdani dvojezično, t. j. v italijanskem in slovenskem jeziku ali pa samo v italijanščini in novejšega datuma. Izdani ne smeta Iti ti pred letom 1942.
Potrdila o prejšnji pristojnosti (domovniice) pod točko 1. ni potrebno predložiti, ne bo pa odveč, če ga kdo predloži.
Domovnico mora izdati v vsakem primeru lo pristojna občina. Vse priloge k tej izjavi so po točki 8. in 9. čl. zakona o taksah proste takse. Ce kdo priloži namesto izvirnih listin njih prepise, mora preskrbeti overovljene prepise pri sodišču (takse prosto). Priporočamo slednje.
Kdor v 15 dneh po prejemu obrazca ne bo predložil izjave s prej navedenimi štirimi priloga-| mi izplačilni blagajni, mu bo blagajna izplačilo J prejemkov ustavila.
Nova zatvornica bo že letos delovala
V kratkem bodo naročene vse strojne naprave
Nova zatvornica na Ljubljanici ob stari cukrarni bo nekaj res mogočnega. Odkar sc je končala najhujša zima, dela nad 40 kamnosekov in zidarjev na tei veliki zgradbi. Sedaj se že kažeio glavni obrisi arhitektonsko lepo zaključene stavbe. Srednji steber podpornik in oba stranska strebra podpornika so zrasli že visoko nad višino obeh nabrežij. Vsi so na odtočni strani obloženi z lepo obdelanim kamnom. Pestrost velikih in s pravokotnimi kamni obloženih ploskev povzdigujejo različno veliki kamni, ki so lepo zloženi v živahen vzorec. Proti
nih stolpih. Prav zato bodo stolpi segali tako visoko. Medtem ko so gradbena dela za dokončno ureditev zatvornice bila že lani oddana, še sedaj ni rešeno vprašanje, katera tvrdka bo izdelala strojne naprave in železne zatvornice. Kakor čujemo, je mestna občina že stopila v zvezo z uglednimi italijanskimi tovarnami in tudi dobila že večie število ponudb za izdelavo in montažo železnih zatvornic. Vsega skupaj je poslalo osem velikih tvrdk ponudbe, ki se sučejo med 1.000.000 in 1.300.000 lirami. Prav verjetno je, da bodo ta dela v kratkem oddana.
Opozarjamo torej vse upokojence in upokojenke, da si manjkajoče listine čim prej preskrbijo.
Vsem tistim, ki potrebujejo izpiske iz matičnih knjig z Gorenjske ali Štajerske, v vednost:
Matične knjige za kraje, ki spadajo po sedanji upravni razdelitvi pod okraj Radovljica, se nahajajo sedaj v Radovljici, Kreissippenamt in Rad-mannsdorf.
Matične knjige za kraje, ki spadajo sedaj pod kranjski in kamniški okraj, se nahajajo vse v Kranju (Zentralmatrikenamt, Krainburg).
Matično knjige za kraje, ki spadajo pod sedanja Štajerska (vsa lavantinska škofija in del Dolenjske), se nahajajo na sedežih tistih upravnih občin.
Pristojbina za vsako zaprošeno listino znaša v Nemčiji 60 pfenigov (1 RM = 7.60 lir, torej 60 pf = 4.56 lir, zaokroženo 5 lir). Kdor naroči pri pristojnih občinah ali pri kakem znancu, lahko poravna pristojbine za naročene listine in za poštnino nazaj na ta način, da kupi pri poštnem uradu »internacionalne kupone za odgovor«-, (Coupon-Iteponse- International«), ki stane 2.50 lir. Za eno naročeno listino naj torej priloži v pismu tri kupone, dva za listino in enega za odgovor, za dve listini pa pet kuponov. Županstvo bo poslane kupone na svojem poštnem uradu vnovčilo.
Lahko se pa tudi obrne, kdor želi dobiti izpiske iz matičnih knjig v Kranju ali Radovljici, na italijanski konzulat v Celovcu (Klagenfurt).
KdOT pa želi izpiske iz matičnih knjig iz sedanje Štajerske, naj se obrne na italijanski konzulat v Gradcu.
Kdor mora naročiti manjkajoče listine, predvsem rojstne liste iz inozemstva, naj odda prošnjo na pošti priporočeno. Koncept prošnje (duplikat) naj shrani in na njega prilepi poštni sprejemni list (recepis).
V smislu odloka Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani z dne 14. aprila t 1., št. 1. 1630-1, je škofijski ordinariat v Ljubljani naročil vsem matičnim uradom, da izdajajo aktivnim in upokojenim državnim in pokrajinskim uslužbencem, ki prosijo za osebne in družinske listine za ureditev službenega položaja oz. za upokojitev, izpiske iz matic brez kolkovine. Izpiski se izstavljajo na navadnem papirju, zaračuna se pisarniška taksa 2 liri. Izpiski naj se izstavljajo v slovenskem in latinskem jeziku. Vedno naj se zapiše na izpisek, kdaj je tisti krščen.
Glede izpolnitve posameznih rubrik na tiskovini je natančnejša navodila objavil list »Upokojenec«, glasilo Društva državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani, v IV. številki z dne 27. aprila t. 1.
Vsem v Ljubljani stanujočim svojim članom bo društvo — sporazumno z domovinskim uradom mestnega poglavarstva — preskrbelo potom predložitve skupnih nlfabctnih seznamov domovinske izkaznice in potrdila o stalnem bivanju v Ljubljani.
To velja tudi za nove člane, ki pristopijo k društvu do 15. maja t. 1.
Društvena pisarna je v Wolfovi ulici št. 10, dvoriščni trakt. Uradne ure od 10. do 12.
Poletno škropljenje sadnega drevja
Pogled na s kamnom obložene podporne stebre nove zatvornice.
središču mesta so podporni stebri mnogo mani | Ker bo izdelovanje strojnih naprav in železnih
zanimivi, tam namreč ne bodo obloženi s kamnom, ampak bo beton le štokan. To nas seveda ne sme motiti, sai ho kasneje, ko bo zatvornica popolnoma dokončana, betonsko korito struge skoraj do vrha napolnjeno z vodo in bo tako velik del spodnje polovice opornikov v vodi. Iznad vode bo proti mestu gledal v glavnem Ie učinkoviti betonski venec, nad katerim bodo zgrajeni še nekai nad 10 m visoki stolpi, ki pa bodo tudi krog in krog obloženi s kamnom.
Velika zatvornica bo arhitektonsko nadvse učinkovita. Ta teden so začeli na odtočni strani nad betonskim vencem in ob velikih stebrih opornikih graditi skoraj 2 m debele okrogle kamnite stebre. Ti stebri bodo vsi prav tako obloženi z lepo obdelanim kamnom. Posamezne ploskve kamnov, iz katerih bodo stebri sestavljeni, niso ravne, ampnk usločene, tako da bo steber v resnici okrogel. Ti trije okrogli stebri opornikov bodo visoki okrog 6 m in bodo na vrhu zaključeni z vencem. (,ez stebre bo zgrajena železobetonska brv, ki se bo deloma naslanjala tudi na glavne stebre opornike. Rrv ne bo služila občinstvu, ampak le tistim, ki bodo upravljali strojne naprave na zatvornici.
Strojne naprave za zatvornico. ki obsegajo močne elektrojnntorje, ki bodo gnali zobata kolesa, s katerimi Se bodo dvigali drogovi, na katerih bodo pritriene močne in težke železne zatvornice, bodo nameščene y glavnih štirikot-
zatvornic zahtevalo tri do štiri mesece, lahko računamo, če bodo naročila v kratkem oddana da bo i montažo strojnih naprav mogoče že začeti letos na jesen. To bi pomenilo, da bo zatvornica letos dokončno urejena, saj bodo gradbena dela do jeseni pravtako končana.
Stara želja, da bi se ob tei zatvornici zgradila tudi električna centrala, ki bi z električnim tokom, ki bi ga dajala, vsaj deloma plačala stroške za graditev zatvornice je neizvedljiva V mestu bo sicer gladina vode v strugi že nekai višja kakor pa pod zatvornico, Torej recimo v strugi ob stari cukrarni. Vendar bo ta razlika v najugodnejših primerih dosegla komaj okrog tri metre. Ta višinska razlika pa bo nastajala le tedaj, kadar bo Ljubljanica majhna. Ob po vodnjih in ob deževju p naraste Ljubljanica znatno tudi v slrugi pod zatvornico, saj udarja voda nazaj. Zato se omenjena višinska razlika močno zmanjša in koristni padec, ki bi bil lahko izkoriščen, ostane tako neznaten, da elek trama ne bi mogla delovati. Elektrarna bi torej ne koristila mnogo niti ob veliki vodi. prav malo pa ob nizki, ko bi razmeroma majhna količina vode pri sorazmeroma nizkem padcu tudi ne zalegla mnogo. Zato je graditev električne cen trale negospodarska in se ne bi izplačala

V vsako hišo »Slovenca«!
Po dolgi:, hudi zimi odpira sadno drevje svoje cvetove, da zarodi in nam jeseni donese obilen sad. S pomladjo pa se prebujajo tudi raznovrstni sadni škodljivci, rastlinski in živalski, da nam uničijo 6adni nastavek, ki je letos posebno obilen. Preteklo zimo ni bilo mogoče opraviti škropljenja sadnega drevja povsod tako, kakor bi bilo to potrebno. Zato bomo morali tom skrbneje in kar je najvažnejše, pravočasno izvesti spomladansko in poletno škropljenje pred in po cvetenju. Posebno s škropljenjem pred cvetenjem, ko so brsti že odprti in vidni cvetni peci ji, cveti sami pa še zaprti, preprečujemo v Ljubljani in okolici zaradi vlažnega podnebja le z 2—3% kaliforniiško »žveple-noapneno) brozgo nevarni in škodljivi škrlup na sadnem drevju. Skrlupovi trosi namreč pre-zimijo na odpadlem listju in sadju. Veter jih spomladi raznese na mlade lističe odipirajočih se brstov, kjer v rosnih in dežnih kapljah izka-lijo in okužijo mlado listje, da na njem in pozneje tudi na 6adju nastanejo znane pege in okvare, škrlupovj trosi se raznašajo in kalijo do konca maja. Zato je potrebno škropljenje ne samo pred cvetenjem, ampak tudi po cvetenju, ko beli cvetni lističi odpadejo. Če dodamo brozgi 9.2% (200 g na 1001) apnenega arze-niata (arezina, meritola), uničimo obenem tudi grizoče živalske zajedavce, predvsem malega zimskega pedica, zavijača, ki povzroča črvivost sadja in dr. Namesto bakreno- ali žveple-noaipnene brozge uporabljamo lahko tudi 1% nospraeen ali *A% nosprasit, ki vsebujeta oba baker in arzenik. Ti dve sredstvi bo pa zdaj težko dobiti.
Ko so plodovi debeli kakor lešniki, sledi drugo poletno škropljenje, čez tri tedne pa še tretje. Škropivo treba z dobro škropilnico fino porazdeliti po listju in drevju, du ne teče od drevesa, ker bi sicer nastale hude opekline.
Ko drevje odpira brstje, se izvalijo iz pre-zimujočih jajčec že tudi iistne uši in boihe, konec maja pa razni kaparji. Da se ubranimo teh škodljivcev, škropimo sadno drevje z 1%,
Osnovni zakoni Kraljevine Italije. Službeni list zu Ljubljansko pokrajino prinaša v svoji št. 34 z dne 29. aprila letos 18 osnovnih zakonov Kraljevine Italije, katerih veljavnost je billa, kot znano, razširjena na Ljubljansko pokrajino. O teh zakonih smo že svoječasno poročali.
Italijanski blagovni promet z jugovzhodom. Mednarodna konvencija o prevozu blaga je bila te dni dopolnjena z novimi predpisi o prevozih med Italijo in Grčijo v tranzitu čez Hrvatsko, S>r. bijo in Bolgarijo. Nekatere vrste prevozov so izključene od prevzema.
trgovinska zbornica v Skoplju. Nemško-bol-gareka trgovinska zbornica v Sofiji bo ustanovila svojo podružnico v Skoplju, kar se je izkazalo potrebno zaradi tega, ker je blagovni promet z Nem. čijo in Macedonijo zelo nara6tel.
Dunajska I.aenderbank navaja v svojem f>oročilu za preteklo poslovno leto, da s^je njena bilančna vsota lani povečala za 136 na 539 milij. mark. Nadalje se je lani povečalo tudi število njenih podružnic, kajti v teku lanskega leta je banka ustanovila podružnico v Mariboru ter je prevzela posle tamošnjih podružnic Zadružne gospodarske banke in Prve hrvatske i štedionice. Zdaj iina banka 36 podružnic na Dunaju in 13 izven Dunaja.
Zatvoritev nekaterih industrij v severni Ameriki. Po inlormacijah iz New Yorka je pričakovati, da bo nad polovica ameriških industrijskih tvrdk, katerih je 135.000 morala zapreti svoje obrate, ker ni60 primerni za proizvodnjo vojnega materiala in 6e bodo na ta način prihranile velike količine surovin in mnogo delovnin moči v druge svrhe.
Brezgotovinski .plačilni promet v Bolgariji — obvozen. Bolgarski ministrski svet je izdal dve odredbi, po katerih je prepovedano bankam med seboj plačevati dolgove in terjatve v gotovini, temveč samo s kompenzacijami. Trgovinske tvrdke smejo izvrševati plačila za nad 100.000 levov samo s čeki, davke in carine morajo trgovske tvrdke v vsoti nad 30.000 levov plačati s čeki. Vsa naroČila države, občin itd., ki presegajo 30.000 levov, morajo biti plačana s čeki. Ti ukrepi imajo namen zmanjšati obtok bankovcev. Obtolc bankovcev je namreč dosegel dne 7. januarja letos najvišje stanje v znesku 13.7 milijarde levov In se je do 7. aprila letos zmanjšal na 13.26 milijarde levov, potem ko jo že konec februarja padel na 12.4 milijarde levov.
Riž v Romuniji. V Romuniji so ustanovili poseben zavod za pospeševanje kulture riža. Smatrajo, da se da proizvodnja riža v Romuniji še znatno povečati.
Osrednja emisijska banka na Irskem. Irska vlada je sklenila ustanoviti svojo emisijsko banko ln sicer z glavnico 400.000 funtov. Dosedaj so izdajale v veliki meri bankovce na Irskem tudi zasebne banke in sicer je prišla skoraj četrtina vsega obtoka iz zasebnih bank. Tem bankam pa ugasne .postonno pravica do izdajanja bankovcev v 12 letih. Možno pa je tudi, da emisijska banka že prej popolnoma centralizira izdajo bankovcev.
Zbiranje starih snovi v Franriji je dalo lani že lepe rezultate. Pridobili so okoli 140.000 ton papirja in 900.000 ton železa. Volnenih in drugih oblačilnih odpadkov je bilo zbranih 56.500 ton. Regeneriranih je bilo nadalje 1.500 ton gume in mnogo drugih snovi.
Sintetični gumi na Švedskem. Po dolgih pripravljalnih delih je bila na švedskem proizvedena prva manjša količina sintetičnega gumija. Zaenkrat je to količina, ki je bila izdelana v laboratorijih, kar pa dokazuje, da je Švedska v stanju proizvajati iz lastnih surovin zadostne količine te dragocene surovine. Ta proizvodnja bo imela posebno velik pomen za časa trajanja sedanje vojne.
Novo vojno posojilo v Angliji. Angleška vlada je napovedala izdaio novega vojnega posojila po-čenši s 1. majem. Obrestna mera za to posojilo znaša 3%.
Obtok bankovcev v Angliji. Te dni je bila zvišana višina dovoljenega obtoka bankovcev v Angliji za 50 na 830 milij. funtov. To je potrebno radi stalnega povečavanja obtoka bankovcev, ki je znašal ipred H dnevi že 667 milij. funtov, kar je zn 367 milij. funtov ali 122% več, kot je znašal obtok septembra 1939. V nekaj mesecih je pričakovati, da bo obtok bankovcev dosegel višino, ki mu je odmerjena.
Tovorni železniški promet v Nemčiji. Nemške državne železnice so dovolile, da se na vse tovorne vagone nemških železnic lahko naloži še ena tona nad količino, ki je zapisana kot nosilnost na vagonih Vagoni, ki za to niso sposobni, bodo posebej označeni. Promet teh vagonov je dovoljen tudi v zasedene ipokrajine, nadal je v ^talijo, Francijo. Švico in Slovaško. Pni po-šiljatvah v protektorat ta višja obremenitev ne pride v poštev.
Sanacija dalmatinskih občin. Guverner Dalmacije je doslej dovolil 17 dalmatinskim občinam v pokrajini Žara in 4. od 12 v pokrajini Split ter 14 od 15 v pokrajini Kotor provizo-rične prispevke v znesku 2,646.300 lir, od katerih je dobila najmanj občina Ljuštica v znesku 5000 lir, največ pa občina Šibenik v znesku 567.500 lir. Občine so bile razbremenjene tudi hipotekarnih dolgov.
Iz hrvatskega gospodarstva. Tvornica vžigalic Vrbovsko izkazuje za lansko leto 187.719 kun čistega dobička (za 1894 8753 din) pri glavnici 3 milij. kun. — Lesna industrija »Slavex< zvišuje glavnico na 15. milij. kun. — Ustanovljena je bila v Zagrebu d. d. Montanska trgovinska družba z glavnico pol milijona kun.
Katere petrolejske cone ima Japonska zasedene. Agencija Štefani prinaša v svojem gospodarskem poročilu naslednje podatke: doslej imajo Japonci zasedene naslednje petrolejske vrelce: britanski in holandski Borneo s proizvodnjo 0.9 milij. ton in 1.8 milij. ton, otok Tarakan 1 milij. ion, Java 0.9 milij. ton in Sumatra 4.7 milij. ton. Sedaj ostanejo Angliji še naslednji petrolejski vreloi: Trinidad 2.7, otok Bahrein 1.2, Birma 1.04, 0.9 v britanskem Borneu, Kanada 0.7 in britanska Indija 0.4 milij. ton. Petrolejski vrelci v Birmi so na reki Ira-vadi v blazini železnice Rangoon-Bhano, ki je del znane birmanske ceste. Petrolej je rafini-ran delno na licu mesta, delno pa 5 krajih ob morski obali blizu Rangoona, kamor prihaja petrolej v vodih. Projektirana je bila tudi že izgradila . novega, drugega cevovoda proti Kitajski, da bi se tako še bolj lahko izkoristila birmanska cesta.
tobačnim izvlečkom ali izvlečkom mušjega lesa (kvasije) z 2% dodatkom mazavega (kalijevega) mila.
Vsa škropljenja opravlja svojim članom Sadjarska in vrtnarska jiodružnica Ljubljana I po naročilu in po določenem nizkem ceniku. Naročila je nasloviti na podružničnega blagajnika T. Dreniga, Cesta v Rožno dolino 36 (tel. 23-55). Članom, ki hočejo to delo opraviti sami, pa izposoja podružnica ročne in nahrbtne škropilnice proti majhni odškodnini ter jim oddaja tudj, žvcplenoapneno brozgo in druga škropiva.
»Otroški paradiž« bo kmalu razveseljeval otroke
Tivoli je ob lepem vremenu 6pet ve6 živ veselih otrok, odra6li 6e pa z zanimanjem zbirajo na južni 6trani, kjer mestni tehnični oddelek nadaljuje dela za velika otroška igrišča, ki bodo v kratkem po6tala pravi otroški paradiž.
Toda ne 6amo zaradi veselja, ki ga bodo otroci uživali na 6vojih igriščih, bo 200 m široki in 33.000 kv. metrov obsegajoči krog zaslužil ime otroškega paradiža. Tako je to letošnje največje delo mestne občine ljubljanske, še preden je dodelano, V6aj posredno koristno revni mladini. Pa tudi v V6ej 6voji krasoti in mikavnosti bo otroški paradiž razveseljeval prav tako revno mladino kot otroke bogatih 6taršev, 6aj v paradižu ni razlike med nizkim in visokim. Šolane varuhinje bodo pazile na otroke, jih učile iger, 6e igrale z njimi in pazile, da 6e nikomur nič ne zgodi. Ves južni del Tivolija je namenjen veselju in zdravju otrok!
Tam, kjer je sedaj mestna vrtnarija, in vse do ceste, ki vodi ob ribniku, ter še dalje prav do tja, kjer bo nekoč široka Subičeva ulica čez železniško progo zvezala Tivoli po najkrajši poti z Zvezdo, ves ta ogromni pro6tor bo v kratkem last ljubljanskih otrok, njihovih mamic, tetk in varuhinj. 5>ko. raj od železniške proge pa tja gori do 6to in stoletnih hrastov 6e že v glavnem obrisu kaže velikanski kolobar na vzvišeni, popolnoma ravni ploščadi nad nižje ležečimi tivolskimi parki. Kakor že rečeno, meri premer tega kroga 200 m, njegov južni del onkraj ribnika, kjer je sedaj mestna vrtna, rija, meri 14.500 kv. metrov, severni del kroga proti glavnemu drevoredu pa celo 18.500 kv. metrov. Po 6redi kroga 06tane ribnik v svoji sedanji velikosti, 6eveda bo pa ribnik otrebljen in osnažen ter urejen. Na njem 6e bo mladina zabavala s čolni in veslanjem, pozimi pa bo na ribniku 6pet drsališče. Višji gori proti gozdu, kjer sedaj stoji rdeči paviljon 6 kiparskim ateljejem, bo pa manjši okrogel bazen 6 plitko vodo, da bodo majhni otroci lahko bredli in čolotali po njej po mili volji. Izpod hrastov bo izviral studenček m kakih 25 m daleč 6kak. ljal kot potoček v to brodišče. Otročki bodo spuščali barčice po njem, po vsem potoku 6e bo pa vrtelo polno mlinskih koles! Ta potoček bo odkrival nove inženirje in indu6trijce, ki bodo Ljubljani 6 svojimi izumi in podjetnostjo zagotovili 6rečno bodočnost.
Sedanji glavni paviljon ob ribniku bo preurejen in nadzidan. V njem bo okrepčevalnica z mlekom in za otroke primernimi pijačami ter prigrizki, 6eveda pa tudi javna stranišča in pa velik pokrit prostor za sprehajanje ob dežju. Zgoraj bo stanovanje za paznika in shramba za igrače in igralno orodje. Pred paviljonom bo pokrita čolnarna. Da kak razpo6ajenček ne zaide v vodo, bo breg ob ribniku zasajen s pa6om nizkega bodečega grmičja, 6edanja grda žična ograja pa 6€vcda izgine.
Po obodu kroga bo tekla 6 m široka sprehajalna cesta, ob njej bodo pa postavljene klopi za mame ter varuhinje in 6ploh prijatelje mladine, da bodo pazili na otroke, se radovali njih živahnosti in zabave, na drugi strani pa občudovali čudoviti jx>gled na nižje nasade ter uživali najlepši razgled na mesto in Grad. Že 6edaj pravijo ljubljanski vrt. narji, da mestna vrtnarija leži na najtoplejšem prostoru Ljubljane. Da bo pa otroški paradiž še bolj v zavetju pred mrzlimi vetrovi, bo pravkar opisana cesta ob robu ploščadi zasajena z visokimi češnjami, a na pobočjih ploščadi nad nižjim parkom in pod višjim gozdom bo vabilo pogled nizko in višje grmičje 6 6vojim cvetjem, raznobarvnim listjem in predvsem tudi 6 6Vojim okusnim sadom. Ves otroški paradiž bo namreč zasajen 6amo 6 sadnim drevjem in grmičjem, vendar pa v njem kot v pravem paradižu ne bo prepovedanega drevesa! Seveda pa to 6adno drev je in grmičje ne bo zaradi dobička mestni blagajni, temveč samo za do. bičck, ki naj gi ima ljubljanska mladina od svojega paradiža.
Tudi vrtnarskim strokovnjakom 6e zdi park 6 6amim 6adnim grmičjem in drevjem velika novo6t. In zakaj naj bi prav Ljubljana ne 6mela imeti take novosti, saj je v naše mesto prišel počivat in umret slavni naš sadjar in misijonar France Pire, oče našega in tudi ameriškega sadjarstva. Razen tega pa prvi in še vedno najboljši vrtnarji na 6vetu, torej Japonci in Kitajci, Indijci, Perzijci in Turki ter drugi vzhodni narodi, ki so dali Evropi večino 6adja in cvetja ter jo 6toletja in stoletja učili vrtnarstva, sadjarstva in tudi zelenjadarstva, od nekdaj in tudi še sedaj 6ade po 6vojih vrtovih in baj. no lepih parkih 6adno grmičje in drevje 6amo zaradi lepote. Tako tudi mi občudujemo prekrasne vrete češpelj, breskev in mandljev, ki 60 jih vzgojili predvsem japonski vrtnarji, 6amo zaradi lepega cvetja, čeprav njih 6ad ni kaj vreden. Nazadnje pa 6adno drevje v parkih tudi v Evropi ni ta. ka kurioznost, saj smo prav te dni čitali pismo iz Rima, kako lepo v slavnih parkih večne Rome cvete 6adno drevje, poleg tega 6mo pa tudi brali da bodo bosanski muslimani zasadili vsa 6voja pokopališča 6 sadnim drevjem, ker je sadno drevje pač !epo_v cvetu in 6adu. Ker pa 6adno drevje ne bo zasajeno zaradi dobička, zato bodo predvsem zbra-
ne vrste slikovitih oblik, najlepšega cvetja, najraz-novretnejše oblikovanega in barvanega listja ter 6adu najnižjih barv. Najbrž v otroškem paradižu ne bomo našli umetno pristriženih in z metrom v roki gojenih dreves, niti žlahtnih kalvinov in podobnih dragocenosti sadjarskih umetnikov, temveč najrazličnejše vrste V6ega sadja od slikovite viseče jablane, 6f>omladi in poleti vabljive češnje in češplje tja do mogočne, jeseni najlepiše pisane tepke, lepo. liste nešplje, raznobarvnega grozdičja, bodečih kosmulj in krvavordečih lesk. Gotovo vrtnarji ne bodo [Pozabili na žlahtno trto, da se bo ovijala okrog rogovilastih dreves.
Gospodarstvo mestne vrtnarije 6e bo moralo preseliti na mestno j>osestvo Kollmanovega gradiča pod Rožnikom, V kolobarju otroškega paradiža pa ostanejo veliki rastlinjaki, ki bodo jx>zimi privabljali občudovalce eksotičnega rastlinstva kot zimski vrtovi. Sedanje grede mestne vrtnarije bodo z večino najbrž ostale ter kot vzorni vrtovi učile ljubljansko prebivalstvo, kako naj obdeluje 6voje vrtove in kaj naj na njih sadi. Ta del otroškega paradiža bo prava stalna razstava raznovrstnih vrtnih novosti, hkrati pa najučinkovitejša spodbuda mladini k vrtnarstvu in sadjarstvu, ki blaži duha in odganja 6krbi.
Druga 6tran kolobarja proti glavnemu drevoredu bo pa mehka zelena trata, na njej pa polno
1 jam s peskom in najrazličnejše priprave za igranje, | ■ saj bodo gugahiice in vrtiljaki ter podobne napra-ve vedno pre|x>lne zadovoljnih otrok. Skoraj bi bili pa pozabili na brv, ki bo čez ribnik vezala vrtni del s trato za igranje. S te brvice bodo pa 6trogi kritiki ocenjevali 6jxisobno6ti veslačev in mornarjev ali drsalcev. Toda na oni 6trani brvi bodo tudi vrata ali lesa, ker bo ponoči dostop na vrtni del igrišča zaprt pač iz razumljivih razlogov. Sploh bodo pa po vsem otroškem igrišču varuhi otro. škega zdravja in tudi lepote in zdravja nasadov ter priprav za igranje. Za zdravje otrok torej ne bo nobene nevarnosti 6aj v otroškem igrišču ne sme biti prostora za kake divje športne igre.
Ce6ta, ki 6edaj veže Nunsko ulico 6 tivolskim gradom, o6tane, vendar bodo pa z nje vodila p>o-ložna stopnišča in tudi zložne poti za vozičke na
Kloščad. Projektiran je tudi že prej omenjeni pre-od čez železnico v Šubičevo ulico, a med otroškim igriščem in Subičevo ulico bo krasil tivolski park nov velik okrogel bazen.
Do jeseni bodo glavna dela za nova igrišča že končana. Za ta dela je že lansko leto Visoki Komisar naklonil za zaposlitev očetov velikih družin 200.000 lir, pozneje pa še 1CO.OOO lir, vendar bo pa tudi mestna občina morala šteti še znatne vsote, predno bodo ta velika, za zdravje mladine in za lepoto našega mesta važna dela končana.
Naročajte »Slovenca«! Polje in gozd bosta nadomestila belokranjske steljnike
Za velik del naše pokrajine je brez dvoma ena najbolj perečih gosfjodarskih nujnosti vprašanje, kako spremeniti v rodovitno zemljo belokranjske 6teljnike. Ako pomislimo, da je od ca 58.000 ha rodovitne zemlje (njiv, travnikov, sadovnjakov, vinogradov, pašnikov in gozdov) več kot 10.000 ha steljnikov, lahko rečemo, da 60 steljniki eden izmed glavnih vzrokov, ki je dosedaj oviral dvig kmetijske proizvodnje in blagostanja v Beli krajini.
Steljniki leže navadno bolj oddaljeno od naselij, deloma na kameniti in plitvi, deloma pa tudi na globoki zemlji. 2e ime pove, da služijo kmetoval. cem steljniki največ za pridobivanje 6telje. Rastlinstvo steljnika je zelo enolično; redke, košate breze, nekaj grmovja in pa praprot, ki je glavna rastlina. Med praprotjo raste tudi resa (vresje), ter nekaj malega ostrih gozdnih trav, ki dajo slabo, manjvredno pašo.
Kaj ima belokranjski kmet od svojega steljnika? Ničesar drugega kakor nekaj malega stelje, kajti borna f>aša, ki raste med praprotjo in grmov-
i'em, 6koro ne pride v poštev. Ako pomislimo, da >i na isti zemlji lahko uspevala koruza ali detelja ali pšenica, če je zemlja kamenita, pa gozd, moramo reči, da je naravnost greh, ako ostanejo ne. plodne in tako rekoč brez vsakega gosjiodarskega haska tako obsežne površine zemlje. Ljudje imajo 6icer razne izgovore in to razloge, 6 katerimi utemeljujejo, da 60 jim steljniki potrebni. Zlasti trdijo, da rabijo 6teljo in da nimajo dosti gnoja, da bi poleg dosedanjih niiv in vinogradov pognojili še preorane 6teljnike. Noben izmed teh izgovorov pa ne drži. Steljo bi dobil kmet tudi v gozdu, ki bi ga nasadil namesto steljnika ali pa na njivi (pšenična 6lama, koruznica itd.). Da belokranjski kmet nima dosti gnoja, so pa ravno največ krivi steljniki, kajti zaradi njih pridela kmet premalo krme, da bi mogel rediti več živine.
Predvsem je treba čimprej spremeniti v njive vse steljnike v bližini bivališč, v ravni legi in na dosti globoki, ne kamniti zemlji. Pri pregledu steljnikov, ki ga je izvršil lani kmetijski oddelek Vi. 6okega komisariata, 6e je ugotovilo, da je takih 6teljnikov v okraju Črnomelj približno 2500 ha. Pri teh steljnikih bi se delo in 6troški izplačali, ker bi pridobili nove površine dobre, rodovitne zemlje.
Najbolje je, da do jeseni počckamo drevje in gjmovje, porujemo kamenje, štore in korenine in tik pred zimo zemljo globoko preorjemo, in sicer kakih 20 do 25 cm. Globlje ne 6memo orati, da ne spravimo na vrh preveč mrtve zemlje. Drugo leto že lahko posadimo krompir, ki na novišču prav dobro uspeva. Seveda moramo krepko pognojiti 6 hlevskim gnojem, ki ga podorjemo, takoj ko skopni sneg ali vsaj nekaj tednov pred saditvijo. Kdor pa bi 6e dela prav hitro lotil, bi kako manjšo površino lahko izkrčil še sedaj, spomladi, in jo posejal n. pr. e prosom, ki tudi dobro uspeva na novišču. Seveda v tem primeru ne kaže globlje orati kakor kakih 20 cm, pognojiti pa je treba z umetnimi gnojili, in sicer z vsemi tremi hranilnimi 6novmi. Jeseni pa bi v tem primeru morali zemljo globoko preorati in jo za krompir pognojiti s hlevskim gnojem. Ker ima zemlja na steljnikih malo sprhnin (humusa), je dobro, če gnojimo s hlevskim gnojem še prihodnje leto, da 6e nabere v zemlji čim več sprhnine.
Poleg zadostnega gnojenja je za uspešno gospodarjenje na preoranih 6teljnikih najvažnejše, da zemljo dobro, predvsem do6ti globoko obdelamo. Zato je jx)treben močan železen plug. Visoki komi-6ariat je nabavil v ta namen traktor, s čimer bo
kmetovalcem, ki žele spreminjati 6voje steljnike v njive, veliko pornagano, ker bo šlo delo veliko lažje in hitreje od rok. S tem bo omogočeno, da se bodo v normalnih razmerah lahko zboljšale prav znatne površine 6tel'nikov. Poleg tega pa daje Vi 60ki komisariat onim manj premožnim kmetovalcem, ki bi 6e zaradi prevelikega števila interesen tov ne mogli poslužiti traktorja, posebne podpore za preoravanje steljnikov. Prošnje je treba nasloviti na Visoki komisariat za Ljubljansko [»krajino — kmetijski oddelek in jih vložiti pri pristojnem okrajnem glavarstvu. V prošnji je poleg imena, očetovega imena in naslova prosilca, treba navesti še sledeče podatke: Površina vsega posestva v hek tarjih; število živine, ločeno po vrstah; kraj in površina zemljišča, ki naj 6e zboljša; pop;s del in predvideni stroški; doba v kateri bodo dela izvršena.
Izkrčene steljnike moramo zagnojiti predvsem s hlevskim gnojem, kakor je bilo že zgoraj poudarjeno. Ako bi zaradi tega manjkalo hlevskega gnoja za ostale, t. j. stare njive, ga tam lažje pogrešamo in nadomestimo z umetnimi gnojili. Ce nam majka hlevskega gnoia, bi bilo tudi prav primerno zeleno gnojenje. Sjx»mladi vsejemo dosti gosto grašico, ki jo jeseni podorjemo. Da bolje usj>eva, ji pognojimo s kalijevo 6oljo m superfos-tatom ali kostno moko. Na ta način založimo zem. hio 6 humusom in jo obenem pognojimo l dušikom. Grašico pa lahko 6ejemo tudi v kako zgodnje žitno 6trnišče, da dobimo ti6to leto najprei eno žetev, potem pa nam zraste še rastlina za zeleno gnojenje.
Če kdaj, je dane6 posebno utemeljena zahteva da odpravimo v Beli krajini ta ostanek zastarelega, nazadnjaškega gospodarstva, temboli ker 60 razmere za to v vsakem oziru ugodne. Delo se nam bo že 6edaj bogato izplačalo, veliko korist pa bomo imeli tudi v bodoče, ko bodo morda nastopili slabi časi in ko kmet ne bo zopet imel prilike na cenen način pridobiti si nove rodovitne zemlje.	\
Ljubljanska kreditna banka
Dne 30. aprila t. 1. 6e je vršil občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke pod predsedstvom g. Ivana Jelačina. Poročilo o poslovanju banke v preteklem 'letu in bilanco zavoda k 31. decembru 1941 je občni zbor soglasno odobril.
Od čistega dobička, ki znaša s prenosom vred 902.287 09 lir, se je dodelilo 52.430 lir re-jervnemu fondu, 115.000 lir podpornemu fondu uradništva in je bila določena 4% dividenda na prioritetne delnice za leto 1941. Z izplačilom di-vidende 6e iprične s 1. majem t. 1. Ostanek dobička v znesku 582.857.09 lir se je prenesel na novi račun.
Pri nadomestnih volitvah v upravo so bili spet izvoljeni gg. dr. Ivan Bole, inž. Oskar Dra-čar in dr. Ernest Rekar, na novo je biil izvoljen g. dr. Frido Pogačnik. V nadzorstvo so bili j>o-novno izvoljeni vsi dosedanji člani.
Občni zbori: Stavbna družba, d. d., dne 15. ■maja ob 11 v Kreditnem zavodu; Trgovsko-industrijska d. d. Merkur v Ljubljani 18. maja ob 18 v pisarni ravnateljstva Hranilnice Ljubljanske pokrajine; Delniška družba Združenih
Vzor katoliškega borca
Veličina človeka je v tem, Če zna prilagoditi svoje udejstvovanje času in okoliščinam, v katerih živi, če razume dobo, v katero je postavljen. Težko, da bi kdo to bolje razumel, kakor pokojni profesor Ernesl Toniec. Zorel je iz inladenifa v moža v dobi, ko je svobodomiselstvo doseglo svoj višek in svoje delovanje jo razvijal v času, ko jo svobodomiselstvo doživelo lastno metamorlozo v kulturni boljševizem. Spoinal je oba prav dobro. Videl je, da sta si v istem raiinerju med seboj kakor virok in posledica. Spoznal je ludi, da sta.to največja in najbolj nevarna nasprotnika katolicizma, zato je proti njima usmeril vse svoje delovanje. Kakor se je manjšala moč svobodomisel-stva ler rastla sila io nevarnost kulturnega in političnega boljševizma, tako je svoje delovanje vedno bolj in bolj usmerjal proti boljševizmu ter ga proti koncu smatral ia glavnega nasprotnika katolicizma na Slovenskem.
Res je, da ni manjkalo tudi mnogih drugih, ki so videli to, kar je videl profesor Tomec. A vendar je delovanje profesorja Tomca na tem področju edinstveno in originalno. Delal je namreč znanstveno, po načrtu, zato je videl bolje, kakor so videli drugi, gledal je v ozadje, proučil vzroke, in ker je spozual viroke, je našel tudi pripomočke in prolisredslva.
Pri njegovem delu ga je vedno odlikovala tista natančnost, ki je lastnost velikih ljudi. Kadar je bilo treba izvesti kako delo, doseči kak rilj, ni opustil ali prezrl nobene malenkosti, ki bi lahko na potek dogodkov tako ali tako vplivala. Tako jc imel navado vedno ponavljati ob važnih ali ne-važnih akcijah: »Vsako sredstvo do cilja naj ti postane cilj.c Bolj kakor kje drugje je uporabljal to načelo prav v idejni borbi. Borba proti boljševizmu mu je bila sestavljena i« toliko pomožnih ciljev in podciljev, da bi površen človek prav lahko sodil, da mu je šlo za kaj drugega. Tako mnogi niso mogli razumeti njegove borbe proti tako imenovanemu katoliškemu liberalizmu. Njemu je bila ta borba vedno le nek pomožen, bližnji eilj, pod-cilj, kot se je rad izražal, ia končno borbo proti boljševizmu. Imel ga je v svojem »trnkovnjaško izdelanem načrtu zarisanega kot enega izmed vzrokov ali pospešetateljev kulturnega boljševizma, in mirno njega ni mogel. Kdor je videl le nekaj korakov pred sebe, ni mogel razumeti, zakaj Je profesor Tomec včasih kar do smešnosti, kakor se je temu ali onemu zdelo, otepaval na videz tako nedolžno in nič hudega mislečo, meščansko miselnost. Kdor pa je kakor on proučil zlo do njegovega bistva, je videl tudi vsa pola, po katerih zlo prodira in razkraja katoliško versko zavest.
V isti vrsti je imel začrtan tako imenovani krščanski marksizem ali krščanski socializem. Tudi ta kulturno idejni pojav je on pojmoval kot nekak cilj do cilja. Mnogokrat se je njegovim sodelavcem zdelo težko umljivo, ko jih je vežhal za boj proti komunizmu, boril pa se nnto z njimi proti krščanskemu marksizmu. In vendar je bilo vse to smotrno preračunano, naravnano na končni cilj. Danes (lasti je vsakomur umljivo, kako je bila njegova borba smotrna, strokovnjaška. in kako bi marsikaj izostalo, če bi takrat njegovo borbo vsi podprli.
Toda če je Imel pred seboj vedno Jasen eilj, katerega je inal Tedno pravilno razporediti vsa sredstva in še prej najti in našteti vse ovire, je bilo tudi izhodišče vedno jasno in nedvoumno. Komu ni znano, da se je tolikrat skliceval na cerkveno avtoriteto! Vedel je. da mu ne bo treba nikoli preklicevati. če bo stavil za podlago svojega delovanja redno le čisto logiko in pa avtoriteto cerkvenega učiteljstva. Tako je končno prej ali slej moral vsakdo priznati: Tomec je Imel prav. Nekateri so ii tega celo naredili: Tomec ima vedno prav.
Te svoje prednosti se je tudi sam zavedal, a je vedno ostal skromen in dovzeten za vsako morebitno izboljšanje ali popravek. Popravljanje jo bilo celo v njegovem programu, in ni se strašil iti tudi čez najbolj priljubljene oblike, če je videl, da to ni sredstvo, ki vodi do cilja. Poiskal je driifro sredstvo, in to sredstvo mu je spet postalo toliko časa cilj, da ga je dosegel.
pivovaren Žalec in Laško v Laškem 13. maja ob 11 v Kreditnem zavodu
Električno gospodarstvo v Italiji. Lani je dosegla proizvodnja električnega toka v Italiji okoli 21 milijard kilovatnih ur kar r>omeni veliko povečanje napram prejšnjim letom. Leta 1922 je znašala proizvodnja 5 milijard ur, leta 1930 je dosegla 17 milijard, 1937 [>a 15 milijard. Kljub vojni se še nadalje grade električne centrale in program je, da bi do leta 1947 dosegla iproizvodnja toka 30 milijard kilovatnih ur. V električni industriji je investiranih okoli 25 milijard lir ter zaposlujejo centrale 650 voditeljev, 10.000 uradnikov in 27.000 delavcev.
Traktorji za srbsko kmetijstvo. Kmetijsko ministrstvo v Belgradu je odobrilo kredit 3 milij. , din za nabavo traktorjev za srbsko kmetijstvo. « Ustanovljene bodo posebne traktorske postaje.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska Opera: »Prijatelj Fric«
Glasba ie že jx> 6voji naravi in tudi po izraznih sredstvih najmanj naturalistična umetnost. Če 6e je od ča6a do časa postavila v naturalistično po zo, tega ni storila toliko iz notranje nuje kot pod vplivom naturalističnih tokov v drugih umetnostnih panogah. Zato je bil naturalizem v glasbi vedno samo mimobežen pojav. Tudi naturalizem v italijanski glasbeni drami, kakor tudi njegov po izraznih sredstvih še stopnjevani odrastek: verizem in njegov skrajni izrastek: futurizem, je le za ozko poglavje glasbene zgodovine omejen pojav. Njegova široka in na pogled nova gesta je nosila v sebi kal minljivosti, postala je kmalu izrabljena; bila je v 6ebi zaključen, spremembe in razvoja nezmo. žen pojav, ki ni dopuščal epigonstva, ne da bi bilo očetovstvo preveč očito. Tako je na primer nepo-6nemljiv Puccini, čigar glavni glasbeni izraz je bila celotonska lestvica in iz nje dana celotonska harmonika zvečanega trozvoka. Toda Puccini, ki je znal svoj osnovni izraz združiti z mehko, zvočno občutljivo melodiko, je napisal celo vrsto živih oper. Manj 6reče sta imela Mascagni, ki je z opero »Cavalleria rusticana« ustvaril tip naturalistične opere, in Leoncavallo s svetovno opero »Pagliac-ci«. Oba sta s temi deli dosegla višek, obenem pa skoraj izčrpala izrazna sredstva, lastna naturalistični oziroma veri6tični smeri; vsa njuna druga številna operna dela v tej 6meri manj pomenijo, zato 60 tudi manj igrana. Če 6ta omenjeni dve operi, katerih vpliv je začasno razgibal tudi skladate, lje sosednjih narodnosti, pomenili v glasbi revolucionarno kretnjo, polno žive prirodnosli, je v naslednjih delih dobila nad obema skladateljema premoč večsioietna italijanska glabbeua tradicija s »vgjiSi l«ftfttoj»i Vk°J9i>
Z zgornjimi izvajanji mislim le reči, da Ma-6cagnijeva opera »Prijatelj Fric*, ki 60 jo v zadnjih dneh igrali v ljubljanski Operi, ne no6i tako izrazitih naturalističnih potez kot njegova, z udarnim uspehom kronana »Cavalleria ru6ticana«; tudi v tej oj>eri so 6icer te poteze zaznavne, vendar močno omiljene bodisi po mehkejši instrumentaciji ali po tekoči melodiki. V glavnem pa kaže ta opera vse, za italijansko operno ustvarjanje splošno značilne in tudi v naših ocenah že večkrat omenjene la6tno6ti, ki jim je pa 6eveda čas nastanka dal lahen pečat. Te lastnosti so zlasti naslednje: lahkoten potek in prozorna govorica glasbe; močan vpliv belcanta v pievskem delu; sveža in6trumentacija, ki 6pretno premosti vrzeli, ki bi sicer v dejanju na. stale; zdi 6e, da 6e tudi skladatelj v prvih dveh dejanjih ni mogel ogreti, zato 6i je pomagal z iznajdljivimi domisleki bolj simfoničnega kot dramatičnega značaja; šele v III. dejanju postane zgodba bolj življenjska in priklene poslušalčevo pozornost nase. Tudi skladateljeva govorica dobi v zadnjem dejanju bolj neposreden izraz.
Opero je dirigiral Žebre, ki je lepo izdelal glasbeno 6tran. Orkester, ki je zadnji ča6 utrpel na svoji zvočnosti, je to pot zvenel čisto in polno. Režijo je vodil Primožič, ki je 6kušal zdržati dramatično naj>efo6t tudi na ohlapneiših mestih, ki 6e režiserju rada izmaknejo iz rok. Scena je bila po. srečena in spretno prilagojena okolju, kjer se de-
n"; odigrava. Zbor ima manjšo vlogo, vendar ga
imotnti 6krbno in koncertno dovršeno naštudi-ral. Omenim tudi prevod, ki ga je spretno poslovenil Smiljan Samec.
Glavno žensko vlogo je pela Vidalijeva. Če gledamo njen nastop 6 pevske 6trani, ga lahko brez pretiravanja prištejemo med njene najbolj posreče. ne nastope, kar smo jih letos videli: glasovno je bila izvretno razpoložena, tudi v igro je fioložila veliko življenja. Naslovno vlogo je pe! Franci, ki je pri premieri trpel na majhni indispoziciji; v igri je psihološko prepričevalno nakazal prehod iz ekstremno trmastega samca y ekstremnega zaljub-
ljenca. Kot izvrstnega pevca se je joonovno pokazal ropov; v igri je s prepričljivo verjetnostjo odstranjeval ovire, s katerimi je često jx>6tlana pot dveh zaljubljencev. Trojici omenjenih f>evcev 6e je vredno pridružila Golobova, ki je v vlogi cigana poka. zala vse vrline svojega glasu; tudi igralsko je bil njen nastop posrečen. Dolničar in Kri6tančič kot Fricova prijatelja ter Poličeva kot gospodinja 60 z ostalimi 6olisti tvorili lepo zaključen ansambel.
M. T.
»Slovenski Učitelj« št. 3—4 "
Izšla je druga dvojna številka tega pedagoškega časopisa, ki je obenem tudi glasilo Slomškove družbe. Na uvodnem mestu prinaša neimenovani pisec razpravo o Slomškovi mladinski pedagoški knjigi »Blaže in Nežica v nedeljski šoli, katere stoletnici je posvečen letošnji letnik Slovenskega učitelja. Že zadnjič je pisatelj razbral vsebino uvoda in ga kritično raztolmačil s sedanjega pedagoškega vidika. V tem nadaljevanju pa se je lotil razporeditve vsebine kakor se vidi iz kazala, ali po Slomškovo — Ogleda, ki ga v celoti ponatiskuje. Razdeljen je na 52 poglavij, to je — na 52 nedelj, ali kakor bi rekli sedaj — učnih enot. V teh enotah je zbrana vsa učna in vzgojna snov, povzeta iz življenja otrok, ljudi in občestev, kakor so: družina,' šola, župnija, občina, gosposka in oblastnija. Jasno je seveda, da ne gre tudi mimo praznikov, pa tudi druga doživetja, ki človeka, zlasti otroka, spremljajo od rojstva do smrti, se je dotaknil. Slomškove enote se v marsičem krijejo z današnjimi, kar samo spričuje, kako genialen je bil Slomšek, ki je že pred 100 leti poudarjal v bistvu to, kar današnji pedagogi proglašajo kot moderno pedagoško iznajdbo. Tako je Slomšek sprejemal v šolo tudi odraslo mladino (do 18. leta), za katero so se pedagogi začeli šele kasneje zanimati. Iz primerjave z današnjo moderno pedagoško metodo pride pisec do zaključka, da je že sam ta Ogled pedagoška moj-
strovina, ki obsega vso, za tedaj mogočo vzgojno in učno snov ter da je snov tako odbrana, da je zanimala in zajemala učence od 8. do 18. leta starosti. V tem pa je bil pred sedanjimi pedagogi, da je bila njegova glavna skrb — vzgoja, sloneča predvsem na katoliških načelih.
Čeprav Slomšek verouka kot lakega ni uvedel v šolo, je vendar religioznost centralna os njegove knjige in vzgoje. Podobno tudi petje ni poseben predmet, pa vsi vemo, kako zelo ga je gojil. Saj so še danes njegove pesmi iz te šole. — Članek je izredno zanimiv, ker s pedagoškega stališča, ne literarno zgodovinskega, naravnost odkriva genialnost velikega pedagoga A. M. Slomška.
Druge razprave so praktično šolskega pomena. Tako dr. V. Brumen načenja problem meščanske šole kot srednje šole. To pot se peča podrobneje s popravnimi izpiti ter se izraža proti njim, dasi navaja tudi nekaj razlogov za. Jože Tavžclj piše o poučevanju petja na nižji učni stopnji ter podaja tudi svojo razpravo v jasnih zaključnih mislih: da je vpliv petja vzgojni in estetični; da je petje vaja za uho; da sta petje in govor v zvezi (negovanje glasila); da je pouk petja, ki ne upošteva fiziološke plati, škodljiv; da pa je petje vaja za pljuča, ter da slušne predstave pridobljene pri petju, moramo zvezati z vidnimi (pevska teorija z notnim sistemom). — Prot. Ivan Andoljšek pa analizira odnos učencev do šole, ki je jasno — neko nasprotje, ki ga pa pravi pedagog mora omiliti. In tako podaja nekaj praktičnih nasvetov za razne predmete ter analizira Cankarjeve spomine na šolo (Moje življenje) kot obsodbo za tiste, ki tega nasprotja izravnati ne znajo ter šolo le zasovražijo.
To bi bile razprave v tej dvojni številki te pedagoške revije, ki potem na zadnjih štirih straneh podaja še nekaj drobiža iz šolskega življenja (odlomek zapisnika IV. lokalne konference), ocene novih knjig in (na platnicah) siike iz učiteljskega življenja, ki se bodo nadaljeval*
novice,
i
Obvestilo Visokega komisariata I
Visoki komisariat obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avtokolona vršila brezplačno službo na šoli na Grabnu Cojzova cesta, dne Li 2., 4., 5., 6., 7., 8 in 9. maja; v Deškem vzgajališču na Selih-Moste dne U., 12., 13., 15., 16., 18., 19. in 20. maja ter v Salezijanskem zavodu na Rakovniku od 21., 22., 23., 25., 26., 27., 28. in 30. maja. — Kakor je znano ima zdravstvena avtokolona zobozdravniki, očesni, radiološki, interni oddelek, oddelek za otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in grlu. — Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenih mestih ob imenovanih dneh od 8 do 12 in od 15 do 17.35, v svrho brezplačnega pregleda in zdravljenja ter eventualne operacije.
Koledar
So! i. 2. maja: Atnnnzij, škof in	ni
učenik; Eva, sveta žena in mučenica- ..>gen, škof in mučenec; Lonjr:n, škof in mučenec; Vindemijal, škof in mučenec.
Nedelja, 3. maja: Najdba sv. Križa; Aleksander I., papež in mučenec; Antonina, devica in mučenica.
Osebne novice
= Poročil se bo v soboto, 2. majs, v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani gospod Edi Les ko v šc k. strojnik Ljudske tiskarne, z gospodično Cirilo T e k a v e c . uradnico Okrožnega urada. Mlademu paru želimo obilo sreče lin božjega blagoslova.
Sejmi plemenske goveje živine
Obveščajo se vsi živinorejci, da bo v dneh ocl 5. do 8. maja v Kočevju velik sejem za plemensko govejo živino, kamor bo prignanih nad 1000 tlav. predvsem dobrih plemenskih krav iu telic. Začetek se ima bo vsakokrat že ob 9 dopoldne.
Teh sejmov sc morejo udeležiti vsi živinorejci, ki želijo kupili plemensko živino za nadaljnjo rejo.
Zlasti se opozarjajo na te sejme oni posestniki, ki so lansko leto vložili prošnje za nakup plemenske živine z državno podporo. Onim posestnikom, ki so vložili tozadevne prošnje in ki so zaradi rekviziclje po bivši jugoslovanski oblasti utrpeli škodo v slaležu svoje živine, bo nn krniti samem priznana 40 odstotna državna podpora k nakupni ceni živali, ki si io bodo posestniki sami lahko odbrali in kupili.
Ker oni prosilci, ki so vložili prošnje za nakup konj oziroma plemenskih kobil, teh ne bodo mogli dobiti, bodo lahko prejeli podporo za nakup plemenske goveje živine, ako jo bodo želeli kupiti.
V interesu tukajšnje pokrajine ie. da se čim več živine odkupi, zato sc priporoča čim večja udeležba.
DANES IZIDE
svetovno znano delo znamenitega kirurga ANDREA MAJJOJHiA
KIRURGOVO ŽIVLJENJE
pievedel MIRKO JAVORNIK. —
obseg 264 strani. Krnica je prvi zve/ek letošnjega letnika zbiike „NAŠA KNJIGA"*. Naročite si jo čimprej, da nebo pošla. Založba
LJUDSKE KNJIGARNE V LJUBLJANI
Pred Škofijo 5
—	»Documenti di Vita Italiana«, znani ilustrirani obzornik, prinaša v svoji zadnji številki celo vrsto zanimivih slik v bakrotisku o velesejmu v M'ilanu. ki uživa največji sloves ne samo v Italiji, marveč po vsem svetu. Slike nam kažejo italijansko proizvodnjo, ki se je tako visoko povzpela, da je tudi sedanja vojna ne more ohromiti. Kdor letos ni utegnil obiskati milanski velesejm, temu je ta številka obzornika »Documcnti di Vita Italiana« zanimiv informator, ki ga pouči v besedi in sliki, kakšne zanimivosti so bile tudi letos v Milanu na ogled.
—	Spremembe v prometu potniških vlakov pričenši z dnem 4. maja 1942. V noči od 3. na 4. maja stopi na vseh progah ljubljanske pokrajine, kakor tudi v kraljevini Italiji in drugih državah v veljavo novi vozni red Podatki o prometu vlakov s prevozom potnikov so razvidni iz stenskih redov, izvešenih v vseh postajah in postajališčih.
—	Učite se strojepisja! Novi tečaji se prično 4. maja. Največja moderna strojopisnica. Učni-na nizka. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Domobranska 5.
—	Stavbno delavstvo iz Bizovika in okolice vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil dne 3. maja 1942 ob 10 dopoldne v gostilni Babnik v Bizoviku. Na sestanku bomo poročali o kolektivni pogodbi za 6tavbno in o zaščiti delavstva pri javnih delih. Zaradi važnosti razgovora vsi vljudno vabljeni! Pokrajinska delavska zveza.
—	Novi vozn? r"d, veljaven od 4. maja 1942, za vse železniške in avtobusne proge v Ljubljanski pokrajini, je izšel. Cena 1 lira.
—	Podpornemu društvu za gluhonemo mla dino v Ljubljani sta poklonila v počastitev spomina blagopokojne ge. Leopoldine šavnikove iz Kranja računski svetnik Avgust Bukovec in soproge znesek 100 lir. Iskrena hvala 1
—	Lepo uspel gospodinjski tečaj na Vrhniki. Po prizadevanju župana Hrena in kaplana Kraljiča je bila predlanskim ustanovljena na Vrhniki držvna gospodinjska šola, ki prireja stalne gospodinjske tečaje. Svoje prostore ima gospodinjska šola v cerkveni stavbi Prosvetnega doma in sta vprav zgoraj omenjena gosipoda ukrenila vse potrebno, da odgovarjajo prostori tudi 6vrham gospodinjske šole. PravkaT je zaključen prvi letošnji teče j, ki sta ga vodili edč. Vida Fister in Sonja škodnik. Te dni so bili pod predsedstvom ge. učiteljice Petre Pe-trovčičeve izpiti, ki so naravnost presenetljivo ugodno izpadli in pokazali, da so si dekleta pridobila iz vseh strok gospodinjstva po zaslugi učnega osebja prav odlično znanje, šestnajst deklet z Vrhnike in iz okolice je za slovo od šole zadnjo nedeljo priredilo tudi razstavo ročnih del in ves dan je bila razstava deležna velikega obiska, »lastj § strani žena in deklet. Poleg ročnih del so absolventke razstavile tudi
razne servirne aranžmaje in pokazale mnogo lastnega okusa, ki je vse boljši, kot ga najdemo v raznih kuharskih bukvah, ker je pač tradicija slovenskega ljudskega doma taka, da je tudi notranjščina hiše vedno spojena z naravo. Kakor je križ v kotu ovit z vencem svežega ali umetnega cvetja, tako je tudi na prazniški mizi poleg posodja vedno dosti zelenja in pisanih rož. Zaradi izrednih razmer je pa to pot odpadla običajna kuharska razstava. Toda tudi to, kar je šola javnosti v nedeljo pokazala, je že vzbudilo izredno zanimanje pri materah in deklicah za prihodnji tečaj, ki se začne v jeseni. Šola upošteva vse težkoče sedanjega gospodinjstva in vzpodbudni nauki in izkušnje, ki jih dobivajo nekleta v učilnicah, koristijo tudi drugim gospodinjam, ki prihajajo k go-jenkam in učiteljicam po nasvete.
—	Kras pogozdujejo. Iz Cerknice nam poročajo: Da je pogozdovanje kraških goličav nujno potrebno, o tem ni treba več ne govoriti, ne porabljati črnila. Kraški svet, kraški gozdovi predvsem, so bili nekoč glavni vir dohodkov. Toda ■ired leti so se začeli kraški gozdovi sila redčiti. Pogled nanje je žalosten. Rane, nastale zadnje čase, doset in desetletja ne bodo za-celjene. Zato se toliko bolj dela na novem terenu, na še nepogozdenem. Na več krajih rastejo novi gozdiči, ki nam bodo mnogo koristili. V ponedeljek so pričeli s pogozdovanjem nekaterih predelov 1114 m visoke Slivnice. Pri teh delih je zaposlenih nad 100 delavcev obeh spolov. Nanovo bo posajenih večie število smrekovih in borovih sadik. Ko pa bodo končana ta dela, bodo očistili in pregledali tudi stare nasade. Pa tudi šolska mladina je ta teden sadila smreke mladike na Loškem pod vodstvom gozdarja g A. Milavea. Prav je, da se mladina že zgodaj nauči in pouči o deiu, ki je s Krasom v stalni zvezi.
—	Vreme se počasi izboljšuje. Zadnji april je bil hladen in deževen. Najvišja dnevna toplot« je dosegla le 5 slopinj nad ničlo. V petek zjutraj se je začelo lanno jasniti. Dvignile so se kaj hitro megle in jrokazali so se vsi hribi še v debelejši snežni odeji. Ponekod je padlo v gorah do 10 cm snega. Ni čudno, da je bilo v petek zjutraj še močno hladno in je bila najnižja jutranja temperatura samo t.4 C nad ničlo. V zadnjih 24 urah je ombrograf meteorološkega zavoda zaznamoval 7.8 mm dežja. Barometer se je začel počasi dvigati in je v petek kazal 759 mm, ko je nilo prejšnji dan le 753 mm. Ker je b'lo zgodaj zjutraj prav jasno, so se mnogi bali, da se ne pojavi slana, ki bi pač močno škodovula razni povrtnini in cvetju, kakor tudi sadju, v prvi vrsti marelicam, breskam in češnjam.
—	Dve nesreči. V Selah pri Toplicah se je pose«tnikova hčerka. 5letna Anica šenica, igrala okrog domačega kozolca. Splezala je na kozolec, naenkrat pa ji je spodrsnilo in padla je nn tla ter si zlomila desno roko. — V Mačkov-cih pri Metliki je 5 letna deklica hotela dvigniti iz posteljice svojega dveletnega bratca Ivana Puclja. Bratec pa je bil zanjo nekoliko prete-žak in je sestrica padla z njim na tla. Pri tem 6i je mali bratec zlomil desno nogo.
—	Prostovoljni krvodajalci zn bolno ženo. Mlada žena nekega vojaka leži budo bolna v bolnišnici v Vagni. Zdravniki so izjavili, da jo je le s transfuzijo krvi mogoče rešiti. Mož te žene se je obrnil do svojih tovarišev-vojakov s prošnjo, če bi 6e hotel kateri izmed njih žrtvovati. Takoj se je prijavilo 11 mož, od katerih je zdravnik izbral nekega podčastnika za krvodajalca.	— --—,
Ljubljana"
Klavirski koncert v radiu
Danes, v soboto ob 12.40 bosta nastopili v EIAR — Radio Ljubljana znani pianitski Bizjak Valjalo Marta in Hrašovec Silva. Spored obsega izključno dela, ki so pisana v originalu za dva klavirja. To izredno zanimivo panogo skupne igre, ki se do sedaj pri nas sploh še ni gojila v konccrtnem smislu, sta začeli pianistki sistematično gojiti, ter skušata na svojih nastopih nuditi poslušalcem najboljše skladbe te vrste iz literature, ki ni posebno obsežna. Za svoj drugi nastop v radiu sta 6i izbrali sledeči spored: Christian Bach: Sonata G-dur; Bu-soni: Duettino concertante; Tarenghi: Preludio e fuga in stile antico.
Johann Cri6tian Bach, najmlajši Bachov sin, je nagitvil k lahkotnejšemu načinu pisanja kot njegov oče, ter je tako postal eden najvažnejših pospeše-vateljev modernega sloga. Po ljubkosti, graciji, lepoti sloga je predhodnik in najpomembnejši Mozartov vzor. Njegova sonata v G-duru je ena najbolj dražestnih originalnih skladb za dva klavirja. Po svojem gracioznem igrajočem načinu kaže že popolnoma na Mozarta. Busonija je Bachova in Mozartova umetnost vzpodbudila k stvaritvam zavedne imitacije, pri tem pa njegova dela niso izgubila individualnega stvariteljskega in modernega značaja. V tem smislu je napravljena po finalu iz Mozartovega F-dur koncerta, tudi izredno ljubka skladba: Duettino concertante.
Tarenghi, bolj znam pri nas po svojih klavirskih skladbah, ima poleg svojih variacij na Chopinov in Schumannov tema za dva klavirja, tudi Preludio e fuga in stile antico, ki po svoji lahkoti in graoiozni invenciji dopolnjuje prvi dve skladbi.
1 Pouk v ljudskih in meščanskih šolah. Za
učence in učenke IV. deške ljudske šole ter I. deške in I. dekliške meščanske šole, ki 60 imeli doslej pouk na Pruiah, bo od ponedeljka 4. maja dalje pouk v poslopju šole na Grabnu, kjer bo tudi objavljen točen razpored.
1 Za dijake srrdnjih, strokovnih in meščanskih šol se prično novi strojepisni tečaji 4. maja. Učnina nizka. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Domobranska 15.
1 Novinarska nnbavljnlna zadruga ima svoj izredni občni zbor v nedeljo, 10. maja, ob 10 dopoldne v Novinarskem domu.
1 V ponedeljek, dne 4. maja, bo ob pol 6 v mali Filharmonični dvorani produkcija šole Glasbene Matice, na kateri bodo nastopili gojenci klavirskega in violinskega oddelka šole Glasbene Matice, in sicer učiteljev; Zorke Bra-dačeve, Bizjak-Vnljalo Marte, Hrašovec Silve, Menardi Pie, Prime Olge, šonca Viktorja in Štrukljeve Milene, ki poučujejo na klavirskem oddelku. Iz violinskega oddelka nastopijo učenci Ivančiča Avgusta in Gregorca Jurija ter iz oddelka ?n čelo gojenec Čenda Šedlbaucr. Na produkcijo opozarjamo. Podrobni spored se dobi za 3 lire v knjigarni Glasbene Matice. Spored jo obenem vstopnica k produkciji*
I Občni zbor Nabavljalne zadruge državnih t uslužbencev. Dodatno k našemu včerajšnjemu ' poročilu o delu Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev navajamo še: Občnega zbora 6e je udeležilo razveseljivo število zadružnikov, nad 200. Po poročilih upravnega odbora, kateremu je bilo soglasno izrečeno zaupanje, je bilo rešeno še neko načelno vprašanje o razdeljevanju in sicer ob popolnem soglasju navzočnih. Vsi odborniki, ki bi po turnusu izpadli, so bili ponovno izvoljeni, v nadzorstveni odbor pa ie bil na novo izvoljen g. prof. dr. Josip MihelaK. Soglasje na tem občnem zboru najbolj dokazuje trdnost te zadruge ter medsebojno povezanost zadružnikov.
I Tulipani cveto v Ljubljani. Kljub neugodnemu vremenu je sedaj prav razveseljiv pogled na ljubljanski cvetlični trg. Posebno preseneti obilica tulipanov. Revni otroci nabirajo domače, divje tulipane, ki v ogromnih množinah rastejo zlasti v Mestnem logu in dalje proti Barju, vrtnarji p« prinašajo na trg sijajne tulipane, katerih se ne bi sramovali niti Ilolandci, znani ljubitelji tulipanov. — Enako kakor s tulipani cvete trenutno tudi kupčija z narcisami. Posebno dosti ie na trgu umetno vzgojenih rumenih narcis brez pestičev.
1 Oddajanje obrtnih pravic v najem in najemanje v zakup je po določilih veljavnega obrtnega zakona nedopustno in kaznivo, na kar opozarja mestno poglavarstvo ljubljansko, da premalo poučeni ljudje ne bi prišli v škodo ter imeli opravka z oblastmi.
1 V Zvezdi bo rastel fižol. Te dni bo zarezal ,plug brazde v samo srce bele Ljubljane. Mestna vrtnarije bo vse trate po Zvezdi zasadila z nizkim fižolom — medaljonom.
1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni vlš. zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska c. 15, telefon 32-84.
Naznanila	i """"""
GLEDALIŠČE. Drama: Sobota. S. maja ob 17.30: »Vdova RoMinka«. Izven. Ceno od 15 lir navzdol. — Nedelja. 8. maja ob 14: »Jurček«. Mladinska predstava. Izven. Znižano cene od 13 lir navzdol. Ob 17.30: »Človek. ki j« videl smrt«. Izven. Zni/ane cone od 12 lir navzdol. — Ponodcljek, 4. maja: Zaprto. — Torek,
5.	mnja oh 17.,10: »Ifigonija«. Red Torek.
Opera: Sobota, 2. maja oh 17: »Orfej In Evridika«. Iiv^n. Znižane cene od 18 lir navidol. — Nedelja, 3. maja ob 14: »Don Pasnusle«. Izvon. Zniiane cene od 15 lir navidol. Oh 17: »Svctt Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Zniiane pene od 15 lir navzdol. — Ponedeljek. 4. mnja: Znprto. — Torek. 5. maja ob 17: »Prijatelj Frlo«. Red A.
RADIO. Sobota. I. maja: 7. 30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in napovi. V odmoru napoved časa. — 8.15 Poročila v italljanMInl. — 12.15 Klavirski duo Rizjak-Krašoveo. — 12.40 Sekstet Jandoll. — 13.00 Na-povod Pasa. Poročila v Italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Včerajšnje in današnjo lepe pesmi. — 14.00 Poročita v italljanMInl. — 14.15 Orkestralna glasba: Radijski orkester vodi dirigent Sijanec, — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.10 Nove ploSče Cetra. — 17.55 I. Vell-konja: Zgodnja zelenjavi v kuhinji, predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Na harmoniko Igra Bojan Adamič. — 20.00 Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Pesmi vojnega časa. — 20.40 Prenos iz glednlišča Vittorio Emanuele v Torinu: \Verncr F.gk: Peer Oynt. V odmoru: Predavanje v slovenščini. Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: mr. I.eustck, Resljeva o. 1, mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 47 in mr. Bohovec, Kongresni trg 12.
POIZVEDOVANJA. Pozabljen Jc bil v Trnovski cerkvi dežnik, kt se dobi pri Antonu Skerjancu, Mencingerjeva ulica 15-11,
Iz Novega mesta
šmarnične pobožnosti so v tem mesecu v kapiteljski cerkvi vsak dan zjutraj. Ob šestih je prva sv. maša, nato šmarnično berilo in zopet sv. maša z litanijami Matere Božje. V frančiškanski cerkvi so šmarnične pobožnosti vsak večer ob pOl osmih.
Cepljenje zoper koze v zdravstveni občini Novo mesto se vrši letos po sledečem redu: Dne 2. maja ob 14 v šmihelu, ob 16 v Birčni vasi, dne 4. maja ob 11 v Vavti vasi, dne 5. maja ob 9 v Stopičah in ob 11 na Dolžu ter dne
6.	maja ob 10 dop. v Podgradu. Pregled o uspehu cepljenje se vrši povsod en teden po dnevu cepljenja. Cepiti se morajo vsi otroci, rojeni od 1. marca 1941 do 28. februarja 1942 in dalje vsi oni, ki so 1. 1941. izpolnili šest let in 12 let starosti. S šest let starimi otroki morajo k cepljenju priti odrasli, ki morejo navesti potrebne podatke o otrocih.
Dve novi oglasni tabli. Društvo »Mali gospodar« v Novem mestu sporoča, da daje svojim članom obvestila na oglasni deski Aero-kluba, ki je nameščena na Seidlovi hiši. Sadjarsko in vrtnarsko društvo pa priobčuje svoje razglase na svoji deski, ki je nameščena na Pauserjevi hiši na Glavnem trgu.
Zopet spomladanski sneg. Letošnja zima je res izredno vztrajna in trmasta. Kar noče se posloviti in 6e vedno znova in znova vrača. Po nekaj lepih dnevih se je namreč nebo zopet pooblačilo in vreme ohladilo ter je zato zadnje dni vse bolj kazalo na zimo kakor na pomlad. Res je po hladni in vetrovni noči v sredo v jutranjih urah začelo snežiti ter je kar močno snežilo ves dan, da so bile strehe dodobra pobeljene in ceste zopet polne goste plundre.
Prošnja novomeških rejcev malih živali. Preteklo nedeljo so rejci malih živali imeli v občinski posvetovalnici uspel sestanek, na katerem jim je predaval kmetijski referent inž. Rihar, ki jim je dal mnogo navodil za krmljenje malih živali. Ob tem predavanju so se novomeški rejci malih živali spomnili, da bi jim bila storjena velika usluga, če bi mestna občina v parku in na Glavnem trgu postavila nekaj košar, v katere bi Novomeščani odlagali razne rastlinske odpadke, ki jih sedaj mečejo kar po tleh, in ki bi jih rejci mogli koristno izrabiti za krmljenje svojih živali. Rejci malih živali se torej obračajo na mestno poglavarstvo s prošnjo, da po parku in mestu namesti nekaj košar za odpadke, kar bi bilo v prid tudi občini sami, ker bi košare storile svoje za večjo snago po parku in mestnih ulicah.
Iz Triesteja
Brata — mornarja padla. Huda usoda ie zadela triestinsko družino Rossi v via della Guardia 14. Dobila je te dni siporočilo o skoraj istočasni junaški smrti dveh svojih članov, bratov Edvarda in Josipa Rossi, ki sta oba služila v vojni mornarici.
Zanimivo tekmovanje karikaturistov. Pro-vincijski Dopolavoro v Triesteju je letos organiziral vsedržavno tekmovanje karikaturistov, ki je naletelo na zelo velik odmev. Lepe so tudii nagrade, ki so razpisane. V skupini A je prva nagrada zlata medalja in 400 lir — dar mestne občine, v skupini B pa je prva nagrada 400 lir in srebrna medalja.
Z Gorenjskega
Zbor starih bojevnikov so nedavno usTano-vili v Kranju. Sedaj so temu sledili tudi drugi kraji. V št. Vidu nad Ljubljano je bil postavljen za tovarniškega yodjo Stanko Rozman, za
njegovega pomočnika pa Rok Arhar, oba trgovca iz št. Vida. V Škofji Loki je postavljen za tovariškega vodjo Alojzij Brandner, orožniški uradnik v škofji Loki. V Puštalu je bil postavljen z« tovariškega vodjo Herman Schmied, okrajni carinski komisar v Puštalu.
Sprejem članov v Koroško ljudsko zvezo v Tržiču. Te dni so na slovesen način razdelili članske izkaznice Koroške ljudske zveze v lepo okrašenem Društvenem domu v Tržiču. Ob tej priliki ie govoril vodja krajevne skupine dr. Putze. Izkaznice je prejelo okrog 700 novih članov. Vsega skupaj je bilo doslej v Koroško ljudsko zvezo v Tržiču sprejetih nad 151)0 članov.
športni odsek v Doln. Pred kratkim so v Dolu ustanovili športni odsek, h kateremu se je prijavilo 35 članov. Moštvo je že pričelo s tekmami in je prvo igro proti nekemu zunanjemu moštvu po težki borbi dobilo s 4 : 3.
llmrla je v Kropi gospa Elizabeta Kokalj, roj. Gartner. V Tržiču pa je umrl gospod Franc Babič, bivši trgovec.
S Spodnjega štajerskega
Žetev smrti. V Mariboru je od kapi zadeta umrla 53 letna Marija Kovačič, žena prevoznika. V mariborski bolnišnici pa sta umrla 33 letna žena čevljarja Anastazi ja Drolc s Tezna in 12 letni ljudskošolski učenec Rajko Pernat iz Slovenske Bistrice.
Poročil se je v Mariboru Jožef Novšak, strojnik, z Berto Bukovec.
Salzburško marionetno gledališče v Mariboru. Ze nekaj dni prireja v Mariboru svoje predstave marionetno gledališče iz Salzburga. Za to gledališče vlada med Mariborčani veliko zanimanje in so vse predstave prav dobro obiskane.
Iz Hrvatske
Potovanje zagrebškega nadškofa v Rfm.
Dne 27. aprila je odpotoval z letalom v Rim zagrebški nadškof g. dr. Stepinac. Na potovanju ga spremlja tajnik Lackovič.
Slovaški časnikarji, ki se mude od proslave prve obletnice obstoja Neodvisne Države Hrvatske v Zagrebu, so se odpeljali v hrvatsko provinco ter so dosedaj že obiskali Osijek, Borovo in Djakovo.
Nova sladkorna tovarna na Hrvatskem. V Zagrebu so gospodarski in industrijski kropi ustanovili novo industrijsko delniško družbo »šečerana« z glavnico 50 milijonov kun. Dova delniška družba bo zgradila sladkorno tovarno v Slavoniji. Tovarna bo lahko proizvajala 30.000 ton sladkorja in bo krila vse domače potrebe.
Preklinjevanje strogo prepovedano. Veliko-županska policijska oblast v Vukovarju je izdala naredbo, s katero je najstrožje prepovedala preklinjevanje, kvantanje in psovanje. Slične naredbe so izdale policijske oblasti tudi ostalih velikih županij.
V	Brodu ob Savi bodo po vzoru ostalih hrvatskih me6t zgradili novo delavsko naselje, ki bo ob. 6egaIo trideset novih hiš. Občina je že dala brezplačno na razpolago potrebno zemljišče.
Hrvatski kipar Dragotin Filipovič je umrl od kapi zadet. Pokopali so ga v soboto.
Ministrstvo za kmečko gospodarstvo je ustanovilo v Zagrebu poseben laboratorij za proizvodnjo sojinega cepiva, s katerim bodo zboljševali sojo.
Prosvetni oddelek zagrebške delavske zbornice prireja že dalj časa gledališke predstave, ki so namenjene delavstvu. Prihodnjo predstavo bo imel v zagrebškem gledališču ter bodo v komadu »Dr. Štiglič« nastopili sami delavci.
Tudi Nova Gradiika dobi novo ustaško mladinsko šola
Iz Srbijo ^
V	Veliki Kikindi so prejšnji teden odprli prvi nemški zdravstveni dom.
Smrt biv. švicarskega poslanika. V Berlinu je umrl 7. aprila biv. švicarski poslanik v Belgradu dr. Paul Steiner.
Srbsko prosvetno ministrstvo je imenovalo posebno komisijo, ki bo tako v Belgradu, kakor tudi v notranjo6ii Srbije poiskala, popisala in zbrala V6e srbske umetniške, zgodovinske, etnografske in arheološke spomenike. Vse te spomenike bo srbska vlada zaščitila s posebno uredbo.
Kulturna predavanja prirejajo še nadalje po Srbiji. Oni teden je imel takšno predavanje v Kruševcu načelnik oddelka za narodno vzgajanje v prosvetnem ministrstvu dr. Br. Maleš. Govoril je o vlogi prosvetnih delavcev pri obnovi Srbije.
Belgrad ima trenutno tri važnejša gledališča. Prvo je državno ler ima svoje predstave v dramskem gledališču na Vračarju, drugo gledališče je takozv. umetniško gledališče ter daje svoje predstave v Kolarčevi ljudski univerzi, tretje gledališče pa vzdržuje združenje gledaliških igralcev ter uporablja za svoje predstave dvorano Delavske zbornice.
Seter pšenice v valjevskem okraju. V valjev-skem okraju so zasejali pšenico na 8000 hektarjev. Na ostalem zemljišču, ki je bilo določeno za pšenico, bodo posejali koruzo in ječmen. Posadili bodo tudi mnogo krompirja in fižola. Radi setve ječmena je dala valjevska pivovarna kmetom potrebno seme sama na razpolago in to pod zelo ugodnimi pogoji.
Preimenovanje ulic v Sofiji
Sofijsko mestno zastopstvo namerava preimenovati nad tristo prestolniških ulic in trgov, ki bodo 6edaj dobili imena po vodilnih možeh dTŽav 06i. Prav vse ulice bodo pa bolgarske oblasti preimenovale v mestih in trgih novo priključenih pokrajin.
Preskrba Sofije z mlekom '
Te dni se je sestal v Sofiji veterinarski svet ter je razpravljal o vprašanju preskrbe Sofije z mlekom. Na seji so sklenili, da bodo odslej dobivali kravje mleko v Sofiji samo otroci in bolniki. Kislo mleko bodo lahko delali odslej 6amo iz ovčjega mleka in mleka od bivolov.
Omejitev prodaje mesa v Bolgariji
Zaradi pomanjkanja mesa je uvedla bolgarska vlada še tretji brezmesni dan v tednu. Po sklepu vlade je dosedaj v Bolgariji ob ponedeljkih, četrtkih in petkih najstrožje prepovedano prodajanje govedine in teletine. Prodaja perutnine ostane še nadalje prosta. Zaradi uvedbe nakaznic za nakupovanje mesa je bila od 20. do 26. aprila v Sofiji sploh prepovedana prodaja mesa. V tem času se je moralo meščanstvo prijaviti s svojimi nabavnimi knjižicami pri posameznih mesarjih. Predvidoma bo prebivalstvo v začetku dobivalo po 200 gramov mesa ali pa klobas na osebo. Če pa ti ukrepi ne bi zadoščali za pokritje vseh potreb preskrbe ljudstva z mesom, bo oblast še znižala mesne obroke. Istočasno so bolgarske oblasti strogo prepovedale pripravljanje ia proda* janje pečenk po gostinskih obratih,
t
i
Prostrana morja - grobovi številnih ladij in mornarjev
Dosedanje Izgube angleške, ameriške In nizozemske mornarice
Ena zadnjih Številk »Frankfurter Zeitung« objavlja pod naslovom »Izgubljena mornarica« podatke o dosedanjih izgubah angleške, ameriške in nizozemske mornarice. Navedbe v članku temelje na uradnih priznanjih dosedanjih pomorskih izgub združenih nasprotnikov. Člankar poudarja, da dosedanje pomorske izgube nasprotnikov že presegajo vse zavezniške pomorske izgube v zadnji svetovni vojni, kar samo dokazuje, da je sedanja vojna neprimerno bolj ostra, kakor je pa bila v letih od 1914—1918.
ftnje angleških pomorskih izgub je znašalo: 3. IX. 1939 5. IV. 1942
Bojnih ladij	15	5
Letalonosilk	6	3
Težkih križark	15	2
Lahkih križark	50	15
Rušilcev	182	69
Podmornic	69	40
Spremljevalnih oborož. čolnov	51	22
Polagalk min in minolovcev	44	12
Rečnih oborož. čolnov in ladij	21	2
Pomožnih križark	_	22
Pomožnih ladij	250 •	240
Izgnbe ameriške mornarice pa so bile do dne: 8. XII. 1941 5. IV. 1942 Bojnih ladij (3 že zastarele) 17	4
Letalonosilk	6	2
Težkih križark	18	2
Lahkih križark	19	3
Rušilcev	179	12
Podmornic (65 že zastarelih) 111	3
Spremljevalnih oborož. ladij
(60 obalnih patrolnih ladij) 08	2
Polagalk min in minolovcev 47	3
Oboroženih rečnih ladij	5	1
Pomožnih križark	—	?
Pomožnih ladij	—	1
Nizozemska mornarica je pa utrpela sledeče izgube do dne:
8. XII. 1941 5. IV. 1942 Križark	5	3
Rušilcev	8	3
Podmornic	12	3
Spremljevalnih oboroženih ladij 2	—
Polagalk min in minolovcev 12	3
Pisec članka poudarja, da dosedaj že potopljene edinice angleške, ameriške in nizozemske pomorske sile predstavljajo skupno trikrat močnejšo mornarico, kakor jo je imela Nemčija oh izbruhu vojne. Člankar v listu tudi napoveduje še večjo poostritev pomorske vojne.
Do kakšnih globin vrtajo za petrolejem?
Najdišča petroleja imajo tako izrazito zunanjost, da jih ločimo od vsega drugega, kar je kdaj človeška roka postavila na zemlji. Značilni so zanje vedno ogromni vrtalni stolpi, ki prekrivajo večinoma najdišča petroleja prav na gosto. Z vrtalnimi stolpi vrtajo v zemljo luknjo, skozi katero vlagajo cev. Ta vrtanja trajajo včasih mesece in mesece, v prav posebnih primerih pa celo nad leto dni. Sveder v takem primeru prevrta velike sklade kamenja in končno zadene na podzemsko ležišče nafte ali pa v prazno. Po prvi svetovni vojni je bila dolgo časa najgloblja luknja, navrtana s pomočjo vrtalnega stolpa, v Czuhowu v Gornji šlezijL Tam je sveder dosegel globino 2240 m. LOv za letrolejem, ki se jc razbesnel v zadnjih deset-etjih zlasti v Ameriki, pa je dosegel še vse drugačne rekorde. Po statistiki iz leta 1939 so na petrolejskem najdišču Vasco v Kaliforniji navrtali zemljo 4573 m globoko. Torej dvakrat tako globoko, kakor v Czuhov-u. Pa tudi sicer so vrtanja v Kaliforniji marsikdaj presegla 4000 m. Na najdišču petroleja Rio Bravo v Kaliforniji so dosegli 4273 m, nato sledi najdišče Agua-Dolce v Texasu z najglobljo izvrtano luknjo 4185 m, dalje zopet najdišče Vasco s 4159 m in nato petrolejsko polje v Louisiani z globino 4087 m. Tako je Amerika dosegla rekord pri najglobljih vrtanjih v zemeljsko skorjo. Toda
re
tudi drugod po svetu so šli bolj v globino. Med ostalimi državami ima sedaj drugo mesto Nemčija, kjer so v ilolstcinu pri vrtanju za petrolejem dosegli globino 3818 m. Zanimivo je, da ta najgloblja vrtanja, ki so seveda zahtevala velikanske stroške, niso dala zaželenega uspe-
ha. Najgloblje vrtanje, ki je doslej tudi privedlo do petroleja, ie doseglo le 4043 m, torej več ko 500 m manj, Kakor je doseglo rekordno
vrtanje v Kaliforniji. Petrolejski vrelec, ki je bil s to globino navrtan, leži v Louisiani v bližini morske obale.
Zobozdravnik, ki uraduje samo ponoči
V Pragi živi zobozdravnik, ki ordinira samo v nočnih urah. Ordinacija pri njem se pričenja ob sedmih zvečer ter traja z izjemo dveurne prekinitve celo noč do sedme ure zjutraj. Časopisje poroča, da ima omenjeni zobozdravnik vedno vse polno strank. Med njimi so na prvem mestu ljudje, ki so čez dan zaposleni po uradih ter imajo čas samo v večernih in nočnih urah. Pozno ponoči pa navadno prihajajo k zobozdravniku dostikrat tudi taki ljudje, ki 60 prej leta in leta odlašali z zdravljenjem in popravilom svojih zob, bodisi iz strahu pred bolečinami ali pa iz kakšnih drugih razlogov. Časopisje si to razlaga na ta način, da večino ljudi muči zobobol ponoči ter se včasih stopnjuje do neznosnosti. Ob takšni priliki se odloči za zdravnika tudi največji strahopetec.
»Slovenoeva« športna posvetovalnica
0 dopingu, rekordih, MUlIerjevem sistemu itd. — Drobni nasveti atletom
in plavečem
Na italijanskem letališču v Grčiji: V letalo, ki ho odletelo proti sovražniku, nalagajo bombe.
T. T. — Lj. »Moj nečak je bil avgusta preteklega leta 13 let star in je preplaval 50 111 (cravvl) v 41 sekundah. Posvarili so me, da je to za njega prevelik napor in da obstoja nevarnost, da si srce pokvari. Ali je to res mogoče?« — športno pretiravanje skrbi zlasti tiste starša, ki sami v mladih letih niso tekmovali. Če je fant vsaj normalno razvit in zdrav, tedaj je gotovo, da njegov »rekordič« ni bil prehud. .Ie pa to za naše razmere prav dober Čas! Da ne boste v skrbeh, omenjam, da plavajo v svetu 14 letni dečki tudi desetkrat večje razdalje. Svetujem pa, naj ne stremi preveč za hitrostjo, pač pa se naj trudi z »dolgimi sprehodi« po vodi in naj stopnjuje svojo telesno zmogljivost s počasnim cravvlom na 100 do 500 metrov.
C.	M. — Kaj točnejšega bi radi vedeli o amaterskem paragrafu. Znano je. da prištevamo med amaterje ali »častne športnike« le tiste, ki tekmujejo iz veselja do borbe. Z amaterskim vprašanjem se je havilo več olimpijskih komisij. Najnovejša stilizacija amaterskega paragrafa pa je naslednja: »Olimpijskih iger se lahko udeležijo tisti tekmovalci, ki so po predpisih svojih mednarodnih športnih zvez amaterji.« Pogoj pa je, da vsebujejo predpisi teh zvez sledeči dve točki: 1. izključeni so tekmovalci, ki izvajajo svoj ali kateri koli drugi šport poklicno; 2. izključeni so tudi tisti, ki so sprejeli za izgubo časa odnosno zaslužka kakršno koli odškodnino.
D.	T., Lj. — Kaj sodim o dopingu? Uživati doping ali dražila, ki vplivajo največ na srce in živce, se pravi bičati samega sebe, da bi izsilil napore, katerih organizem v normalnem stanju ni sposoben doseči. Uživanje dopinga je v bistvenem nasprotju z osnovnimi športnimi načeli. Doping namreč ni krepilo, pač pa sredstvo, ki je zdravju škodljivo. Kdor mobilizira s pomočjo dopinga svoje zadnje, morda življenjsko važne sile, uganja norost napram samemu sebi in goljufijo napram športnim tovarišem.
P. U., N. m. — V kakšnem razmerju sta tekač in kolesar bi radi vedeli. Statistike športnih rekordov povedo, da so tekači neprimerno počasnejši. Za primer Vam navajam oba svetovna rekorda na eno uro: če bi se istočasno podala v dir najhitrejši tekač Nurmi (Finska) in kolesarski rekorder Archambaud (Francija), bi pač Nurmi hudo zaostal; v 60 minutah bi prišel kolesar 45 tisoč 840 m daleč, tekač pa le 19.210 m. Okroglo povedano je izurjen kolesar dvakrat hitrejši od najizurjenejšega tekača.
B. V., J. V daljino ste začeli skakati in dosegli 5.40 m. Ali je možno sklepati, da ste nadarjeni za to vrsto atletike? — Za 16 letnega fanta jo to vsekakor lepa daljina! Svetujem Vam pa, da ne skačete preveč, pač pa se marljivo urite v hitrem teku na kratke proge. Če boste pretekli 100 m pod 12 sekundami, boste z lahkoto skakali čez 6 m daleč. Mednarodna znamka pa se začne šele pri 7 m; zato pa morate biti že izvrsten sprinter. Poročajte še o uspehih v teku na 100 m, pa bo lažje spregovoriti o nadarjenosti. Rekordi v skoku v daljino pa so sledeči: inž. Milan Ste-pišnik 6.65 m (slovenski rekord), 8.13 Jesse Owens (svetovni rekord).
M. A. — O Millerjevem sistema domače telovadbe. So ljudje, ki vedo veliko o raku in je-tiki in še o drugih boleznih, o zdravju samem pa nimajo pojma. O zdravju sanjarijo le takrat, ko zbolijo: ko pa ozdravijo, pozabijo spet na »največjo bogastvo«. Danskemu športniku J. P. Mil-lerju velja zasluga, da je opozoril svet na to. da je zdravje nekaj, česar ne gre zanemarjati in da je pokazal na praktične metode stopnjevanja telesne odpornosti in zmogljivosti. Pred 40 leti je napisni knjigo »Moj sistem« ali točnejše: 15 minut dnevno za zdravje. V kratkem času je postala njegova knjiga nenavadno popularna. V štirih dneh so razprodali prvo izdajo, v prvih desetih letih pa je doživela v devetih jezikih pol milijonsko naklado. Še dandanes jih je zelo veliko, ki telovadijo, se masirajo in kopajo po Millerjevem sistemu. — Vprašujete, kaj sodim o tem sistemu, ali je še veljaven? Brez vsakih predsodkov nadaljujte s telesno nego po Millerjevem sistemu! Njegove vaje so Še danes moderne, med telovadnimi strokovnjaki pa jih je veliko, ki spoštujejo moža, ki je že pred 40 leti podal za vse čase veljavne metode telesno okrepitve in nege.
II. J. — Uspeh v suvanju železne krogle, ki tehta 7.25 kg, imajo le postavni atleti: močni, čez 1.75 m visoki in vsaj 80 kg težki. Urjenje telesne zmogljivosti mora biti vsestransko. Priporočam zlasti dviaanje lažjih ročk (okrog 40 kg), pa tudi igre s težko žogo. Opozarjam Vas pa tudi na koristno udejstvovanje s sekiro, kladivom in lopato. Držala, ki jih stiskamo v rokah pri delu, krepijo zapestje, dlani in prste. Suvanje krogle pretegne
mišice in sklepe, delo s težkim orodjem pa jih spet okrepi. Za meter ali več boste napredovali, če boste trenirali tudi z navadnim delom.
Ž. C. — Radi bi zvedeli, kaj so dosegli slovenski tekmovalci na olimpiadah. Na kratko povedano: 3 zlate, 2 srebrni in 10 bronastih kolajn. Najuspešnešji med njimi je bil Leon štukelj, ki ima sam, če se prav spominjam, 6 olimpijskih kolajn. Največji uspeh jo dosegel na olimpijskih igrah 1. 1924 v Parizu, ko si je priboril splošno svetovno prvenstvo v telovadbi.
P. II., B. — Kakšen ilport naj goji plavaf poleg plavanja? Priporočljivi so vsi športi na suhem, pri katerih ne gre za eksplozivno moč in pri katerih no pride do prevelikih naporov. Japonci se pridno udejstvuiejo z gimnastiko, katero izvajajo ritmično in sproščeno. Za krepitev dihal je priporočljiva hitra hoja z dolgimi koraki, za krepitev vsega organizma pa vam svetujem plezanje po drevju ali po drogovih. Odločno pa odsvetujem vrhunsko telovadbo na orodju, pa tudi hitre teke (sprint), naporno igranje nogometa in podobno. Če imate priložnost za delo na vrtu ali v domači drvarnici, se Vam ne bo treba ozirati po nadomestilnem udejstvovanju za plavanje.
Šport v kratkem
Nogomet v Belgradu. V nedeljo so igrali drugo kolo za belgrajski pokal. Prav dobro igro jo podal SK 1913 (bivša »Jugoslavija«), ki je premagal Jedinstvo s 5 : 1. Uspeh je za rdeče tem pomembnejši, če upoštevamo, da je Jedinstvo teden prej odpravilo 1JSK z 2 :0. Ostali izidi preteklo nedelje so bili: Vitez — Sloga 5:1, Obilič — Balkan 6:1, RS K - Mitič 7 : 0.
Paul Bourillon umrl. Iz Pariza jx>ročajo, da je umrl prvak starejše generacije francoskih kole. 6arjev, Paul Bourillon. 1896. leta si je priboril svetovno kolesarsko prvenstvo, jiozneje pa je bil več let neprekcsljivi francoski prvak. Zaslužen je bil tudi za organizacijo kolesarskega športa.
»Bimbo« Binder je bil pet najboljši strelec v dunajskem nogometnem prvenstvu. Letos ga ie prekosil Reitermayer (Wacker), ki vodi z 20 goli.
Na progi Dunaj—Semmering—Dunaj bo sc pehali preteklo nedeljo kolesarji na 180 km dolgi progi. Prvi se je vrnil na cilj Kari Kiihn (tobačna tovarna) in zmagal v ča6u 5:01:58.4.

dJMktiv
43____
Miška mu je dala listek in je odšla. Mišek je bral:
»Dragi Mišek, tudi Klarica je izgubila svojo jopico.	Miška.« Drugi dan je Mišek dohitel Volička in ga je nahrulil:
»Ali razumeš? Še štiri druge osebe so nocoj ob svoje jopice in vse štiri so hkrati z jopicami izgubile tudi svoje lase!«
»Razumem. In prav zato grem naravnost k županu,« je odvrnil Voliček.
»Grem še jaz s teboj.«
Ovčice gospoda Tomaža
Gospod Tomaž se je prebudil in skoraj prestrašen pogledal na uro. še pet ni bila. Zato se je zopet umiril. Zaspati pa ni nič več poskušal. Bi se mu lahko zavleklo kot pred nekaj meseci gospodu kaplanu, ki mu je moral mežnar iti na vrata ropotat, da ga je do župnikov« maše sklical za spovedovan je. Saj zanj ni čudno. Fant je še mlad in lahko spL Gospod Tomaž jih ima pa že čez šestdeset in mu ni več toliko za spanje. Takrat je bil pa vendarle že precej krmežljav. Seveda, zvečer je dolgo spovedoval, potem je do enajstih pridigo pripravljal, od enajstih do polnoči pa je opravil sveto uro pred prvim petkom. Nato je legel, a dolgo ni mogel zaspati, četrt čez eno je še slišal. Na svoje ljudi je mislil, na svoje ovčice in koštrune. Žalosten jih je bil, molil je zanje, a jih bil tudi vesel. V kakšno tovarno so mu ušli. nekateri. To gospoda Tomaža najbolj boli. Saj za druge se ne čudi, da so šli. Zanje se tudi drugi ne čudijo. Da pa Martinovec sili mednje, kar ni mogel verjeti. Ni mogel in ni mogel. Zato je sam zlezel na Hrib do Martinovca. Pa so mu tam tudi potrdili. Mlada je povedala, da so šli mati za njim in da so rekli, da bosta prišla domov oba ali pa nobeden. Do takrat ni bilo še nobenega. Le otroci so jokali, mlada je pa pripovedovala, da se možu hoče boljših časov.
»Boljših časov!« je bil hud gospod Tomaž. »Časi se po ljudeh ravnajo. Če bodo ljudje hnliši. hodo tudi časi boliši. Liudie pa ne bodo
boljši, bodo tudi časi boljši. Ljudje pa ne boljši, če bodo zapuščali svoje družine, ko?« mu ni šlo v glavo Martinovčevo ravnanje,
»Kdo drugi naj nam pomaga do večne in časne sreče, če ne Bog?! Sami? Imamo premalo moči, da bi vsemu kaj. Tistih nekaj v hosti —? Kaj še! Ko bi njim kdo mogel pomagati do pametnega življenja! Molite zanj, pa za vse!« je naročal. »Jaz bom tudi,« je obljubljal, pa zraven 1 vabil, naj prvega petka ne pozabijo.	i
Obljubo je gospod Tomaž držal. Molil je za svoje farane, molil za vse, ki trpe, molil za vse ljudi. Tudi tisto jutro je bila molitev njegovo prvo opravilo. Takoj, ko je smel, je šel iz hiiše, odklenil cerkvena vrata in stapil v svetišče.
»Dobro jutro, Gospod Jezus,« je pozdravil in pogledal proti tabcrnaklju, ki ga je obseval le žarek večne luči. Na barvanih oknih se je komaj zaznaval dan. Pa gospod Tomaž bi po umih znal po vsej cerkvi in je zato kar brez luči stopil ao obhajilne mize in pokleknil.
»Gospod Jezus,« mu je utripalo srce, včasih pa zašepetale tudi ustnice. »Vera, slab du-
hovnik sera. Sprejmi torej, presveto Srce, današnje moje obhajilo najprej v zadoščenje za vse, kar sem jaz zanemaril, potem pa tudi za
vse grehe in žalitve, ki ti jih prizadevajo drugi, 1, Gc
zlasti moji farani. Vem, Gospod, biti bi moral prst, ki kaže le k tebi. Vse moje delo in govorjenje in obnašanje bi moralo biti zate.
tovo ni bilo vse prav. Toda poglej, Gospod, za pobožnost prvih petkov sva s kaplanom obšla vso faro, pridigala sva, vabila, molila in res ne vem, kaj naj bi bila še storila. Midva moreva
okopavati, moreva sejati, moreva zalivati — rast pa daješ le ti, moj Bog, ki si se učlovečil in umrl, da bi mi živeli. Naj torej živimo, Gospodi Naj ne bo tvoja kri, Jezus, za nas zastonj prelita. Daj, da bi vsak v naši fari lahko odgovoril, da išče tebe. če bi ga vprašal, kot si vprašal ob Genezareškem jezeru: Koga iščete? — Daj, da se vsi spreobrnejo k tebi in ti zadostujejo z življenjem po tvoji volji...«
Gospod Tomaž je pokril obraz z dlanmi in mislil, koliko ljudi opravlja pobožnost prvih petkov. Veliko. Vsi, kar je dobrih. Tega je vesel, seveda. Toda rad bi, da bi se zdramili tudi drugi.
»Bomo videli,« je dejal v ponedeljek Lu; žar, ko ga je gospod Tomaž pregovarjal, naj vsaj posle pusti in otroke pošlje, Če sam noče. »Burno videli,« je dejal, pa zraven zaklel, ker se hlapec nekaj ni prav obrnil, da gospod To-
maž kaj takega še ni slišal. »Kje pa si to pobral? Pa veš, kaj se pravi?« — »Kaj ne bom vedel; saj sem bil v ujetništvu in razumem. Če drugi smejo, zakaj bi jaz ne?« — »Saj nihče ne sme!« — »Zakaj pa potem kolnejo?« Gospod Tomaž je od samega govorjenja in prepričevanja postal hripav, Lužarju pa se je poznalo, da je ostal, kot je bil.
»Vem, Gospod,« moli skoraj na glas gospod Tomaž, »skrhana motika sem, zarjavela, zastarela. Toda ti, Močni, moreš vse, moreš tudi s skrhano motiko trdo skalo zmehčati v rodovitno prst, moreš zarjavelo motiko obrusiti, moreš slabo motiko koristno porabiti. Tebi, Vsemogočni, motike sploh ni treba. Ti ne potrebuješ orodja. Zate je dovolj, da hočeš... Pa poglej, sai si sam hotel, da pridobiva za tvojo službo človek človeka, daj mi torej moči, daj moči meni ali gospodu kaplanu ali komur koli, da pripelje nazaj k tebi Lužarja, da se vrne domov tudi ta — koštrun.«
»Pa Martinovec! Kakšno neumnost je naredil. Sebi škodo in drugim nesrečo. Mati mojih let je šla za njim, da ga pripelje nazaj. Pomagaj!«
»ln Širka se na cesti baha, da njih domačija ne bo štela dot. Le gospodarja bodo vzredili, pravi, drugih ne marajo. Daj, da jo sreča pamet...«
»Micjakinja moži dekleta, da imata že dve otroka, moža pa ne. Pa stara že več let ni bila
za veliko noč pri obhajilu in cerkev le redko
I io ks	"	J
ne morem do živega. Zmerjale so me. Pomagaj
kako nedeljo Katero od znotraj vidi. jaz jim
ti, ki moreš vse. Pomagaj ti, da sc vsi zgrnemo okrog tebe, da ti bomo vsi pokorni otroci, ne uporni hlapci. Ne zaradi mene, Gospod, ne zato, da bi bilo meni dobro — zaradi duš...«
Iz premišljevanja so ga zdramili koraki po gospot' ~
sedel vanjo ter v božjem imenu sodil in od-
cerkvi. jAha, spovedovati bo treba,« se je spomnil gospod Tomaž in stopil k spovednici, pa
pušča! dušam do sedmih, ko je pristopil -k 1 oltarja	* * 1
»Jezus, miru nam daj,« je prosil, ko je izpostavljal Najsvetejše. »Ti, ki si z besedo pomiril vihar na moriu, ki si ozdravljal duše in telesa, daj našim dušam, da bodo v miru živele s teljoj, moj Gospod in moj Bog.«
Po povzdigovanju je prišel iz spovednice tudi kaplan, da je pon.ugal obhajati. »Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa naj varuje tvojo dušo za večno življenje. Amen.c Kolikim sta s temi besedami podelila Jezusa I Gospod Tomaž je bil zares vesel. Še na samo Veliko noč jih je bilo malokrat toliko. Otroci, med njimi taki. ki so komaj segli do obhajilne mize, fantje, dekleta ■— skoraj vsa fara. Lužar tudi. In stara Martinovka. Vsaj, kakor je videl gospod Tomaž.
»Zahvalj en, o Bog, za Lužarja, In Marti-novko blagoslovi, pa Martinovca vodi. Pa še druge omehčaj,« je v mislih molil gospod To-mož, ko je s ciborijem stopal od obhajilne mize k oltarju.
V zakristiji mežnar ni mogel skriti svojega začudenja, da je celo Lužar prišel. »Pa stara Martinovka je sina pripeljala nazaj,« ie dodal.
»Hvala Bogu!« je bil vesel gospod Tomaž, pa spet šel spovedovat, medtem ko je kaplan maševal. Potem sta spet spovedovala oba. Ob
devetih je gospod kaplan zadnje obhajal, prav ari zadnjih mlada Martinovca in Micjakovo jero. Kaplan ie moral nato v šolo, gospod maž pa je šel z Bogom k bolnikom: k Ada-
pri zac Jero. K
aplan ie moral nato v šolo, gospod To-
movčevi Mici, ki že deset let ni stopila nn nogo, k Jernačevi Rožniki, ki ji je devetnajst let in ki peto leži vsa zvita in skrivenčena, in Bajtnemu Joku, ki ga kar vidno jemlje.
Pol enajstih je bila, ko se je gospod Toma/.
Za nekaj minut je stopil v ccrkev, da se ic Jezusu zahvalil za milosti, ki jih je podelil njegovim ovčicam, in ga poprosil, naj sprejme zadoščevanje dobrih in še druge pritegne k svojemu svetemu Srcu.
»Da bi vsi našli pot, ki drži k tebi, moj Bosi Da bi našli k tebi — domovi« V. Zor man.



— -» _ --.
103.
Z najboljšo nado in največjim upanjem je gledal Mirko v svojo bodočnost in zakonsko srečo. Kakor jelen, čil in vesel, je stopil k Zali, svoji nevesti, oklenil se okoli njene desnice in jo spremil domov. Z njima je šla tudi njena mati, ki je bila prav tako vesela hčerine sreče.
104.	•
Pot do Miklove hiše je vodila mimo Almirinega doma. Nobeden naših nočnih potnikov se ni ozrl nocoj na to poslopje. Njih oko ni poželelo videti mesta, na katerem je skušala Almira, tujčeva hči, uničiti srečo dveh src in preprečiti izvršitev Serajnikove prisege.
105.
Le Kastor, Zalikin varuh in vedni spremljevalec, ni mogel iti tiho mimo. Prav na glas in jezno je zalajal. Morda je zapodil mačko iz grmovja ali pa je v vrtnem zatišju zapazil bodljivega ježa, s ojega sovražnika. Sele na Zalikino klicanje je pritekel pes za družbo, ki je šla veselo domov.
Sreča pri ribolovu
X
_iaKH7.riM'i_______
Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.1S, ob nedeljah In praznikih ob 10.30.14.30.16.30 In 18.30
FIlm krasnega netia in irlohoke DOftzIle, Živllenie in ljubezen velikpsn pesnika nailepMh pravljic H. C. Ander-ienn
ŠVEDSKISLAVdEK
ffoachlin Gottsehalk — ILSE WF,RNER — Kari LndviK I)lehl - Glasba W. Zeller KINO MATICA - TEL. 22-41
Veličasten historijskl film v režiji Carmlne Gallone
MANON LESCAUT
Vlttorlo de Slca, Allila Valil. Glasba: Pncclnt KINO SLOOA - TEL. 27-30_
Pretresljiva zgodba mladega dekleta
Uničena sreča
Isa Miranda, Rossano Brazzi itd. KINO UNION - TEL. 22-21
Njegova prva želja Mož, ki v zakonu ni imel sreče, je umrl.

»Dragi prjiatelj, imaš danes kaj 6rečen dan?« Ko so otjprli njegovo oporoko, ie njegovo zad-»Zelo. 2e dve uri mi ni nihče postavil kakega nje pisanje, s katerim je razdelil svoje pre-mnega vprašanja.«	1 moženje, pričelo z besedami: Moja prva želja.
jiiS^i
I smžto |
Kupim konja
za kmečka dela. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 2658, ali pa na Josip TerčelJ, Savlje St. 62.
Dobe:
Pridno kmečko dekle,
ki bi sama urejala vrt ln j njivo, ter nam pomagala pri gospodinjstvu, sprej-) me dobra družina v me- J stu. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2664. |
Čitajte »Slovenca«
Prodamo
Razprodajamo dalije
najlepših vrst, begonlje, gladlole ln druge cvetne gomolje. Zahtevajte cenik. Sever & Ivomp., Ljubljana.
Sobe I
Oddalo:
Sobo
lepo opremljeno, snažno, sončno, v centru (kolodvorska stran), oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2642.
Zajčje kože
nam dajte takoj v strojenje, da vam jih moli ne poškodujejo. L. ROT, krznarstvo v Ljubljani, Mestni trg E.
Krznene plašče
ln drugo Kožuhovlno sprejemamo v snrambo. Tudi za potrebna popravila Imamo sedaj največ časa. L. ROT. krznarstvo', Ljubljana, Mestni trg 6.'
Zahvala
Neizmerno žalostna in obupana mati, potrti sivolasi oče in sestrice pokojnega akademika
Francka Župca
doma iz Slovenske Bistrice pod zelenim Pohorjem, se naj-iskrcneje zahvaljujejo vsem, ki so njihovega nesrečnega sina in brata spremili na njegovi zadnji zemski poti ali imeli z njim kakršen koli trud ali skrbi. Posebna zahvala veljaj čč. gg. duhovnikom, ki so opravili pogrebne svečanosti, preč. g. škofu in vsem ostalim, ki so stopali za sprevodom in molili za pokoj njegovi duši. Prav tako bodi izrečena prisrčna zahvala vsem dobrim ljudem, ki prinašajo dan za dnem na njegov grob sveže šopke rož.
mme
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je umrl gospod
Hinko Pogačnik
industrijalec
Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi v Cerknici v četrtek, dne 7. maja 1942. Prosimo tihega sožalja.
Cerknica, Martinjak, dne 2. maja 1942.
Rodbine: Pogačnik, Premrov, šerko
nBaBBBOBBBSBGHBHHH
Mji . M ■f ■ ,■''«•> t'
v
,t J
s *x- <i
t? ' 'v ...i:.',
•• : . ■! i «S> ]
; . :
'•••'fevU.
-	i • v t-
< t
■	s-
v v-
■	V',"
-v;-..:
i-
Vrtite ir'7
' •■
t . - > • ;,'■>
-	•-')•■ i. t...?/
t-
I ' .	T".'
" . • ' t,. : •i .	X tffjfc'1
■	'.'T ■t- 0. • A
i ^ t »
•■.....j -
. ' V \ : i
Paul Heuzčs
26
Steklar iz Murana
zgodovinska povest.
»Po mojih mislih ukreneva takole,« je rekel Zerlione nekam mirno. »Ker je poglavitna reč ta, da naju ne sme nihče spoznati, se preoblečeva v pristaniška delavca. Ta, ki nama nosi na mizo, bo že poskrbel za kakšno staro obleko. Pomešava se nato med množico in bova sledila ubežnikoma ...«
Janez je pritrdil. Ker nista poznala katalonskega jezika, sta z raznimi znamenji dosegla od gostilničarja kar sta želela, Nedolgo potem sta hodila po pomolu kot dva dobra in nenevarna delavca.
»Bartavella« se je bližala na obzorju in počasi plula v pristan. Vrgla je sidro in spustila čoln do brega. Na lestvi, ki ie segala v morje, sta se prikazala dva moža. Eden izmed njiju je bil Peter Gualteriol
Janezu je tolklo srce, Zerlione pa je, sodeč po zunanjosti, ohranil svoj notranji mir. V trenutku, ko sta Peter in Holandec šla mimo, je segel z roko na čelo, kakor bi gledal daleč na morje je dal tovarišu znamenje, naj ga posnema. Janez je torej zasenčil oči in izdajalec je šel mimo, ne da bi kaj opazil.
»Za njima!« je rekel Lojze tiho, 1 tj,-
Ni bilo težko. Btez skrbi sta šla za tujcema, ki nista ničesar slutila.
Holandec je vodil Petra. Videti je bilo, da mesto dobro pozna. Šel je po raznih stranskih ulicah čez Angelov trg in tu pa tam govoril kakšno besedo z Benečanom, Na trgu sta stopila v zelo siromašno gostilno. Bilo je ob štirih popoldne.
»Dobro gre!« je rekel Zerlione hladno. »Plemeniti Boccaro, zdaj pa le nabrusite svoj meč!«
»Jaz!«
Ne, tega ni vedel vnaprejl... Trepetaje je zrl na tovariša, pa se je vendarle premagal, da ni kazal razburjenja.
»Kaj naj storim, prijatelj?« je rekel preprosto. »Ali naj jaz zadam udarec?«
»Seveda! Vi veliki, plemeniti, slavni Boccaro! Jaz sem le navaden delavec. Vi ste pa slava mu-ranskega mesta. Komu pa, ako ne vam samim, je prihranjena čast, da izvršite pravico? Kaj niste bili vi prvi izbrani od velikega sveta za ta posel?«
»Izvršim jo in še prav rad, prijatelji« je rekel odločno. Rad bi vam odstopil to čast, ker me neko čustvo zadržuje. Ne veste še, ker vam nisem še govoril o tem, zdaj vam pa povem. Peter Gualterio je oče dekleta, ki ga ljubim in sem že mesec dni žnjo tudi zaročen!«
»To sem vedeli« je rekel Zerlione. »Prav dobro vem, da je gospodična Tulija bila vaša zaročenka. Zato udarite s tem še hujše njega, ki vam je razdrl vso srečo ...«
Kaj naj odgovori?... Vse je bilo zdaj končano. Čutil je, da se mu polagoma maje zavest in je vnovič zamrmral:
»Dobrol Naj bo!«
Saj 6e ne bo zgodilo javno in o belem dnevu, tudi nikake nevarnosti za storilca ne bo: pečat beneške republike odstrani vse, posebno še v ka-talonški zemlji. Priporočljivo pa je, da se takšna dejanja izvrše natihoma in skrivaj.
»Izvršiva pa takole, če hočete,« je poudaril Zerlione. »Ponoči stopiva v to gostilno kot popotnika. Brez težav najdeva sobo, kjer bo Gualterio spal. Vse drugo bo prišlo samo od sebe...«
Pa ie še dodal:
»Saj imate pergament, ki ga je treba pritrditi na truplo Gualteri-jevo?«
»Imam ga,« je odgovoril Janez.
V duši ni bilo več odpora... Ker je bilo že potrebno... Ker je bilo potrebno...
Prišla je noč.
Nastanila sta se v mali sobici nekega krojača na Angelskem trgu in plačala za to veliko vsoto. Tja šo jima prinesli tudi jedi. Potem je šel Janez v pristanišče in zamenjal prejšnjo obleko, ki sta jo shranila v neki vreči... Pozno v noči sta šla čez trg in stopila v gostilno...
Bila je polnoč Janez in Lojze sta čakala v sobi, ki je bila poleg Gualterijeve spalnice v prvem nadstropju. Slučaj je nanesel, da je Holandec spol v podstrešju, ker je hotel biti sam.
»Boljše si nisva mogla želeti,« je rekel Zerlione. »Zadeva ne bo povzročila nikakega hrupa. Počakava, da bo v hiši vse mirno in potem greva v Gualterijevo sobo! Že prej sem poskrbel, da ga je gostilničar poklical doli v pritličje. Medtem sem odstranil na njegovih vratih ključavnico in zapahe, Mrmral je sicer, ko se je vračal, in jaz menim, da ni mogel zakleniti vrat. Brez najmanjšega ropota lahko vstopiva. Ker gori tudi v njegovi sobi, kakor tu v naši, lučka pred sliko Matere božje na zidu, bo zadosti jasno po vsem prostoru. Najprej poiščite njegov meč, da mu ga odvzameva. Dali ga boste meni, z vašim ga zabo-dete naravnost v srce!...«
Kaj naj bi odgovoril na to? Ko je bilo vse tako preračunano!... ln zakaj bi se ne zgodilo, če se je že moralo tako zgoditi?
Sedela sta v poltemi in se delala, da spita kakor dva utrujena delavca. Janez ni mislil na ničesar več. Še enkrat se je duša uprla, ko je Zerlione izvlekel svoj kratki meč in ga vtaknil Janezu za pas: »Bolje, da imate dva, kajti nič se ne vel...«
Zazdelo se mu je, da je tisti trenutek postal rabelj, mesar... Že je hotel zaklicati, ko mu je nekaj zaprlo besedo.., Pred očmi je visela grozna prikazen: Tulija v strašni ječi, vsa uničena od trpljenja ...
Naj se torej zgodil.,,	, * ,.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčili