aktc.uao
Raziskovanje in informacijska tehnologija
v Evropski uniji
Tomaž Banovec, Zavod RS za statistiko
Odločitev EU-ja No. 111Q/94/EC:OJ 1994. L 126 ali priloga EUR-OI1 Nevvs, poletje 1994, in MZT - Poročilo <> delu za leto 1993, Bela knjiga livropskc komisije, in drugi dokumenti.
1. Uvod in namen
V letošnji jeseni smo lahko (odi manj udeleženi pri načrtovanju nove in forma t iz i rane bodočnosti Slovenije, prebral i oba citirana dokumenta, kiju imenujemo Odločitev Evropske unije in Poročilo MZT. Vmes pa je prišel na pomemben obisk gospod Bangemann, kije predstavil na Bledu svoje poročilo, oziroma priporočila Evropskemu svetu. Tisti, k t smo imeli spomladi priložnost dobiti v preučevanje se Belo knjigo Evropske unije in ki imamo nekaj izkušenj s slovensko informatiko, pri nas poimenovano kot računalništvo, smo lahko spet razmislili, kaj bo z našo informacijsko prihodnostjo.
V tem sestavku sem strnil svoja preučevanja, ki temelje na naših razmerah, naši možni prihodnosti. Statistični urad naše države namreč mora predvideti tudi nekaj prihodnosti na tem področju in začeti merjenja novih dejavnosti na nov način.
Zavod Republike Slovenije za statistiko (ZRSS) razume potrebo predlagateljev novih izrazov in obnavljanje ter dodajanje novih pomenov že prej pri nas uveljavljenim terminom. kot sta informatizacija in informacijska družba. Vendar poudarja, da je vsaj tia področju eksperimentalnih znanosti dogovorjeno ponavljanje eksperimenta, primerljivost rezultatov in faktognifski, čeprav samo z verjetnostjo podkrepljen dokaz. Kitko bomo sieer merili ter določali cilje na tem področju in korigirali svoje ukrepe? Težav1 tli, vse naše okolje meri in omenjeni dokumenti so polni podatkov, samo naše klasifikacije, definicijc in metode so včasih in ponekod drugačne. Pa se bomo morali vsccrib primerjati, ker je samo Fraseati, kot način statističnega merjenja in primerjanja z Evropo, izrazito premalo uporaben.
2. Kako določa in meri Evropska unija svoje raziskovalne in tehnološke napore za čas od 1994 do 1998
2.1. EU kot naddržavna skupnost in usmerjanje
razvojnega dela Povedati je treba, tla so primerjave, delitev sredstev in usmerjanje za raziskovanje neke drŽave * torej tudi Slovenije z naddržnvno skupnostjo, kot je Evropska unija, tudi nevarne. Bolje hi bilo primerjati podobne razdelitve v primerljivih državah v sami Uniji. Za to pa avtor tega sestavka nima sredstev in ne časa.
Vendar tudi taka primerjanja opozarjajo na stanje in možnosti naše raziskovalne in inovativne infrastrukture ter njene pripravljenosti za evropsko bodočnost.
Te raziskovalne programe bodo skupaj s svojimi nacionalnimi razvojnimi programi izvajali posamezniki \ podjetjih in inštitueijah Evropske unije, le malo razvojnega dela bodo dali drugim izven EU-ja, implementacije rezul-
tatov pa bodo še bolj selektivno namenjene biljem, napisanim v Bell knjigi v sami Uniji.
Na koncu bodo s temi sredstvi preobrazili in preusmerili področja in raziskovalce v Uniji in njenem bližnjem okolju, s pomočjo malenkostne pomoči, ki jo ljubeznivo razsipava jo preko raznih kanalov tudi državam v prehodu.
Tu ima Uni ja kot naddržavna skupnost veliko prednost, saj nima svojih klasičnih, velikih in nedinamienih raziskovalnih centrov' in njihovih zgodovinsko pogojenih raziskovalnih usmeritev.
To je samo ocena analitika, ki se sieer ukvarja še z drugimi problemi. Telesa, organizirana okrog MZT-ja, vlade in v civ ilni družili, bodo že zaradi tega, ker so za to poklicana, prišla do boljših ocen in verjamem tudi do boljših rešitev. Ne gre samo za ta telesa. Veliko strategij pišemo v Sloveniji v tem trenutku, mogoče bo kaka soočena s strategijo, kije za uresničevanje Bele knjige Evropske unije materializirana tudi v razdelitvi razvojnih sredstev.
2.2. Evropska unija in razpored razvojnih sredstev 1994-1998
ERTD (European research and technological development) ali EFTB (Europeische Forsehung und tehnologi selie Entwie kiting) naj bi pomagala Evropi določiti in uresničiti srednjeročne cilje. O tem so tiskali v EUR-OP News {polet je 1994) posebno prilogo, za tiste, ki jim je profesionalna dolžnost prebirati uredbe Evropske komisije v njihovem uradnem listu. V prilogi so podali tudi podatke o razdelitvi združenega denarja za četrti - okvirni raziskovalni program za čas od 1994 - 1998.
Štiri glavne smeri tega programa so:
I.	RTI) programi v podjetjih, raziskovalnih organizacijah in univerzah v Uniji; (10 686 milijonov ¿kujev);
II.	RTD kooperacija s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami {510 milijonov ekujev);
III.	Promocije diseminacije in izkoriščanje RTD rezu11 a* tov-konverzija znanstvenih spoznan j v tržno uporabo (330 milijonov ekujev);
t<j*™h! w) NFOR M ATIKA
Aktualno
IV Simulacije, treningt in mobilnosti raziskovalcev; (744
milijonov ckujcv). Lahko ugotovimo, da ima evropska informacijska tehnologija z demonstracijskimi programi na volj" 3.405 do 10 686 milijonov ckujcv, omenjenih v točki ! in d;¡ ima verjetno ustrezen tretjinski delež na točkah li, III in ¡V
V okviru informacijskih in komunikacijskih tehnologij jc namenjeno za telcniatiko 843, komunikacijsko tehnologijo (»30, informacijske tehnologije 1.932 milijonov ECU. Znesek, namenjen IT-ju je trikrat večji kot delež za varstvo okolja, za približno 1000 milijonov večji kot za industrijo, približno enkrat večji kot vsota, namenjena bio-znanosti in biotehnologiji, za okrog 1.200 milijonov večji kot delež, namenjen energiji, bistveno več kot dobi promet in seveda bistveno več kot socioekonomsko usmerjene raziskave. Zanimivo bi bilo primerjati, kakšna bo delitvena struktura pri nas \ Sloveniji. Javnih uporabnikov podatkov Se nimamo. Poročilo MZTja za leto 1993 tega ne omogoča. To oecno pa seveda lahko vseeno tudi naredijo • verjetno v Ministrstvu za znanost in tehnologijo iz tekočih pogodb in s pomočjo njihovega ekspertnega sistema.
Ocenjujem, da je raziskovanj področja IT na evropski način malo in da samo na področju financiranja informacijske infrastrukture (6,1 % dodanih sredstev') dosegamo približne norme. Ce bi uskladili izraze, bi bilo lažje -vendar je to lahko samo naloga MZT-ja za svojo lastno rabo in nato naloga za tiste, ki izvršujejo pogodbe z njim.
3. Denar, namenjen informatiki (IT) v Uniji (19941998), lahko podrobno razčlenimo še naprej
3.1. TELEMATIKA IN NJENA UPORABA
dobi skupaj 843 milijonov EGU Od U'fitl:
Tel (j mati k a za javne storitvi; 374 milijonov ECU; od tega
-	za upravo	48 za zdravstvo 122
-	za promet	204 Teleniatika za obdelavo znanstvenih podatkov in znanost skupaj 142 milijonov ECU;
tul Wfiu:
za podporo raziskavam	48
za izobraževanje	66
za knjižnice	28
Teleniatika za izboljšanje poslovanja in življenjsko kvaliteto 121 milijonov ECU; od tega:
-	za mestna in deželna območja	38 za seitiorje in poškodovane 62 za okolje - to so sondirnc akcije 21
Horizontalne informacijske naloge dobijo skupaj 131 BCIJ; od te fía;
-	za telematski inženiring	81 za jezikovni inženiring 38 za informacijski inženiring 14
Horizontalni ukrepi	41
To jc vse za telematiko. Težišče teh dejavnosti na tem področju se premika iz "podatkovne" na m uit i medijsko telematiko, telcmatijskc storitve javnega interesa, za pripravo nove klime in za pripravo nov ih področij uporabe.
3.2.	NAPREDOVANJE KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ ALI PODPORA KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ;
skupaj dobijo 630 milijonov ECU;
od (€!>a:
Interaktivne digitalne in
multimediahie storitve	150
-	foto tehnologija, fotonska tehnologij»	112
-	visoko sposobne, zelo hitre mreže	75
-	mobilne in osebne komunikacijske mreže	119
-	inteligentne mreže in storitveni inženiring	100 kvaliteta, zanesljivost in zaščita komunikacijskih storitev in sistemov	43
-	horizontalni ukrepi	31
Delo na tem področju naj bi naredilo Evropo za vodilno "a široko pasovnih digitalnih komunikacijah in omogočilo izdelavo baze za razvoj optičnih mrež v celoti. Za kombinacijo terestričnih (zemeljskih) mrež in modernih radijskih ter satelitskih komunikacij naj bi mobiliteta postala ev ropsko harmonizirana. Zelo pomembna pri tem je uporaba javni h in privatnih mrež.
3.3.	INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
dobijo skupaj 1.932 milijonov ECU; (podatke v % sem preračunal v realne zneske) softvvcrska tehnologija (obstajajo večje tehnologije in pa razdeljeno informacijsko obdelovanje)	270
tehnologije za komponente in subsistema (to so polprevodniki, mikrosistemi, periferije)	444
-	mul t ¡medijske - tehnologije
(integrirani osebni sistemi)	15(i
-	dolgoročno raziskovanje (mreže, ki so _ ic in
perspektivne za vse EFTE projekte)	193
-	in pa težišene raziskave (C)MI - podpora odprtih mikroprocesorskih sistemov, visoko sposobni računalniki, podjetniški procesi integracija in industrijska podpora	869
Na tem področju naj bi dobili enostavno, zanesljivo in zelo sposobno programsko opremo. Podobno razdetavo za podporo EU raznim projektom strukturirajo tudi druga, v uvodu že omenjena področja.
4.	Novi - evropski Frascati, baze podatkov za spremljanje tega programa
Za nas je zanimivo, da se je Evropski svet že odločil tudi za večletni program za razvoj raziskovalnih statistik v EU, predvsem pa za področje raziskovanja, razvoja in inovacij, kar imajo že napisano v brošuri, ki stane 15 ecujcv (smo naročili). Kot je znano, naj bi prišli v EU do ustrezne rev izije Frasoatija, saj za njihove potrebe taka statistika ni vee uporabna in ne primerna.
5.	C0RDIS
V prilogi je tudi zelo natančno navodilo, kako priti do obvestil in do te "gromozanske količine" raziskovalnih
j ipombt iM NFORM ATIKA
08287124
Aktualno
programom'. Baze podatkov, ki predstavljajo rezultate raziskovalnega dela. so podprto /. javnimi sredstvi EU-ja. To je CORDIS (Zavod KS za statistiko sc ji: naročil na to bazo), kije neke vrsto baza za celotno raziskovalno dejavnost v EU. Kupimo jo'lahko na optičnem disku, posebna izvedba jo za Windowse. Rtitem izhajajo razno tekoče publikacije, ki opozarjajo na rezultate in na razno druge statistike.
6.	CIS Baza inovacij v Evropski uniji
Community Innovation survey (CIS) * Novi podatki v online bazi podatkov o inovacijah (CIS) so tudi ŽC na voljo. Baza vsebuje podtke o rasti, konkurenčni sposobnosti in zaposlovanju (o zaposlovanju so je treba se odločiti). Novo tehnologijo in inovacije namreč zelo pomembno odločajo o rasti, konkurenčni sposobnosti in zaposlovanju. Ta baza predstavlja tudi inovacijske indikatorje iz eele EU.
C!S torej omogoča pristop k podatkom o dejstvih, ki vplivajo na najbolj pomembne razvojne elemente in opozarja na rezultate inovacij, zavore pri uvajanju inovacij in cilje podjetij, ki bi radi pridobili, oziroma "transforira-li" ali partieipirali pri razvitih tehnologijah, sodelovali v raziskovalnem in razvojnem delu. opozarja tudi na povezavo mod inovaoijo in rastjo nasploh. Podatke iz to bazo imajo tudi v drugačni obliki - takoj daje na voljo zelo obsežne podatke o inovacijski sposobnosti posameznih področij in dejavnostih ter njihovi \pli\i na evropsko industrijo.
Pričakujemo povezovanje nekaterih odgovornih za inovacijo in razvoj na to bazo. Zanimajo nas tudi metoda, definicije, trendi in statistika. Preučili bi jo lahko šc kje, poskusimo tudi ¡ni v Zavodu,
7,	Kako pri nas?
Bistveno je, da so v tej predlagani tabeli predstavili tudi strukturne probleme in da, kot smo že omenili, področje informacijske in komunikacijsko tehnologije v EU-ju dobi okrog 30 % od vseh - za raziskovanje namenjenih sredstev (10.686), Taka delitev posredno opozarja tudi na ustreznost ali neustreznost delitve denarja v raziskovalne in razvojne namene v Sloveniji,
Bangemannovo poročilo ima no samo idejo o reševanju problemov, napisanih v Beli knjigi, ima tudi materialno osnovo za reSčvanjo teh nalog. Za nas hi bilo primerno narediti nekaj podobnega. Najprej pa je treba naša analitična orodja predelati tudi za primerljivost z Evropskimi metodami. Poročilo MZT-ja tega še no omogoča, ekspertni sistem pa verjetno to z lahkoto stori, saj je prav to osnovna lastnost ekspertnih sistemov. Ce niso vgradili v ta sistem tudi evropskih modelov in razdelitev, lahko to še storijo.
Zanimiva bi bila komparativna študija, če bi jo hoteli ali če bi jo zmogli narediti. Vendar vseeno vemo, da naša informatika, njeno preučevanje in razvoj, nista niti koordinirana, niti ustrezno definirana in nikakor ne ustrezno raziskovalno podprta.
Mogoče je kako drugo domače raziskovalno področje bolj zadovoljno in verjetno bolj uspešno. Vseeno povsod, tudi pri nas gradijo svoje informacijske sisteme, informa-tizirajo svoj rosor ali kar Slovenijo, uvajajo prostorsko informacije, razpravljajo o informa t i zi rani in informacijski družbi in podobno.
Imamo on večinski jezik iti eno nacionalno Akademijo in šolski sistem, ki skrbi za to, da bi se razumeli. Ali res, se ros razumemo?
Za Unij o jej asno, brez definicij v 10 jezikih ni pogodbo, dogovora ali naloge. Površnost pri tem je teoretično mogoča, ko soje treba primerjati ali pisati zakone in pogodbe, pa je izključena.
Mislim, da bi vsaj za "horizontalne ukrepe" (ureditev besed, definicij, klasifikacij, zakonodajo in načinov merjenj) namenili neka j domačega raziskovalnega denarja. In tudi za kompilaeije o tem, kaj je narejenega doma v ustreznem primerljivem kategorialnem aparatu z Evropsko unijo. Mogoče nam ho to pomagalo za naslednji korak.
Seveda ni nujno, da imamo iste prioriteto kot Unija na področju razvoja informacijske tehnologije, so pač primerjamo in bomo uspešni na drugih raziskovalnih področjih.
Samo nerodno je gostiti take eminentne goste, kot smo jih jeseni na Bledu in napovedovati asociacij ske sporazume ali so celo sklicevati na preučeno Belo knjigo Evropske unije, ki je vsebinsko osnova za tako delito*' raziskovalnih sredstev v Uniji.
Unija si lahko privošči usmerjenja- nacijam in državam v EU-ju so še ni treba ali se tega bojijo, Odpor nemške znanosti proti temu je poznan, nobenega usmerjanja razen lastnega ne prenesejo. Njim bo mogoče uspelo, koliko bo stalo nemško državo, bomo še videli. Evropa pa bo vseeno s svojimi raziskovalnimi sredstvi in akcijo preobrazila tudi de! nemškega raziskovanja in znanosti. Ni namreč verjetno, da hi se nemški raziskovalci in podjetja odrekli sodelovanju pri tem programu.
Ce bomo sodelovali ali ne, če bomo v Uni ji ali ne. preobrazba nas tudi čaka. Koliko bomo pri toni subjekt in koliko objekt transformacije, jo odvisno od zdrav e pameti, ki verjetno vlaga prave parametre V omenjeni ekspertni sistem, in no od sistema samega. Pogoj za napovedano tekmo je poleg dobrih planskih namen tudi merjenje (Patrick (icdds-Survey befor Plart), pogoj za merjenje pa so standardizacija in primerljive, h arm on i z ira ne recinto kar evropeizirano definicije in mere tudi za področje raziskovanja in tehnologije. Potem bosta tudi statistično spremljanje tega področja in njegova integracija v sistem nacionalnih računov, povezljivost z na novo klasifioiranimi domačimi dejavnostmi, z njihovim uvozom in izvozom ter na druge načine ustrezna in predvsem merljiva in primerljiva. Co no institucionalno pa funkcionalno - vendar vedno z Evropsko unijo.
) qxmbtuA NFOß M ATI KA