Srbsko učiteijstvo o »Učiteljski tiskarni". Zastopniki srbskega učiteijstva, ki so bili v Ljiu-ijani iia aeiegacuskem zborovaiiju »Zaveze«, so odnesii najiepse utiske o našem deiu, kakor poiocajo sedaj v svojih listih. (Jlasilo srbskega učiteljstva »Narodna ^rosveta«, katere glavni ureonik je tov. Mil. Stankovič in soureanik tov. M. V. Popovič, ki sta posetila Ljubljano, piše o »Učiteljski tiskarni sledeče: »Vsi srbski učitelji, starejši in inlajšl, brez raziike ste idealisti!« mi je dejal nedavno ureunik nekega beograjskega lista, s katerim sem se razgovarjal o uciteljskem vprašanju. — »Vsi ste se vedno trudili osrečiti svet in šele potem sebe, inv tem greste do skrajnosti. Tako ste delali starejši, vodeči straiikarske borbe pred 20 in veC leti, tako delajo tudi mlajši, ki so tudi bore — samo na drug način, — da reformirajo svet. In četudi je izgledalo, da so ti iiovi, nilajši učitelji realnejši od starejših in biižje življenju in stvarnosti, je to samo navidezno. iudi oni niso razumeli izvesti kaj praktičnega za učiteijstvo.« Nisem se strinjal s tem, nazorom tedaj, ko sem se razgovarjal z dutičnikom, toda prišle so mi te besede na uni pri razgledovanju »Učiteljske tiskarne« v LjubIjanl, ki je ustanovljena od naših bratov Slovencev. Tedaj sem v resnici spoznal, kako je vse naše življenje in delo preveč idealno in kako bi bilo potrebno v marsikaterem pogledu mnogo več praktičnega dela in ustvarjajočega duha, kot pa brezkončnih govorov in lepih deklamacij... »Učiteliska tiskarna« je zadruga, katere zadružnik je le učitelj. Njeni deleži so po 100 kron, temeljni kapital je bil 30.000 K, medtem ko znaša današnja vrednost nskarne z zgradbo nad milijon kron. Medtem, ko mi s težavo — zaradi pomanjkanja papirja — izdajamo »Narodno Prosveto«, vidimo pri njih časopisnega papirja v vrcdnosti do pol milijona kron. V tiskarni vidimo najmodernejšo strojno inštalacijo z najmodernejšimi stroji, z rotacijskim in stavtnimi stroji. Ti stroii predstavljajo posebno v sedanjem času ogromen kapital. V tej tiskarni se tiska mnogo knjig in listov. Poedini listi se tiskajo v čez 20 tisoč istisov. Tiskajo se tudi učne knjige osnovmh Sol, pisanke, risanke, obrazci, dnevniki, spiskovi itd. Ves dobiček, ki ga imajo pri nas knjigarne ki država, ostane torej tam v skupno učiteljsko korist. Oni cenijo letni promet tekočega leta nad 6.00U.UUU kron. S kako večjo rnoejo, bi lahko nase »Udruženje« razvilo svojo stanovsko akcijo in v kakšne koristnc svrtie bi se laiiko upotrebiii uki materiaini viri, da smo jih do seuaj že napraviii! Predsednik »Učit. Tiskarne« je u č i t e 1 i B e r n o t, podpreasetinik _:. G a n g 1, a tajnik učiteij J a n k o L i kar, ki nam je s tov. bernotom razkazai vse prostore tiskarne in vse, kar je v njej vredno videti. Ouveč bi bilo po vsem tcm govoritl in dokazovati potrebo in ogromno konst za kar najhitreše osnovanje »UCiteljsketiskarne« v begradu. Luino, v čemer se ne strinjam z brati Slovenci, je to, da »Zaveza« niina direktne zveze s tem podjetjem. Tiskarna je popoluoma sainostojna od »Zaveze« in imoviua je izključno od učiteijev-zadružnikov.* Moje misijenje je, da nai bi bilo pri nas naše novo »Jugoslovansko učiteljsko uaruženje« poleg učiteljev-akcio_iarjev najtnočnejši akcijonar mišljene tiskarne; ono bi imelo tudl v tiskanii najjačji vir za svojo moč in ia vsestransko deio, ki nas čaka... * Cisti dobiček se porablja izključno v razširjenje podjetja in učiteljske organizatorične-stanovske svrhe. Op. ur.