Poludnevni pouk. Tii pa tam se šolam dovoljuje poludnevni pouk. Vprašali bi radi: Kaj je boljši, celodnevni ali poludnevni pouk ? V šolah, kjer se učenci ene skupine in starosti vkupno poučujejo, to je v večrazrednih šolah, ne ugajalo bi, ako bi se pouk cepil. Učenci ene skupine se tedaj lože verdevajo in vspešno poučujejo. V šolah pa, kjer se po dva ali še več oddelkov vkup poučuje, bolje je, da se otroci poludnevno poučujejo. Na Kranjskem imamo dvorazredne šole, ki štejejo do 400 otrok, kateiim je dolžnost v šolo hoditi in večkrat tudi do 300 takih, kateri naj bi celi dan v šolo hodili. Večkrat se tedaj prigodi, da so šolske sobe (posebno bolj male) tako prenapolnene, da otroci tako na tesnem sede, da ne morejo pisati in risati in tudi ne lehko vstajati. Po takih šolah je v prvem razredu navadno poludnevni pouk, pa tudi bi ne škodilo, ko bi se v drugem razredu poludnevno poučevalo. Navadno je soba drugega razreda manjša od sobe prvega razreda, pa tudi je navadno v drugem razredu manj otrok, nego v prvem. Pri celodnevnem pouku, kjer se dva oddelka vkupno poučujeta, poučuje se tudi neposrednje in posrednje. Ako, recimo, učitelj v višjem oddelku razlaga kako berilno vajo pri tem, ko naj bi nižji oddelek tiho računil, se vidi, da se le malo učencev vadi številiti, ampak da je večina ušes napetih le na predmet višjega oddelka, posebno pa še, če učitelj mikavno pripoveduje, kar je se ve da vselej tudi njegova dolžnost. Tako se godi tudi narobe; ako nižji oddelek pri deski glasno števili, višji oddelek pa piše kako spisno vajo, je učitelju zelo težavno, da more imeti vse učence mirne. Poglejmo pa, kako redno hodijo otroci v šolo pri celodnevnem, kako pa pri poludnevnem pouku! To se posebno vidi pri šolah na kmetih. Ako bi kmet, ki svoje uže nekoliko dorasle otroke doma zelo potrebuje, jih moral dopoludne in popoludne v šolo pošiljati, težavno bi mu bilo to in gotovo bi jili ne pošiljal redno v šolo, kar se vidi posebno tam, kjer so ljudje uže vajeni poludnevnega pouka. Pri poludnevnem pouku otroci tedaj vse bolj redno hodijo v šolo nego pri celodnevnem, in kazni za šolske zamude je le malo, ali celo nič. Res, da učitelj pri poludnevnem pouku včasi nekoliko več ur poučuje, vender mu ta pouk ne preseda tako, kakor pri celodnevnera poučevanji, kjer mora še enkrat toliko govoriti. Menimo, da nam nihče ne bode očital, da smo nazadnjaki, ako kažemo, da nam poludnevni pouk vsestransko bolje ugaja nego celodnevni. Sicer pa ima se ve da vsak učitelj svoje izkušnje in po teh tudi svoje misli in načela. Ksaverij od Kolpe.