ČEBELARSTVO IN TRG Z MEDOM V SVETU IN EVROPI dr. Janez Poklukar elektronski naslov: janez.poklukar@KIS-H2.si V SPOMIN Pred dobrim letom dni se je od nas za vedno poslovil veliki čebelar inž. Dušan Kresal. Bil je mentor številnim mlajšim čebelarjem, bil pa je tudi učitelj in usmerjevalec mlajšega rodu slovenskih raziskovalcev v čebelarstvu. Instinktivno je čutil, kje je treba spodbuditi določeno aktivnost, vedno je bil dva koraka pred drugimi. S svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem na področju pridelave in trženja medu je odločilno zaznamoval in usmeril celoten razvoj čebelarstva v Sloveniji. Bil je pobudnik in eden osrednjih avtorjev predloga projekta razvoja slovenskega čebelarstva v letu 1992, velike so tudi njegove organizacijske zasluge za začetek dela na področju strategije razvoja čebelarstva, ki jo sprejemajo prav v teh dneh. Naj bo ta sestavek moja skromna oddolžitev velikemu prijatelju in sodelavcu Dušanu. UVOD Slovenija se s približevanjem Evropski uniji izpostavlja prosti konkurenci tudi na področju trgovine z medom. Slovenski čebelarski proizvodi bodo enakovredno konkurirali tujim, prodaje v razmeroma zaprtem in zaščitenem ekonomskem tržnem prostoru ne bo več. Podrobnejša pelodna analiza nekaterih vzorcev medu, uvoženega iz EU, pa že dokazuje, da je med afriškega in južnoameriškega izvora. Ta med že lahko najdemo tudi na prodajnih policah naših trgovin. Probleme na trgu z medom je pred časom zazna- la tudi Evropska komisija in izdala uredbi št. 1229/ 97 in 2300/97, ki čebelarstvo uvrščata v okvir kmetijstva in podrobneje predpisujeta obliko in način pomoči v obliki denarnih nadomestil. SVETOVNA TRGOVINA Z MEDOM Poglavitni proizvajalec medu na celotni zemeljski obli je domača čebela Apis mellifera. Pojavlja se skoraj povsod, praviloma pa je ne srečamo znotraj polarnega kroga in na nekaterih tropskih območjih. Druge čebelje vrste kot proizvajalke medu ekonomsko povečini niso zanimive. Preglednica 1: Proizvodnja medu na posameznih celinah od leta 1991 do 1998 (izražena s tisoč tonami) S Celina/leto 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 Afrika 109 117 129 131 138 142 142 142 Severna in Srednja Amerika 222 216 223 195 183 174 178 184 Južna Amerika 87 87 95 97 105 100 95 95 Azija 334 328 326 354 365 362 386 391 Evropa 180 182 181 291 319 278 280 281 Oceanija 29 29 30 38 27 35 35 35 Skupaj V 961 959 984 1106 1137 1091 1116 1128 Skupna letna proizvodnja medu na Zemlji se iz leta v leto spreminja od 961.000 ton do največ 1.137.000 ton na leto. Opaziti je, da se je pridelava medu v zadnjih letih nekoliko povečala. Leta 1999 je bila pridelava medu v šestih največjih državah izvoznicah medu po podatkih, dostopnih na spletnih straneh, za 3 odstotke večja od proizvodnje v letu 1998. V najbližji prihodnosti ne moremo računati, da bi se količina pridelanega medu v svetu občutno zmanjšala, brez dvoma pa bo to še naprej vplivalo na prihodnje gibanje cen medu na med- narodnem trgu. Številne revnejše države skušajo s ponudbo poceni medu na mednarodnem trgu izboljšati svojo zunanjetrgovinsko bilanco. ZNAČILNOSTI TRGOVINE Z MEDOM IN RAZMER V ČEBELARSTVU V EVROPSKI UNIJI Za slovensko čebelarstvo so zaradi približevanja Slovenije Evropski uniji zelo pomembne razmere na področju trga z medom v petnajsterici. Na razpolago so podatki za leto 1998. Preglednica 2: Uvoz medu v države Evropske unije iz tretjih držav v letu 1998. Podatki so dobljeni na splet nih straneh (International honey market - Europe - Imports 1998), po navedbah vira pa niso popolni (1 evro je vreden približno 210 SIT). Izvor medu Količina v tonah Cena v evrih/kg Skupna vrednost v milijonih evrov ‘N Kitajska 49.263 1,04 51,23 Argentina 26.686 1,19 31,76 Mehika 16.608 1,34 22,25 Madžarska 5.597 1,92 10,75 Turčija 4.488 1,75 7,85 Romunija 3.897 1,42 5,53 Avstralija 3.830 1,45 5,55 Kuba 3.713 1,30 4,83 Urugvaj 3.524 1,29 4,55 Druge države 17.760 1,48 26,26 Skupaj 135.366 1,26 170,56 V letu 1999 je Kitajska pridelala za 16 odstotkov medu več kot leta 1998, zato se je količina izvoza tega medu v Nemčijo, Belgijo in v Španijo v zadnjem času precej povečala. Povečanje ponudbe pa bo verjetno še naprej razlog za zniževanje cene tega medu. Zanimivo je, da je kitajski med že zdaj najcenejši na mednarodnem trgu. Vzrok za nižjo ceno kitajskega medu je v zadnjem času tudi afera prodaje ponarejenega medu. V Argentini so leta 1999 pridelali za 13 odstotkov več medu kot leta 1998. V zadnjih treh letih so v tej južnoameriški državi za 22 odstotkov povečali število panjev. Poceni med najdemo tudi na evropskem trgu, predvsem v Nemčiji. Poleg tega so za Argentince zelo pomembni tudi trgi v Španiji, Italiji in Veliki Britaniji. Tudi v Mehiki so leta 1999 pridelali za 3 odstotke več medu kot leta 1998. V državi je opaziti splošno zmanjševanje števila čebelarjev in vse večjo profesionalizacijo čebelarjev. To je posledica težav z va-rozo, ki v zadnjem času zelo pesti mehiško čebelarstvo. Mehika izvaža veliko medu v Evropo, največ v Nemčijo in Veliko Britanijo. Velik proizvajalec svetlih sort medu v naši neposredni bližini je Madžarska. Zaradi zelo ugodnih državnih podpor in spodbud je tamkajšnje čebelarstvo donosna kmetijska panoga, zato se povečuje tudi število poklicnih čebelarjev. Med, pridelan na Madžarskem, je v svetu cenjen in dosega v primerjavi z medom iz drugih držav razmeroma visoko ceno. Na splošno lahko ugotovimo, da je med, pridelan v evropskih državah, povprečno dražji od medu, pridelanega na drugih celinah. Preglednica 3: Ocena skupne proizvodnje medu v Evropi V preglednici so do zaporedne številke 11 razvrščene države članice Evropske unije, od 12 naprej pa države, ki še niso polnopravne članice petnajsterice. (Podatke so na spletnih objavila različna čebelarska združenja.) ■ Zap. št. Država Pridelava medu v tonah Ocena izvoza medu Ocena uvoza medu Na prebivalca 1. Nemčija 34639 - 83261 1,42 2. Grčija 32873 - 3000 3,59 3. Španija 32400 9470 7300 0,77 4. Francija 30145 3000 8000 0,59 5. Italija 24000 20 10000 0,59 6. Avstrija 5146 260 4046 1,09 7. Švedska 3840 0 3500 0,82 8. Danska 3500 1700 3556 1,03 9. Finska 1600 0 2150 0,74 10. Belgija 1219 0 5000 0,62 11. Luksemburg 0 - - 0,00 12. Romunija 39000 - - 1,63 13. Madžarska 24200 12700 350 1,14 14. Srbija 14000 0 0 1,17 15. V Poljska 11940 200 1500 0,33 S ' Zap. št. Država Pridelava medu v tonah Ocena izvoza medu Ocena uvoza medu Na prebivalca 16. Turčija 11250 4000 0 0,11 17. Bolgarija 9000 1000 - 0,94 18. Češka 6780 1168 619 0,59 19. Slovaška 3765 - - 0,68 20. Švica 2160 200 6400 1,18 21. Norveška 2000 50 192 0,49 22. Albanija 1530 0 250 0,49 23. Hrvaška 1400 200 50 0,26 24. Makedonija 1314 40 5 0,58 25. Litva 615 0 0 0,16 26. Slovenija 2739 300 400 1,42 Za Nemčijo verjetno okvirno veljajo podatki, navedeni v preglednici. Tamkajšnja poraba medu je velika, 1,42 kg na prebivalca, zato morajo več kot 70 odstotkov porabljenega medu uvoziti od drugod. Pri podatkih za Grčijo manjka zelo pomembna ocena njihovega izvoza, predvsem v države Evropske unije. Tako tudi izračunani podatek o porabi medu na prebivalca ni realen. V grobem bi lahko ocenili, da izvozijo najmanj dve tretjini pridelanega medu. Sredozemske države se ne odlikujejo po prav veliki domači porabi medu, z izjemo Francije pa so tudi pomembni izvozniki. Več medu porabijo v nemško govorečih deželah, Skandinavci manj. Podatki za Luksemburg niso popolni. Neto izvoznika medu sta predvsem dve državi - Španija in Grčija, vse druge države petnajsterice pa uvažajo večje količine medu. V državah zunaj Evropske unije pa je stanje drugačno. Med njimi so zelo »medene« države, kot so Romunija, Madžarska, Jugoslavija, Poljska, Turčija, Bolgarija ter tudi Češka in Slovaška. Za Romunijo nimamo podatkov o izvozu, pojavljajo se v okviru mednarodnega trga, gotovo je tudi njihova domača poraba medu precej manjša od porabe, prikazane v gornji preglednici. Madžarska je brez dvoma velik izvoznik medu, v tej skupini držav se pojavljata tudi Turčija in Bolgarija. Nekoliko manj medu izvažata tudi Češka in Slovaška. Poljska uvozi več medu, kot ga izvozi, poleg tega pa je poraba na prebivalca zelo majhna. Načrtovana širitev Evropske unije bo tudi na trg z medom gotovo vnesla nekaj nemira. Za najmanj 20.000 ton večja ponudba medu znotraj Unije bo zahtevala določeno dodatno zavarovanje evropskega trga pred medom iz neevropskih držav. Tega je zdaj občutno več, po podatkih v Preglednici 2 več kot 135.000 ton. Pridelava medu v Sloveniji je po navedbah v Preglednici 3 precenjena. Vsekakor pa pri nas pridelane količine medu tudi sami porabimo, izvoz pa se v povprečju dobro pokriva z uvozom. Domača poraba medu je namreč ocenjena na 1 kg na prebivalca na leto. Preglednica 4: Prikaz števila čebeljih panjev, števila čebelarjev, gostote čebelarjev na 100 km2 in odstotek čebelarjev glede na vse prebivalce v posameznih državah v Evropi. Vrednosti so izračunane na podlagi nepopolnih podatkov čebelarskih združenj, objavljenih na spletnih straneh. Do zaporedne številke 11 so navedene države Evropske unije, od 12 naprej pa države, ki še niso polnopravne članice Evropske unije. Zap. št. Država Štev. panjev Štev. čebelarjev Štev. čebelarjev na 100 km2 Odstotek čebelarji: vse prebivalstvo 1. Nemčija 865977 89216 25,00 0,11 2. Grčija 1274136 23500 17,95 0,24 3. Španija 1800000 25000 4,95 0,06 4. Francija 1370220 84480 15,44 0,14 5. Italija 1200000 75000 24,90 0,13 6. Avstrija 343062 25816 30,79 0,31 7. Švedska 120000 14000 3,11 0,16 8. Danska 100000 7000 16,25 0,13 9. Finska 40000 4100 1,22 0,08 10. Belgija 101600 8600 28,19 0,09 11. Luksemburg 8083 471 18,21 0,12 12. Romunija 2600000 80000 33,68 0,33 Zap. št. Država Štev. panjev Štev. čebelarjev Štev. čebelarjev na 100 km2 Odstotek čebelarji: vse prebivalstvo 13. Madžarska 605000 16000 17,20 0,15 14. Srbija 500000 15000 14,66 0,13 15. Poljska 796000 45000 14,39 0,11 16. Turčija 750000 36000 4,61 0,06 17. Bolgarija 450000 45000 37,53 0,53 18. Češka 564981 61428 77,90 0,59 19. Slovaška 251000 24000 48,95 0,44 20. Švica 270000 22000 53,28 0,31 21. Norveška 80000 4000 1,23 0,09 22. Albanija 90000 5000 17,39 0,14 23. Hrvaška 70000 7000 12,37 0,15 24. Makedonija 62578 10000 39,47 0,45 25. Litva 41000 3421 5,25 0,09 26. V Slovenija 165000 9500 46,81 0,48 V Evropski uniji so čebelarji na terenu manj opazni. Njihova navzočnost je še najbolj opazna v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Belgiji. Glede na delež čebelarjev v celotnem prebivalstvu določene države izstopata Avstrija in Grčija. V Sloveniji sta število čebe- larjev na 100 km2 in njihov delež med prebivalstvom večja kot v kateri koli državi Evropske unije, vrednosti sta enaki kot na Slovaškem in v Švici ter nekaj manjši kot na Češkem. Preglednica 5: Prikaz velikosti čebeiarstev, ocenjen pridelek medu na panj, cene na debelo in drobno na podlagi podatkov čebelarskih združenj, objavljenih na spletnih straneh. Do zaporedne številke 11 so navedeni podatki za države Evropske unije, od 12 naprej pa za druge evropske države. .... Zap. št. Država Št. panjev na čebelarja Ocenjen pridelek medu na panj Cene medu na debelo v US$ Cene medu v prodaji na drobno v US$ 1. Nemčija 9,71 40 - 7 2. Grčija 54,22 25,8 5 7 3. Španija 72,00 18 1,7 3,8 4. Francija 16,22 22 3 10 5. Italija 16,00 20 2,5 5,5 6. Avstrija 13,29 15 2,4 7,6 7. Švedska 8,57 32 3 6 8. Danska 14,29 35 2,5 - 9. Finska 9,76 40 - - 10. Belgija 11,81 12 - 7 11. Luksemburg 17,16 - - 7,88 12. Romunija 32,50 15 1,25 3,75 13. Madžarska 37,81 40 1,55 2,3 14. Srbija 33,33 28 3,5 5 15. Poljska 17,69 15 1,5 4 16. Turčija 20,83 15 2 4 17. Bolgarija 10,00 20 1,5 3,25 18. Češka 9,20 12 2,5 3,5 19. Slovaška 10,46 15 - - 20. Švica 12,27 8 9 14 21. Norveška 20,00 25 4 13 22. Albanija 18,00 17 3 4,5 23. Hrvaška 10,00 20 2,15 4,9 24. Makedonija 6,26 21 2,25 3,9 25. Litva 11,98 15 3 5 26. V Slovenija 17,37 16,6 2,5 5 Po številu čebeljih panjev sta po podatkih čebelarskih združenj v Evropski uniji v ospredju Grčija in Španija. Velikost čebelarstev v Franciji in Italiji je primerljiva z velikostjo čebelarstev v Sloveniji. V državah, ki niso članice Evropske unije, imajo velika čebelarstva v Romuniji, Madžarski in Jugoslaviji, podobna kot v Sloveniji pa na Poljskem, v Turčiji, na Norveškem in v Albaniji. Pri ocenjeni količini pridelka medu na panj v Sloveniji zaostajamo za državami Evropske unije. Izjemno visoka vrednost pridelka v Nemčiji je verjetno posledica posebnega administrativnega vodenja evidenc in z njo povezane davčne politike. V skandinavskih državah pa so verjetnejši večji povprečni pridelki. Med državami zunaj Evropske unije po količi- ni pridelka medu na panj izstopa predvsem Madžarska, sledijo pa ji Jugoslavija, Makedonija in Hrvaška. Slovenija se po pridelani količini medu na panj uvršča približno v sredino. Cene medu na debelo se ponekod približujejo cenam medu na mednarodnem trgu. To velja predvsem za Španijo in nekatere večje proizvajalke medu zunaj Evropske unije. Cene medu na drobno se med seboj zelo razlikujejo. V Evropski uniji so od 3-10 ameriških dolarjev, zunaj Unije pa od 2,3-14 dolarjev. Pri nas so cene na debelo enake cenam v Evropski uniji in nekoliko višje od cen v državah zunaj Unije. Cene na drobno so pri nas nekje med cenami v državah Evropske unije in cenami v državah zunaj Unije. Preglednica 6: Število poklicnih in drugih čebelarjev v državah Evropske unije Država Poklicni čebelarji Vsi čebelarji Odstotek poklicnih Avstrija 150 28447 0,53 Belgija 0 11000 0,00 Danska 150 6000 2,50 Nemčija 280 103600 0,27 Grčija 3000 23000 13,04 Finska 35 4100 0,85 Francija 3000 100000 3,00 Irska 64 2006 3,19 Italija 1000 80000 1,25 Luksemburg 1 650 0,15 Nizozemska 20 5000 0,40 Portugalska 1000 50000 2,00 Španija 4560 19943 22,87 Švedska 30 13500 0,22 Velika Britanija 200 35000 0,57 Evropska unija L 13490 482246 2,80 V Evropski uniji je več kot 482.000 čebelarjev, samo 2,8 odstotka pa se jih s čebelarstvom ukvarja poklicno. Struktura čebelarjev v tem pogledu ni homogena. Večji delež poklicnih čebelarjev je v Grčiji in Španiji, zmeren delež na Danskem, v Franciji, Irski, Italiji in na Portugalskem, povsod drugod so poklicni čebelarji zelo redki (manj kot odstotek vseh čebelarjev). Preglednica 7: Število čebeljih panjev in razmerje v velikosti čebelarskih obratov med poklicnimi in drugimi čebelarji v državah Evropske unije Država Vsi panji Panji poklicnih čebelarjev Poklicni čebelarji -delež vseh panjev Velikost poklicnih čebelarstev -N Velikost drugih čebelarstev Avstrija 393723 30000 7,62 200,00 12,85 Belgija 100000 0 0,00 0,00 9,09 Danska 85000 24000 28,24 160,00 10,43 Nemčija 1069300 50000 4,68 178,57 9,87 Grčija 1200000 770000 64,17 256,67 21,50 Finska 40000 7700 19,25 220,00 7,95 J Država Vsi panji Panji poklicnih čebelarjev Poklicni čebelarji -delež vseh Velikost poklicnih čebetarstev \ Velikost drugih čebetarstev Francija Irska Italija Luksemburg Nizozemska Portugalska Španija Švedska Velika Britanija Evropska unija 1434000 20000 1100000 10213 80000 510000 1683533 100000 200000 8025769 528000 3200 300000 240 2500 177000 1538971 9000 40000 3480611 36,82 16,00 27,27 2,35 3,13 34,71 91,41 9,00 20,00 43,37 176.00 50,00 300.00 240.00 125.00 177.00 337,49 300.00 200.00 258,01 9,34 8,65 10,13 15,37 15,56 6.80 9,40 6,76 4,60 9,70 V Preglednici 7 je nekaj temeljnih podatkov o strukturi čebelarjev v Evropski uniji. Evidentirana je vzreja 8.025.000 čebeljih družin. Poklicni čebelarji so zelo pomembni proizvajalci čebeljih proizvodov, v njihovi lasti je več kot 43 odstotkov čebeljih družin. Pri deležu poklicnih čebelarjev v celotni strukturi čebelarjev izstopata Španija z več kot 91 odstotki in Grčija z več kot 64 odstotki panjev v njihovi lasti. V vseh drugih državah članicah Evropske unije imajo poklicni čebelarji manj panjev kot drugi čebelarji. Povprečno poklicno čebelarstvo ima nekaj več kot 250 panjev, povprečni poklicni čebelarski obrati pa so največji v Španiji, Italiji in na Švedskem, najmanjši pa na Irskem. Velika množica drugih čebelarjev povprečno čebelari z 9,7 čebelje družine. V tej skupini so po številu čebeljih družin v ospredju Grki, najmanj panjev na čebelarja pa imajo v Veliki Britaniji. SKLEP Na mednarodnem področju se bije oster boj med različnimi ponudniki medu. Ponujene cene so za naše razmere zelo nizke. Količine pridelanega medu se še vedno povečujejo, zato skorajšnjega zvišanja cen medu ne moremo pričakovati. Evropska unija je velik neto uvoznik medu, s sistemskimi ukrepi pa skuša zavarovati obstoj čebelarskega sektorja. Vstop novih držav bo v prihodnjih desetletjih omogočil nekaj večjo stopnjo samooskrbe Evropske unije na področju trgovine z medom, kljub temu pa bo še vedno potreben uvoz velikih količin medu. V slovenskem čebelarstvu bodo nove okoliščine brez dvoma kmalu spodbudile množičnejšo uporabo zaščitne znamke za doma pridelan med na podlagi geografskega izvora in tradicionalnega ugleda slovenskega medu.