Vsi jugoslovenski listi morajo imeti italijanski prevod. (Novo nekulturno nasilje Italije.) V soboto, 20. oktobra je prejelo uredništvo »Goriške Straže« sledeči dekret: Št. 1062 Gab. »Prefekt pokrajinske Furlanijc« Ker zahteva najvišji interes države in pa posebna korist drugojezičnega ljudstva, vključenega v meje Furlanije, da se družabni, intelektualni in kulturni odnošaji med starimi in novimi italijanskimi dr^ivljani olajšajo in postanejo bolj prisrčni: Naša kulturna organizacija. Predavanja in poročila pri društvih. —s. Učiteljsko društvo za novomeški okraj, 2. oktobra 1923. — ()d — članov navzočib 49. V Novcm mcstu. O p o d r o b n i h u č n i li n a č r t i Ii. poročal tov. I v a n e t i č. M i i n F e r i j a 1 n i S a v e z . poročal tov. P i r n a t. O s o 1 s k i h v r t o v i h . tov. K o ž e 1 j. E k s k u r z i j a z a s a d n o r a z s t a v o n a O r in u , razkazoval in govoril o sadnih vrstah. kmet. svet. B. S k a 1 i c k y. —s Učiteljsko društvo za Kočevski okraj. 6. oktobra 1923. V Ribnici. Udeležba: od — članov, navzočih —? S o c i a 1 n a u s t a n o v a u č i t e 1 js t v a S1 o v e n i j e . poročal tov. Fran L o č n i šk a r. O p o k r a j i n s k i s k u p š 5 i n i P o v. U J U v P t u j u . poročal tov. A. M e r v i č. Probieini vzgoje najširših p 1 a s t i n a še g a naroda. poročal tov. Fr. L o č n i š k a r. —s O novi službeni pragmatiki poročal pri Učiteljskem društvu za Maribor dne 2. oktobra 1923 v Mariboru tovariš A 11. Udeležba: tri četrtiae članov. s Problemi vzgoje najširših plasti aašega naroda, o dr. Žgečevi brošuri poročal pri Slovenjebistriškem učiteljskem društvu dne 20. septembra t. 1. društveni predsednik. —s Vtisi na kongresu UJU v LjubIjaiu, poročala pri Siovenjebistriškem učiteljskem društvti dne 20. septembra 1923 tov. Franja P u c o v a. Udeležba?? —s O kongresu UJU v Ljubljani, poročal pri Učiteljskem društvu za Maribor dne 2. oktobra 1923 v Mariboru tovariš K1 e m e n č i č. Udeležba: tri četrtine članov. —s O pokrajinski skupščini Poverjeništva UJU v Ptuju je poročal pri Učiteljskem društvti za Maribor dne 2. oktobra 1923 v Mariboru tov. T o m a ž i č. Ude ležba: tri četrtine članov. s. Nadaljna izobrazba učiteljstva, poročal pri Učiteljskem društvu za mariborski okraj . oktobra 1923 v Mariboru tov. nadzornik L i c b t e n vv a 11 n e r. Udeležba —? —s. O pokrajlnski skupščini pov. UJU v Ptuju, poročal pri Učiteljskem društvu za mariborski Solski okraj 4. oktobra 1923 v Mariboru tov. Vauda. Udeležba —? —s. O kongresu UJU v Ljubljani, poročala pri Učiteljskem društvu za mariborski šolski okraj 4. oktobra 1923 v Mariboru tov. preds. Godčeva. Udeležba —? —s. Zvezdoznanstvo v osnovni šoli, predaval pri Učiteljskem društvn za mariborski šolski okraj 4. oktobra~ 1923 v Mariboru tov. R o z b a u d. Udeležba — ? —s. »Feministična alijanca« in njeni cilji, poročala prl Društvu učiteljic \r Mariboru 4. oktobra 1923 tov. Godčeva. Udeležba —? —s Učiteljsko društvo za konjiški okraj. 6. oktobra 1923, v Konjicah. Od — članov, navzočih —? O pokrajinski skupščini pov. UJU v Ptuju, poročala tov. Strigl in Brglez. O glavni skupščini in kongresu UJU v Liublianl, poročala tov. Drassalova. —s Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutoaier. 4. oktobra 1923. Pri Kapeli. ()d — članov. navzočih 35. Moralno dobr© in zlo, dr. Fr. Veber. Pokrajinska skupščina iii kongres UJU, poročal tov. Mavrič. —s Učiteljsko društvo Sv. Lenart v Slov. goricah. 3. oktobra 1923. Pri Sv. Lenartu. Od 4S članov. navzočih 42. Laž doma in v šoli. predaval tov. Sl. .lakopec-Ličen. -s Belokranjsko učiteljsko društvo. 6. oktobra 1923.. v Metliki. Od — člannv. navzočih —? O vrtnarstvu, predaval tov. Fr. Čr- nagoj. O Ferj. Savezu, predaval tov. S. Mrovlje. —s Karaniško učiteljsko društvo. 3. oktobra 1923 v Kamniku. Od — članov. navzočih —? O pokrajinski skupščini v Ptuju. p<>ročal tov. E. T i r a n. O pouku v 1. šolskem letu, predaval tov. Janko T o ln a n. ker je izdajanje časopisov v tujeni jeziku, katerega razurnejo samo manjšinske skupine. takenni smotni nasprotno; in ker slednjič zadržanje kakšnega časnika dokazuje, da tnora izključna raba tujega jezika spraviti voditelje do tcga, da pozabijo, da izhaja časopis na italijanskem ozemlju: zato izdaj prefekt ukaz na podlagi 3. člena deželnega in občinskega zakona nastopni Ukaz: Vsi časopisi, ki so izliajali v pokrajini Furlaniji doslej izključno v tujem jeziku, bodo morali od 21. oktobra 1923 dalje dodati naslovu. člankom in vsakemu posebnemu odstavku odgovarjajočo prestavo v italijanščini. Casopisi, ki se ne bodo držali pričujoee odredbe, se bodo zaplenjali. Proti kršiteljem odredbe se bo postopalo v smislu zakona. Predstavniki javne oblasti iinajo nalog, da izvrše pričujočo odredbo. V i d e m . 19. oktobra 1923. Prefekt: P i s e n t i s. r. " Radi tega odloka je »Goriška Stiaža« izšla 21. oktobra z žalnim robom, s podnaslovom »Vedetta Goriziaiuu. Članki in noticc so že dvojeziene. Pod pre- fektov ukaz je vG. S.< natisnila sledečo pripombo v slovenskem in laškem jeziku: »Vsi narodi na svetti imajo pravico izdajati časnpise izključno v svojem jeziku. Italijanski časopisi izhajajo v Sev. iti Južni Ameriki, izhajajo v Afriki, na otoku Malti, v Kgiptu, v Nemčiji, na Bolgarskem. v Grčiji. v Runuitiiji, v Švici, na Francoskem in drugje. V svojem jeziku so izdajalc in izdajajo časopisc vse manjšine v drugorodnib državali: Poljaki, Madžari. Ladinci, Nemci. lrci. Arabci, Rumuni, Grki. Malorusi. Turki. Židje in drugi. Samo eneinu narodu je prepovedaix> izdajati časopise izključno v svojem jeziku in ta narod so goriški Slovenci in sanio ena vlada prepoveduje naše časopise in ta je italijanska vlada.« Na drugi strani »Goriške Straže< bereino sledeči protest poslancev drja. Wilfana, Podgornika in Ščeka. seveda tudi v obeli jezikih: »Ekscelenca Mussolini. predsednik ministrskega sveta, ininister za notranje zadeve, Rim. Prefekt furlanske pokrajine zaukazuje z odredbo od 19. oktobra zaplenitev vseh slovenskih časopisov, izhajajočih v pokrajini Fnrlaniji, ako se od 21. oktobra dalje ne vključi v besedilo časopisa celoten prevod v italijanščini. Podpisani poslanci odločno protestirajo proti tej kršitvi ustavuih zakonov in zahtevajo takojšnji preklic odredbe. Italijanski listi zahtevajo razpust organizacij jugoslovenskega učiteljstva. Proti organizaciji jugoslovenskega učiteljstva nastopa »Piccolo« z bedastim izvajanjem, da »politika izolacije<- samo škoduje učiteljstvu in nikakor ne priča o volji po sožitju. katera se na jugoslovetiski strani tako pogostoina naglaša. >Piccolo« zahteva, da naj jugoslovenski učitelji kratkomalo razpuste svoja stanovska društva in se vpišejo v italijanske organizacije, ali v »Tonunaseo& ali v »Unione nazionale«. ali v »Sindicato Socialista< ali pa v »Corporazione Nazionale' della scuola«; kakor in kainor pač kdo hoče. List pravri dalje. da se učitelji nc smejo čutiti samo Jugoslovene. niarveč v prvi vrsti ueitelje in italijanske državIjane, potem pa z drznim podtikanjem ineni, da šola ne sme biti več zgolj instrument protiitalijanske politike mcd .lugosloveni! Goriško okrajno učiteljsko društvo jo zborovalo pretečeni teden v »Trgovskem domu« v Gorici. Na vzporedu je bila tudi točka: Naša organizacija in učiteljski sindikat. Vabilo je bilo dostavljeno na naslov učiteljev: Resni časi nas silijo še v krepkejšo stauovsko strnitev k sanioobrambi! Obsodba ital. šolske politike od vseh strani. V J u g o s 1 a v i j i se skoro vsi listi brez razlike strank pečajo s protijugoslovensko šolsko politiko in obsojajo režim. Posebno ostro napadaio italijansko barbarstvo slovenski listi. B e o g r a j s k a »N a r o d n a P r o s v e t a< je. posvetila temu vprašanju uvodnik in še posebej članek o Istri. Udruženje Jugoslovenskeg a U č i t e 1 j s t v a v B e o g r a d u je izročilo ministru prosvete obširen inemorandum o italijanskem nasilju nad materinskim jezikom naših rojakov v Julijski Krajini. da ga izroči ministrskemu svetu. Memorandurn je bil izroeen tudi nekaterirn zastopnikom tujih držav in narodni skupščini v Beogradu. Mussolinijevo šolsko politiko obsojajo celo trezni Italijani sami. U č i t e 1 j sko glasilo >-Seuola« v Milanu se obrača proti sedanji solski politiki v anektiranib provincah in vprašuje. kaj je pričakovati od italijanskega učnega jezika v prvih letih? Ali si morete predstav-ljati učitelja, oddaljenega 5 do 6 ur od rnesta. ki mora živeti med prebivalstvom, katero ne razume nobene njegove besede? Kako more italtjanski učitelj otroke. katerih jezika ne pozna. vzgajati in izobraževati? Člankar dostavlja: Naj se ne pozablja, da v krajih. kjer ni orožnikov, noben človek ne razume italijanski. >Scuola« se boji. da bodo prihajali otroci iz take šole napol analfabeti. T i r o 1 s k i »L a n d s m a n n«- konštatira, da. ako res pride do poitalijančenja šol. potem bo Italija edina d r ž a v a v. E v r o p i. k i b o k r a t ilu svoji manjšini vsak šolski P n n k v 1 a s t n e tn j c z i k u. V t u r i n s k i »S t a m p i< piše bivsi profesor na italijanski pravni fakulteti v Inomostu, Pacchioni, da šolska politika fašistovske vlade ne odgovarja italijanskemu srcu in je izobraženi del italijanskega naroda ne odobrava. Pod Avstrijo so Italijani trdili, da mora avstrijska vlada najvestnejše spoštovati jezik, običaje in kulturo narodnih manjšin, če hoče biti priznana kot civilizirana vlada. Sedaj naj se Italija drži takrat tako povdarjenega načela o pravičnosti napram manjšinam. Jtigosloveni, le krepko v baj za jugoslovensko solo. Odpor pomaga in mora še nadalje pomagati! Poziv odbornikom okrajnih učiteljskih društev in članom. V zadnji številki »Učit. Tov.< smo priobčili razglas Glavnega Odbora UJU, da izda letos svoj »Koledar UJU za leto 1924«. ki bo imei važno pedagoško vsebino. Treba je nabirati naročnikov za >Koledar«, da se bo vedelo, koliko ga je treba natisniti, na drugi strani moramo pa tudi z nabiranjem naročnikov podpirati Glavni Odbor UJU, da ne bo delo Glavnega Odbora propadlo zaradi nezavednosti in malodušnosti članstva. Zato vsi na delo, da pridobimo »Koledarju« čim več naročnikov! Koledar bo imel do 15 tiskovnih po! in bo stal za prednaročnike samo 20 Din, pozneje več. Posebno se obračamo do odbornikov okrajnih učiteljskih društev in tudi do drugih zavednih članic in članov na posameznih šolah, da si napravijo nabiralne pole, s katerimi nai sprejemajo pismene prijave za naročbo »Koledarja«. Te prijave so potem obvezne za podpisane člane in naročnike. Prijavne pole naj oddajo čim prej okrajnemu učiteljskemu društvu, kf naznani število naročnikov Pov. UJU v Ljubljani ter prevzame na podlagi podpisov jamstvo za iztirjatev zneskov pri naročnikih. Delo bo prvo te vrste pri nas, ki bo združevalo slovenske, srbske in hrvatske pedagoge ter nam predstavljalo enotno jugoslovensko pedagogijo. Nečlani lahko naročajo koledar direktno pri Pov. UJU v Ljubljani. Na delo za idealno podjetje Glavnega Odbora UJU in za kulturno - pedagoško ujedin jenje! Splošne vesti. Memento vladi od učiteljstva po deželi. ()d učiteljstva podeželskiii šol nam prihajajo sledeča poročila: Je pa že res škandal brez prhnerc. kako igro igra naša vlada z nami: in njena metoda izstradanja niora izrevoltirati najhujšega fleginatika. Ali ti ficki, ki bi jili po taki doinnevi dobili, sploh pomenijo kako izboljšanje?! ()d leta 1920. se je draginja povečala za 200%. ini pa naj bi po vladinem mnenju parirali to s 15% poviškpm našili sedanjih prejemkov. Vse kaže, da bo treba trdega. doslednega in vztrajnega boja! — Izvršilni odbor UJU nainerava v kratkem sklicati plenarno sejo Glavnega Odbora U.IU, t. j. zastopnike učiteljstva iz vse države, na kateri se bo razpravljalo: 1. O novem načrtu zakona o draginjskih dokladali: 2. o načrtu ziikona za nvrstitev učiteljstva v položajne plače; 3. o načrtu zakona o narodnih šolah: 4. o načrtu zakona o višjih pedagoških šolah in o drugih vprašanjib. ki so pravkar aktualna. Predlog za 25'.'< redukcijo draginjskih doklad. Zagrebški listi poročajo i/ Beograda: Finančni rninister je predložil vladi. da se zmanjšajo draginjske doklade uradnikoin za 25'.'<. Na ta način bi se dobil znesek preko pol milijarde dinarjev. s katerim bi se mogli pokriti izdatki proračuna. Posebna komisija jc že izdelala načrt v teni sinislu in sklenila. da bi bil ta znesek zelo potreben za vravnoteženje proračuna. Med samiini mitiistri so bila mnenja v tein vprašanju podvojena. — Splitski »Pokret« poroča k odlikovan.ii! tov. nadz. Lj. Černeja: Odlikovanje zaslužnoga muža. Za svoje obilne zasluge kao učitelj i oinladinski pisac bio je odlikovan redom sv. Save kotar. skol. nadzornik u Celju g. Ljudevit Černej. Čestitamo! — One tovariše(ice), ki so prosili v Dalmaciji za kakt) službenu inesto. a so bile njili prošnje odbite, prosimo, da se takoj javijo našenui uredništvu in hkrati navedejo, za kateri okraj so prosili. Zadeva je pa nujna in zadošča sporočilo po dopisnici. — Iz Prekmurja. Ker se rabi za novoustanovljeni pevski lnoški zbor štiriglasne pesmi, se tem potem prosijo pevska društva. da bi poslali 1 a h k c slovenske in hrvaške narodne pesmi samo v prepis. Nato se iste točno vrnejo. Prosi se poslati na šolsko vodstvo v Hotizi. p. Dolnja Lendava. — Dolnja Lendava. Kolikc važnosti ie narodno obmejno šolstvo, ve v resnici ceniti družba sv. Cirila in Metoda v Ljub- ljani. Na prošnjo vodstvra državne osno\T- ne šole je poslala za revne učence 98 knjig. Vsekako je to čiii, ki zasluži javne zahvale. Vodstvo se samo kakor tudi \ iinenu vseh revnili učencev za ta veliko- dtišni dar najtopleje zahvaljuje. — Otvoritev razstave in pričetek šolskega leta na umetniški soli »Probuda« v Ljubljani. Razstava se otvori v nedeljo, dne 28. t. m. ob 10. uri na tehn. sred. šoli (prejšnja obrtna) s slavnostnim govorom prof. Volavrška. Tem potoin se vabi cenjeno občinstvo k otvoritvi. Vstopnina prosta. Redni pouk se prične dne 7. novembra ob 15. uri. Pouk bode trajal popoldne in zvečer celi teden. Zaenkrat se bode poučevalo: portret, akt. draperija (kostimi). kompozicije, anatomija, arhitektonsko oblikoslovje, splošna umetniška zgodovina in pa razvoj naše ljudske umetnosti. Vsi drugi predmeti se pričnejo pozneje. Vpisovanje za imenovane predmete je med časom razstave in od 5. novembra dalje med 15. in 17. uro pri voditelju šole akad. slikarju Franjo Sterletu v pritličju desno. — Vse tovariše voditelje, ki ste go- tovo že zbrali članarino za našo »Maticoc od svojih kolegov in koleginj, prosim, da nii denar čimpreje nakažete, ali pa osebno izročite dne 3. novembra na našem zborovanju v Ljubljani. Vse one tovariše, ki imajo že dalj časa izposojene knjige iz okrajne učiteljske knjižnice, piosim, da mi jih vrnejo, ker se bo knjižnica v zmislu letošnjega sklepa na konferenci preuredila. S tovariškim pozdravora B. Andoljšek, predsednik knjižničnega odbora in poverjenik S. Š. M. — Opozorilo! Učitelj, ki je dne 7. t. m. v hotelu »Bauer« v Ormožu pomotoma zamenjal svoj dežnik z drugim (na palici napis Anton Maver), naj odda istega istotam ter vzame svojega, ki ga tam čaka. Blagohotnega obvestila o tem se prosi na naslov Anton Maver, Ljubljana, Ahacljeva cesta 5. Gospod Tone Seliškar, učitelj-pisatclj. nas prosi, da objaviino, da ni on avtor knjige »Oproščenje«, ki je pred kratkim izšla v Mariboru in ki jo je spisal si. Anton S e 1 i š k a r. f Ivan Bartol. 16. t. m. smo pokupali v Sodražici našega tov. Bartola v najlcpši življenski dobi 23 let. Udeležba pri pogrebu je dokazala, da je bil pokojni priljiibljen naš tovariš. Pogreba se je udeležilo celokupno učiteljstvo s šolsko mlaclino iz Sodražice. iz Loškega potoka (z vencem) in odposlanci učiteljskega zbora iz Ribnice. Kočcvja. Velikih Lašč. Sv. Gregorja in iz Čnionilja, kjer je pokojni služboval skoraj dve leti, Ob odprtem grobu se je v lepili besedah poslovil od svojcga nekdanjega učenca in sedanjega tovariša tov. Verbič iz Sodražice. dalje tov. Mrovlje iz Črnonilja, ki nni je prinašal zadnji pozdrav v imenu Belokranjskega učitcljskega društva. dalje v imenu »Učiteljskega zbora Čmomelj«. »Sokola črnomelj« in ostalih kulturnili društev in tov. Vigele iz Loškega potoka. Kdor je poznal pokojnega tovariša, je plakal ob njegovi smrti. Bil je delaven član rnnoglh društev in izboren slikar. Odsel si v boljše življenje. dragi lvan, spomin na te bo ostal neizbrisen. R. i. p.