april IP Hueon + 2 S Franč. Pavi. 3 N Tiha nedelja 4 T Izidor 5 T Vincent Fer. 6 S Viljem, opat. + 1 Č Herman g 8 P Albert, očak + S Marija, Egip. 10 N Cvetna nedelja 11 P Leon I., papež 12 T Saba, muč. 13 S HermeneKild + 14 <5 Vel. četrtek S 15 P Vel. petek + 16 S Vel. sobofa + amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!, GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IH HAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKA list y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, štev. (no.) 70. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 9. APRILA — SATURDAY, APRIL 9, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. dela - Udarec z Predsednik namerava predložiti kongresu vladni načrt, po katerem naj bi se stavil znesek poldruge miljarde dolarjev na razpolago za javna dela.—Povdarja se, da bo edino javno trošenje obvarovalo demokracijo. Washington, D. C. — Da se vcepi novo življenje ameriškemu gospodarstvu, ki je vsled sedanje depresije prišlo na iz-redno slabe noge,, je federalna vtada zasnovala načrt za nova obsežna javna dela, ki se imajo v čim najkrajšem času podreti, da bo uresničenje načrta do poletja že v polnem teku. V svrho razmotrivanja tega programa se je pri predsedniku Rooseveltu vršila ta četrtek konferenca, na katero So bili povabljeni relifni izvedenci. Kakor se trdi iz Bele hiše, bo predsednik v kratkem poslal kongresu posebno poslani-c°> v kateri bo obrazložil svoj načrt in priporočal čim najhitrejšo rešitev. V ta namen se j^merava staviti iz federalne "'agajne na razpolago znesek Podruge miljarde dolarjev,kateri bi prišel pod upravo administracije za javna dela (PWA) in administracije za relifna dela (WPA). Ta znesek bi se zbral s pomočjo razpisa novih vladnih bondov in bi se nato razdelil lokalnim °blastem, državnim in mestom, in sicer v obliki posojila, katerega bi se ne zahteva-|e nobene t obresti. Vrnil bi se denar vladi tekom 50 let, dva odstotka na leto. Lo a'ne oblasti bi nato takoj priČele s tem denarjem delo raznih javnih projektih, s Clrtter bi se omilila brezposel-n°st, obenem pa bi bila to no-Va injekcija za oslabelo indu-strijo. K tej ideji, namreč k novemu velikemu trošenju federalna denarja za javna dela v svrho pobijanja brezposelno-'» so predsednika brez dvo-^a v veliki meri prisilile razne Plivne osebnosti. Tako je go-erner države Pennsylvanije, , eo- H. Earle, nujno priporo-al> naj vlada odobri načrt, po *aterem bi se skozi tri leta pobilo vsako leto po tri mi-eJarde dolarjev, češ, da se bo dlno na ta način ohranila demokratična oblika vlade in dolarski sistem. Drugače, je se bo ljudstvo nagnilo 1 k fašistom ali h komuni-, . ne zato, ker bi jim uga-' eden ali drugi sistem, pač zato, ker vidi, da se dikta-^rstvo hitreje kreta in urnej-e dosega rešitev gospodarskih Pr°blemov. SLOVANSKI TAMBURAŠKI ORKESTER NA POTOVANJU t. Pittsburgh, Pa. — Znameni-^ slovanski tamburaški orke-Sj< se bo odpravil prihodnjo k0 °> 13. aprila, na daljše va^Certno potovanje po drža-jj. Ohio, Indiana, Illinois, ch.nUesota, Wisconsin in Mi j *?an> ter bo prirejal predva-kja. — Vlada je' zadnjo sredo objavila nov odlok, s katerim se odvzela judovskim verskim zavo-ddlP pravica, da bi bili izvzeti iz plačevanja zemljiških in drugih davkov. Odredba ima naknadno veljavo od 1. januarja 1938. OTROKU PRODOV PUAČO Chicago, 111. — Na leto dni zapora je bil obsojen Geo. Kappos, ker je v svojem sa^" nu na 3456 W. 23rd St. predal pijačo nekemu 16 letnemu dečku. Deček je v pijanem stanju nato ubil nekega drugega fanta. UPA NA SKORAJŠNJO ZMAGO radijskem omrežju. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Voditelj španskih nacijonalistov, general Franko (na levi), katerega čete so zadnje tedne uspešno prodirale in primorale vladno armado k znatnemu umiku. Franko upa, da bodo ti nje* govi uspehi v doglednem času prisilili Špansko vlado k podaji. LJUDSTVO GOVORILO Pri lokalnih volitvah ljudstvo povedalo vladi,da se ne strinja z njeno tujezemsko politiko. London, Anglija. — V nekem delu Londona, imenovanem West Fulham, so se zadnjo sredo vršile volitve za poslanca v parlamentu, da se izpolni mesto, ki je postalo izpraznjeno vsled smrti. V navadnih okoliščinah bi se tem volitvam ne pripisovala nika-ka važnost in bi bile le lokalnega pomena, toda v razmerah, v katerih so se vršile, in z ozirom na gesla, pod katerimi se je vodila kampanja za nje, pa utegnejo te neznatne volitve vplivati ne samo na politični položaj Anglije same, marveč cele Evrope. Izid volitev pomeni gorko zaušnico angleški vladi, zlasti pa min. predsedniku Cliam-berlainu. Bila je to namreč nekaka preizkusna točka, kaj angleška javnost misli o zunanji politiki svoje vlade in o njenem dobrikanju fašističnim diktatorjem. Med kampanjo se je povdarjalo v prvi vrsti vprašanje zunanje politike in ljudstvo je pri glasovanju obsodilo obnašanje Chamberlai-na. Ta distrikt je bil takore-koč tradicijonelno vedno konservativen, toda pri sedanjih volitvah je kandidatinja labo-ritske stranke, Edith Summer-skill, temeljito potolkla svojega oponenta, pripadnika kon-seravtivne, vladne stranke. S tem je ljudstvo javno pozvalo vlado, naj izpremeni svojo politiko napram tujezemstvu in se ne druži z diktatorji. \elika nevarnost preti, vladi tudi cd raznih obrtnih unij. Te se namreč pripravljajo, da bodo ov'irale vladni program za hitro oboroževanje, ako se jim ne bo dala garancija, da se bo proč ucirano orožje uporabljalo v prave svrhe in nikakor ne v podporo fašizma. Ostro so nek'atere delavske skupine začele tudi Z0Pet Potiskati na vlado, da °Pusti svoje nevtralnostno stališče napram Španiji in dOvoli- da se pošlje španski vladi na pomo< orožje. --o- SCHUSCHNIGG DOBRO ZA STRAŽEN Dunaj, Avstrija. — Bivš avstrijski kancler Schuschnigj je politični jetnik nazijev in j< pod stalno stražo. Doslej si stali pred njegovim stanova njem člani nazijskih napadal nih čet, zadnjo sredo pa so jil izmenjali detektivi, ki zda pazijo nanj iz sosednjih po slopij. Hitler se je pred pa dnevi izrazil, da ima straž; bolj namen, varovati Schuscli nigga kakor pa ga držati v zaporu, češ, da bi ga drugače utegnil kdo napasti. Iz Jugoslavije Velik požar v Stanežičih pri Št. Vidu nad Ljubljano, ki je uničil zganjamo Ivana Zaletla. — Iz Avstrije izgnani Jugoslovani smejo zopet nazaj v Nemčijo. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti in novice. Težko prizadet posestnik Ljubljana, 23. marca. — V vasi Stanežiče nad Št. Vidom pri Ljubljani je danes okoli pol ene izbruhnil velik požar. Dva soseda sta tedaj opazila, da je pričela goreti streha nad gospodarskim poslopjem oziroma žganjarno, ki je last Ivana Zaletla, Stanežiče 39. Je to dom obeh podjetnikov bratov Zaletlov, znanih po vsej Sloveniji. Domačini so skušali požar sicer zadušiti in prihitele so tudi razne požarne brambe, tako iz Št. Vida, iz Guncelj, Medna, Stanešič,Viž-marij in tudi ljubljanski prostovoljni gasilci. Požar se je v nekaj minutah razširil na vse gospodarsko poslopje in na enonadstropno stanovanjsko hišo, ki je stala tik gospodarskega poslopja. Velika nevarnost je bila, da se požar prenese še celo na skladišče,v katerem so velike množine žganja in drugih spirituoz, ki bi se utegnile vneti, kar bi do-vedlo do strašne eksplozije. Gasilcem se je posrečilo požar omejiti. Domačini in gasilci pa so iz gorečega gospodarskega poslopja in iz stanovanjskega poslopja rešili mnogo predmetov, kakor pohištva, obleke, kadi in drugih predmetov. Obe poslopji sta precej na samem in za drugo naselje ni bilo nevarnosti. Gorelo je skoraj do 5 popoldne. Poslopje je pogorelo do tal, enako tudi stanovanjska hiša, v kateri so se vdrli stropi. G. Ivan Zaletel ima najmanj 150,000 din škode. Dokaz prijateljstva med Beogradom in Berlinom Beograd, 22. marca.—Nemški poročevalni urad javlja: Z velikim zadoščenjem je bila tukaj sprejeta vest, da je nemška vlada dovolila onim sedmim Jugoslovanom, ki so bili v začetku februarja iz Avstrije izgnani, da se vrnejo na- Nikdar ne reci: me ne briga kaj čita moj sosed, ampak zanimaj se, da bo tudi v hiši tvojega bližnjega katoliški časopis! Na ta način širiš katoli-•ko miselnost. oc uuuu uusiej reševala razna medsebojna vprašanja. -o- Izginil Na mariborsko policijo je prišla pred kratkim Elizabeta Teržan in prijavila,da je njen mož že 14 dni poprej odšel na kliniko za ušesne bolezni v Zagreb na zdravljenje. Ker ni bilo od njega nobenega glasu, se je žena obrnila na vodstvo klinike, odkoder so ji pa odgovorili, da moža na kliniko sploh ni bilo. Sedaj moža išče policija. r -o- Smrtna kosa Na Golniku je umrla Angela Omerza, rojena Čebulnik, doma iz Križ stara šele 23 let. — V Mariboru je umrl Ivan Kraner, zasebnik star 35 let. — V Framu je umrl Štefan Ši-rovnik, bivši pismonoša star 32 let. Jubilej plemenitega moža V petek 18. marca je slavil 70 letnico življenja plemeniti mož dr. Štefan Divjak, bivši ravnatelj in šef zavoda za duševne bolnike na Studencu, ki sedaj po 40 letih dela uživa zaslužen pokoj. Rojen je bil v Šišniču na Hrvatskem. -o- V Nemčijo Iz Maribora poročajo, da je odpotovalo v Nemčijo 16. marca 1200 sezonskih delavcev po večini iz Prekmurja. -o- Karambol Do hude nesreče je prišlo blizu Zmajskega mosta v Ljublj ani. Tam se je po klan-čku peljal na kolesu 54 letni postrežček Anton Hacler, nasproti mu je pa privozil neki voznik, kateremu se Hacler ni mogel umakniti in je z vso silo priletel v oje voza. Pri padcu si je zlomil dve rebri in do< bil tudi hude notranje poškodbe. Odpeljali so ga v bolnico. --o- Napaden Neki neznan moški je na cesti napadel 45 letnega tesarja Antona Polanca iz Celja in ga udaril s tako silo s polenom po glavi, da mu je prebil lobanjo. -o- Ogenj V Sv. Lovrencu na Dravskem polju je začela. o-nrAt.i Podlegel Pri nekem pretepu ki je nastal med gosti v neki gostilni v Slivnici, je dobil 28 letni železniški delavec Jernej Dolenc zabodljaj v desno ramo. Nož mu je prerezal žilo odvodnico in zdravniki v mariborski bolnici so se zaman trudili,da mu rešijo življenje. Podlegel je poškodbi. 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 9. aprila 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen lete 1891, Izhaja vsak dan razuh nedelj, ponedeljkov te dnerev po praznikih. Izdaja in thfca: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina i JJ5.00 _ 2.60 - 1.50 Za fcelo lefo Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evrope: Za celo leto___$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta____1.75 Posa*> ustna številka____3c Tke first and the Oldest Slovene Newspaper in Americ*. Established 1891. Issned daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by* EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year__ For half a year _ For three months _ .$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ___$6.00 For half a year _ 3.00 For three months _ 1.75 Single copy____3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo ♦saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. •— Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Brez naslova Sedanji zastoj v obratu industrije te dežele ie nastal lanskega oktobra in se trdovratno nadaljuje. Mnogi, ki so bili v jeseni odslovljeni le začasno, so še vedno brez dela. Računa se, da ie točasno nekako 12 milijonov ljudi brez dela. Zastoj je nastal največ iz razloga, ker so hoteli bogati industrijski magnati ponagajati predsedniku Rooseveltu. Slednji je bil odredil javno štetje brezposelnih, obenem je začel znižavati obrat javnih del. Na njegov apel, da naj industrija pokaže nekoliko dobre volje in skuša zaposliti kolikor največ mogoče brezposelnih, je bil rezultat ravno nasproten. Jeklarska industrija je začela zmanjšavati obrat, isto je začela izvajati avtomobilska industrija in druge industrije so sledile. Cule so se tolažbe, da se bo obrat zvišal po novem letu, a vse te tolažbe so ostale le pri samih besedah. Zdaj tožijo še vedno s spomladjo, ki je že tukaj, pa je le še vedno vse kilavo in delo se kar ne odpre. Vlada je vsled tega zopet primorana trositi nadaljne bilijone za javna dela. Predsednik je določil, da se potroši v tem poletju od štiri do pet bilijonov dolarjev za javna dela. Mnogi ugibajo in navajajo vsakovrstne vzroke in razlage istih, zakaj namreč obrat v industriji ne oživi v polni razmah. General Johnson, bivši upravitelj NRA je te dni podal naslednjo izjavo v New Yorku: "Ameriške industrijalce in trgovce danes straši misel, da se vlada preveč vtika v business. Industrijalec danes prav nič ne ve in vedeti ne more, kake cene bodo jutri materijalu, kake bodo plače, kake davke mu bodo predpisali jutri. Stoji v negotovosti in mu je nemogoče napraviti praktičen proračun in poslovni načrt. V tej negotovosti stoji s svojim premoženjem in kapitalom pred vlado, da mu diktira in ukazuje. Če pomislim to, se prav nič ne čudim, če vidim, da industrijalci stavkajo s svojim kapitalom. In tega se boji nekako tudi vsak povprečen Amerikanec. Kakor kuga gre od državljana do državljana. Eden bi rad kupil nov avtomobil, pa vidi kako se cinca, da se delo ne odpira, začne misliti in se premisli iz razloga, da bo denar potreboval za bolj nujne stvari. Tako ravnajo potem stotisoči in s tem pada zahteva po blagu, v tovarnah kjer blago izdelujejo pada pa delo in zaposlevanje in s tem zaslužek. In kriza se veča in veča iz dneva v dan." Dobra razlaga, le tega ne pove slavni general, da se od vlade pričakuje, da skrbi za brezposelne in podpore potrebne. Ako se vladi predpisuje to dolžnost, potem se ji mora dati tudi pravice, da uporablja sredstva, ki so ji na razpolago, pa da tudi skrbi za pridobivanje takih sredstev. Kaj, ko bi sitni kritiki tudi povedali predsedniku, kak dober nasvet in način, ki naj bi bil boljši od njegovega, mesto, da samo kiritiku-jejo. dari Stalin v Rusiji. Dotični grajščak je doživel strašno maščevanje. Ljudje vedo povedati, da so ga moški ujeli in privezali na najmočnejšega bika z glavo navzdol in ga spustili v črno noč. Vsak nasilnik doživi svoj dan. Tudi Stalin ga bo. Že to je velika kazen zanj, če ima kaj vesti, kadar mu prihajajo na misel žrtve, ki jih je 'počistil' v Rusiji. Ne samo te zadnje žrtve, ampak tudi vsi tisti stotisoči, ki so bili pobiti zlasti radi verskih prepričanj.. Tudi Stalin bo prejel plačilo in doživel svoj dan! KAJ PIŠEJO IZ SEVERNE MINNESOTE Gilbert, Minn. Tudi jaz bi vam rada posla la nekaj novit iz naše severne dežele, zato sem se spravila k pisanju. Najprej poročam, da smo imeli letos prav lepo zimo,. v kateri smo prihranili veliko kurjave. Seveda, včasih je pritisnil mraz, pa ni trajal dolgo kot ponavadi, pa se je zopet na bolje obrnilo, da se niso ljudje preveč pritoževali nad mrazom. Marsikateri je rekel, da že dolgo ne pomni tako lepe zime. Tudi jaz se spominjam, da ko sem prišla na Gilbert 20. marca leta 1910, da je bilo tudi takrat nekako tako lepo kot letos. Toda eno leto poprej, leta 1909, ko sem prišla iz starega kraja na Chi-sholm, je bil tak mraz, da sem mislila, da bom kar med potjo zmrznila. Pri nas v starem kraju ni bilo tako hude zime, nismo imeli rokavic na rokah in tudi ne gumijastih čevljev. Pri nas lia kmetih,, smo ženske nosile kar samo "čižme", pa sem dostikrat šla po dve ali tri ure hoda in me ni nič zeblo. Toda, v starem kraju smo bili ljudje menda bolj vajeni tako mraza, kot tudi vročine. Tukaj, če gre dva bloka daleč, ali tri, pa nekateri že jamrajo, kako daleč je treba hoditi. Pa, naj bo o tem dovolj in bom povedala, da smo imeli letos že dva kino party za cerkev. Prvega so imeli sami možje in fantje in darovali čisti dobiček Za cerkev sv. Jožefa. Drugega smo priredile žene in dekleta, katere so tudi pridno pomagale. Bile so jako lepe nagrade in ljudje so bili zadovoljni. Je bilo prav zanimivo, kajti vsakdo je pričakoval da bo dobil najboljše nagrade,pa je marsikateremo iz-podletelo. Če pa kdo ni dobi'1 je bil lahko vseeno zadov !jen, saj je šel denar za do stvar, za cerkev. Ženske . . v smo pri svoji prireditvi moze liko potolkle, ■ to je, : ., v .. da smo napravi-Ie vec čistega , . »i • „.,. , kot on. Moški so napravih me ženske pa l$195 ' * v , .00. Pa se ne smem preveč h■ • , . valiti, da se možem ne zameri prireditev se vid". m/ ~ j te : zelo naklonje« l}> da s? far»m Rev. Schweig- 'u žuP"lk" Father Durk .erJU' kaLkor tuch seveda tudi mu. ?obe se pa taki, ki se za cer- Kev ne origajo in jim tudi najtoplejše sonce ne ogreje njih src in jih tudi ne ganejo lepe postne pridige na radio, katere imajo naš Father Schwei-ger vsako nedeljo popoldne ob 4:80 v slovenskem jeziku, za kar smo jim prav hvaležni in tiste pol ure vse prehitro mine. Najbolj so jim pa hvaležni naši bolniki, ki jim je tako omogočeno poslušati božjo besedo, četudi ne morejo v cerkev. Povsod se pohvalijo, da poslušajo lepe pridige. Bolnikov imamo letos namreč precej, katerim želimo skorajšnjega zdravja. Še nekaj bom zapisala iti polagala na srce zlasti našim gilbertskim naročnikom in sicer to, da bi vsak dobil vsaj po enega novega še ta mesec, dokler traja kampanja za Amerikanski Slovenec, da ne bomo z našim kandidatom najzadnji. Saj vam je znano, da smo izbrali za kampanjskega kandidata Father Fr. Schweigerja, našega g. župnika. Pokažimo svojo hvaležnost do njih s tem, da mu poklonimo kolikor mogoče veliko glasov, da bomo koncem letošnje kampanje prvi, ne pa zadnji. Vsi na delo in zmaga bo naša. — Ob enem se vsem zastopnikom prav lepo zahvaljujem, kateri ste dali ali kateri še bote dali svoje glasove za našega kandidata. Največ bote pomagkli listu, kakor tudi našemu kandidatu s tem, da dobite nove naročnike. —e Naj se ob enem zahvalim tudi tem naročnikom, ki plačali svojo naročnino XJ ■ se L, O-bro ,o mi i ..... že v naprej predno jim J* narožni_ na na list poteki?. To SQ ^ ril, pač za to,e w je vgak do_ Jar stel pre«r * , j y „ej vec glasov do 15. marcsou. , m s tem so pomaga- / P.0rT1.nožiti glasove našemu j^ idatu Hvala vam, ki ste storili. Ko sem oni dan ho-,ila od hiše do hiše, sem hitela, da bi čim več nabrala pred zaključkom prve polovice kampanje. Hvala enkrat. Moram še nekaj zapisati o letošnjem marcu. Celi mesec je bil prav lep in ljudje so glasno Hvalili, kako lep je letošnji marec. Pa ni dobro hvaliti nobene »eči pred koncem, da se v slabo ne obrne. Da je to res, smo videli na letošnjem marcu, ki je proti koncu prav nerodne zavil svoj rep. Tridesetega popoldne je začelo na lahko deževati, ponoči se je pa spremenil ta dež v sneg in smo zopet bili sredi zime. Tako se je ta predčasna hvala sprevrgla naenkrat v grajo. Še eno storijo bom povedala in sicer o košu. Ko sem bila še jaz doma v starem kraju, se je enkrat pred pustom oženil sin nekega kmeta in oče mu, je izročil gospodarstvo. Ker je pa bilo še veliko časa do pomladanskega dela, je začel mladi gospodar plesti koše, v katerih so potem nosili dostikrat gnoj na njive, kajti svet je tam hribovit. Ko je spletel za vsakega člaiia družine po enega, se je lotil še zadnjega in sicer za svojo ženo, katerega je napravil prav lično. Ko pride mlada žena okolu ga vpraša, čigav bo ta koš, ki je najbolj ličen in priročen, ji mož odgovori s ponosom da bo za njo, s katerim bo nosila gnoj v breg. Žena je pa skočila na koš in ga polomila ter možu odgovorila, da še nikoli ni nosila gnoja in ga tudi ne bo. — Na to zgodbo, ki je resnična, sem se spomnila pri tem mojem dopisu in sicer za to, ker bi jaz prav tako napravila z onim uredniškim košem, ki požre toliko dopisov, da bi potem nobenega več ne mogel požreti. — Uredništvu in vsem čitateljem tega lista tukaj in v stari domovini prav vesele velikonočne praz-' nike in obilo piruhov. Josephine Ulčar -o- PRIPOROČILO JOLIETSKIM ROJAKOM Joliet, lil. Danes v soboto 9. aprila bo na zapadni strani mesta Joliet v 86 distrikta posebno zanimanje pri volitvah za šolskega nadzornika, za katerega kandidira naš slovenski rojak John Libershar. — Pri teh volitvah bo lahko voliti,, ker ne bo posebnih strankin^ Jilnih listkov, ampak bo vse na enem. ur Velika večina ,*naMh 8jQven. skih staršev % pošiijali in še pošiljajo syoje otroke v nago tarno sole gv Jožefa> katero zdr7inp • v ,:jo z mesečnimi pri-dasi ob enem tudi pla-f^jejo davke za javne šole prav tako kot oni, ki jih ne rabijo. Zato bi se morali malo bolj zanimati, da si iz takih zavodov, katere podpiramo s svojim denarjem, a se jih ne poslužujemo, dobimo kake druge koristi. To bomo dosegli najbolje na ta način, da postavimo v šolski odbor svojega rojaka, ki bo pošteno in pravično zastopal vse davkoplačevalce v omenjenem distrik-tu. Sedaj imamo za to najboljšo priliko, da si ga ob sedanjih volitvah izvolimo. Kot jaz osebno poznam rojaka John Libersharja, je on najbolj sposoben za ta urad, ker kot ga poznate tudi drugi, je v službi katero sedaj opravlja pri prodaji oblek, uslužen in poštrežljiv in hoče vsakega zadovoljiti ob vsaki priliki kadar mu je bila dana. Pa je tudi drugače podjeten in se zanima za naše politično življenje in želi povsod, kjer mu je le mogoče, pomagati k uspehom. Zato ga rojakom zelo priporočam. Torej danes je vam rojaki v 86 distriktu dana prilika, da rojaku Libershar ju skažete nekoliko priznanja za njegovo preteklo zanimanje pri napredku našega naroda s tem, da storite svojo narodno in državljansko dolžnost in ga izvolite v urad šolskega nadzornika. — Narodni pozdrav. John L. Živetz, Jr. -o- NEKOLIKO SPREMEMBE Bridgeville, Pa. Kot je bilo sporočano, da imajo članica Materinega društva skupno spoved v soboto 9. aprila in drugi dan v nede-jo skupno sv. obhajilo, moram glede tega nekoliko popraviti in sicer v toliko, da bodo Father Dominik spovedovali samo v soboto večer od 7. pa do 10. ure in še isti večer odšli. Radi bolezni Fathra Vrhunca morajo namreč biti do. ma na fari. Katera torej hoče opraviti spoved pri omenjen nem slovenskem duhovniku, naj skrbi, da bo ob zgoraj o-menjenem času v cerkvi. Nadalje se naznanja, da pride Mr. A. Grdina na belo nedeljo 24. aprila k nam s slikami. Kot je sedaj določeno, se bo pričelo kazanje slik ob 8. zvečer po novem času. Vstopnina, bo samo pet grošev, za otroke pa samo dva groša. Ti-keti so v delu in ko bodo gotovi,. jih bom razdelila okrog, potem bomo videli katera zna bolj prodajati. Tista, ki jih proda" dvajset, ima prosto vstopnino. — Glede kazanja slik bo še bolj natančno poro-čano. — Ostanite zdravi. M. U. -o- PRIJATELJICAM PUEBL-SKE ZASTOPNICE "AM. SLOVENCA"! • • Pueblo, Coio. Živim zunaj Puebla na farmah in sem čitala, da je zadela bolezen našo dobro zastopnico in prijateljico Mrs. Jože-fino Meglen, katera je v vsaki kampanji tega lista bila tako aktivna in je take bombe metala proti Chicagi, da je prav v vsaki kampanji odnesla kako glavno nagrado. Ko sem na to mislila mi je prišla misel v glavo, da je nas njenih prijateljic dolžnost, da ji daj, ko sania tie more okrog, kakor bi rada, nekoliko pomagamo. Zato apeliram na vse njene prijateljice v Pueblo, zganite se! Ve se dvignite vsaka kak večer in pojdite okrog naročnikov in nenaročnikov za naročnino, seveda vse to opravimo v imenu naše zastopnice, ki je bolna in sama ne more okrog. Potem bomo pa poslale skupaj bombo v imenu naše zastopnice tja v Chicago. Ne pustimo, da ne bi tudi to pot Puebla dobila kake nagrade. Pokažimo se kot res prijateljice naši dobri sosestri Mrs. Meglen. Kaj pravite ve druge o tem? Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam, naši zastopnici pa želim, da čimpreje okreva in ozdravi. Naročnica SLOVENCI ZMAGALI V OBČINSKIH VOLITVAH Willard, Wis. Zadnji torek dne 5. aprila so se tukaj vršile običajne občinske volitve. Izid istih je bil za našo občino sledeči: Za župana je bil ponovno izvoljen Arthur J. Klarich, sin našega rojaka Mr. Martina Klaricha, bivšega večletnega župana naše občine. V razne druge občinske odbore so bili izvoljeni še sledeči naši rojaki: Anton Fortuna, Anton Trunkel, Sr., Steve Plautz, John Lesar, Martin Kirn, John Rovtar in Lbnis Fortuna, Na novo kakor tudi po«^ no izvoljenim našim rojakoin iskrene častitke vsem želeČ mnogo uspeha v delokrogu za našo občino. F. P- --o- NAJVIŠJI VRH, NAJDALJŠA REKA Priključitev Avstrije k Nemčiji ima za posledico tudi v3' žne zemljepisne spremembe-DOslej je bila najvišja Sol'a Nemčije Zugspitze, odslej -Je to Veliki Klek (Grošssrl°ck" ner) v Velikih Turah. Vrh meri v višino 3798 m. Dun«v teče zdaj od svojega izvir£ Bratislave po nemškem državnem ozemlju. Drugo največje nemško mesto ni več Ha111' burg, ampak Dunaj. ZA PIRUHE ■ Trak bo poslal marsikdo svojim domačim v stari kraj K dar. Mi pošiljamo denar v stari kraj in druge sveta zanesljivo in točno že več let. Denar dobi j0 P jemniki na dom potom pošte brez vsakega odbit ; Pošljite vašim velikonočna darila pravočasno, »ce so bile naše cene: Za Za Za Za Za Za V JUGOSLAVIJO: $ 2.SS.................... 100 Din $ 5.00.................... 200 Din $ 7.20.................... 300 Din $10.00.................... 420 Din $11.65.................... 500 Din $23.00....................1000 Din V ITALIJO Za $ 6.50.................... Za $ 12.25.................... Za $ 30.00.................... . Za $ 57.00.................... Za $112.50....................2000 Za $167.50....................3009 100 V* 200 L"1 SOO Lr L* Lir Lir Pri večjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: tlflg5 Za $5.00 pošljite..............$5.75 Za $10.00 pošljite..............5,1 ' Za $25.00 pošljite................$26.00 Vsa pisma pošljite na: John Jerich CHICAGO. ILLltf^S 1849 W. CERMAK ROAD V Rusiji je zdaj btaiin nuao puci&ui . m puusu. samo demokracijo in svobodo, marveč tudi vse komunistične voditelje. Stalin je prav takega tipa, kakor je bil neki krvoločni francoski grajščak, ki je začasa fevdalstva kraljeval v svoji okolici in dal vsakega moškega, ki je bil lepši od njega spraviti s poti. Ko ga je nekoč obiskal neki plemenitaš iz daljnega kraja, se mu je izrazil: "V mejah moje oblasti sva sarrto dva gospodarja. Jaz nad ljudmi, na? grujaki-petelin pa nad kurami." Podobno gospo- Pilot Brown se jo v trenutku, ko sc je prineova roka dotaknila ročaja sekire začel v spanj«' obračati in izgledalo jc, da se bo prebudil, kar je princa navdalo s silnim strahom.' Tfcaa lirovvp. se je kmalu umiril in mirno nadalje; val spatije. 1*0 je videl princ," kt je naglo pograbil sektro in jo dvisrtrt". , . . . . Nrknko istočasno jc mala opica Nkima hitela skozi vejevje dclj in delj skozi divjo džunglo proti severu in podila velikega čudnega ptiča, kar ji je bilo v veliko zabavo. S seboj je še vedno nosila palico in na koncil pismo, ki jfe bifo tako važno za Tarzana. Ra-kp lahko g« neumna opica i*$ut>i. Kaenktat jc čudni pffč ižgtnii izpred oči in naj se je" se ta'ko ozirala, nikjer' ga ni bilo. Nje»o pozornost jc pa naenkrat zopet vzbudilo pismo, ki ga je imela na koneti palice in* spomnila sc je, da ga ponese" Tarzanti. Toda v tem trenutku se je zopet zagledala v nena-vaderi prizor .-redi džungle. Da bi stvar bolje ogledala,'jc stopila r drevesa na tla in sc približala kolikor mogoče opyczni. i?e niktdi ni v svojem življenju videla tako čudnega belega človeka. Njegov pogled jo je navdat s sfrahoni. zato je še bolj opreznrf Hodila, kako vse lčpša je bila ona ženska poltg čifljiie&o iuota. Sobota, 9. aprila 1938 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Stran 3 KAKO POTEKA KAMPANJA? Cleveland je še vedno na vrhu. — Chicago je že na drugem mestu. — Pennsylvania se pripravlja z iznenade-njem. — Look out Cleveland! SESTAVLJAJO NOV ZAKON ZA TRlfKE IN B USE. Letošnja kampanjska borba je v polnem zamahu. Po prvi Polovici kampanje so kampanjski generali pregledali svoje postojanke in utrdbe in zdaj zopet Vodijo velike ofenzive na vseh svojih frontah. Nekateri kampanjski generali apelirajo na vso Ameriko, mislec, da jim bo ta pomagala. Bodi jim na uho povedano, da drugi ^aji skrbe zase in za svoje kampanjske! generale. Vsak se naj zanaša le na svojo pest v takih kampanjih. Tudi drugi kraji ta-■L Vsako okrožje naj stori v svoji okolici vse kar morfe. Vsak naj še vrši agitacija. Pridobivajte vse povsod nove naročnice, ker ti so, ki bodo odločili glavno zmago. y Kampanja je kakor igra, pri kateri se ne sme noben igralec zanašati, češ, bo že moj tovariš malo "šmiral", pa bomo zmagali, Glavno je, kake karte imaš sam v roki — to šteje! Zato v boj, da si naberete za končni obračun polno roko "asov", potem fantje i? dekleta jih bodo brisali eden drugemu pod nos in končno častno Žnagali. Apel za razširjenje katoliškega tiska pa ne velja samo kampanjskim kandidatom. Marveč vsem katoliškim Slovencem po Ameriki. Vsakemu čitatelju, vsakemu naročniku katoliškega časopisja. Vsak lahko nekaj štori za svoj katoliški časopis. Nihče naJ ne misli, to ni moja zadeva. Da, tudi tvoja zadeva je prav toliko, kakor je to zadeva drugih katoličanov. Ako se posamezni katoličan ne zanima za svoj katoliški tisk, se tudi celota ne zaniha- Iz posameznikov je celota in če so posamezniki brezbrižni in mrtvi, je tudi celota brezbrižna in mrtva. Zato kampanja za razširjenje katoliškega tiska ne bo popolna v toliko, kolikor ti kot Posameznik k temu ne boš prispeval s svojo aktivnostjo. Samo pomisli vsak, kolik-uspeh bi bil; če bi vsak le nekoliko storil v takih kampanjah! Recimo vsak naročnik bi skušal do-kiti vsaj enega novega naročnikia listu. Število čitateljev in naročnikov bi se podvojilo in glej s tem vred tudi miselnost katoliškega prepričanja, njegovega upliva in delokroga. S tem pridobite rekrute za katoliška društva, koliko bi jih pridobili potom Pisane besede nazaj k veri in cerkvi. Ali kedaj katoliški rojaki Mislite kaj o tem? — Ja, pa kako pa naj koga pridobim za list, po-rečete? Kako? Veste, sami se vam ne bodo prihajali ponujati v hišo, to je prav gotovo. Stopiti je treba včasih malo med svoje znance in prijatelje in tam agitirati za liste. Mnogi lista še sa-^i nimajo, mnogi, ki ga že imajo, bi ga morda naročili svojim domačim v stari kraj itd. Polje je neomejeno in prilika za tako agitacijo Vse okrog vas. Poskusite enkrat. Poskusite zdaj v tej kampanji, in če lie bote uspeli takoj prvi pot, poskušajte dvakrat trikrat, toliko časa, da bote dobili novega naročnika. Tem težje ^a bote dobili, temvečje veselje' bote imeli nad njim. , Zavedajmo se, da medtem, ko mi ne agitiramo za svoje katoliške liste, da prav takrat agitirajo nasprotniki za svojega, Ko-^Ufr'sti so baš letos od sile aktivni, vsak večer, vsako prosto minu-so na agitaciji. Ali smo mi tudi? Čigava krivda je, da je v hiši Mojega soseda morda komunistični ali socialistični list? Rečeš ^oja ne, jaz mu ga nisem usilil. Nei ti, ampak nekdo drugi, am-^ak, ko bi bil ti pred njim tam ukoreninil katoliški list, bi tam ne oilo danes nasprotnega lista. Pomisli vsak tudi to! Koncerti konca dobimo na vse to odgovor, da smo rni katoličani sami ki-ivi Za ves dobiček in vso zgubo na moči naše katoliške miselnosti med nami. Tako je in nič drugače. Zato ne iščimo izgovorov, kadar nas vabi k delu za katolištvo, posebno k agitaciji katoliškega t|ska. Ampak radi se odzivajmo, z dobro voljo in delajmo v tej kampanji, da čim bolj razširimo med naše ljudi katoliški dneVnik Alner. Slovenec". Te zadnje dni so se fronte naših agitatorjev tako le spremenile: v, MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111. je dobil te dni od: Mr. rank Ivanšek, Cicero, 111. 300 gl.; Mr. Jacob Tursich, Chicago, Wl. 250 gl.; Mrs. M. Kovec, Los Angeles, Calif. 250 gl.; Mr. Joseph ^tarsich, Calumet, Mich. 625 gl.; Mr. Fajfar sam je dobil te dni novo in 18 starih naročnin, kar da 5525 gl.; skupaj to pot 6950 Daljnih glasov. j Mr. ANTON GRDINA, Cleveland, Ohio, je dobil te dni od: rs- Johana Mohar, Sheboygan, Wis. 375 gl.; Mrs. Mary Grum, . 0rest City, Pa. 1375 gl.; Mr. John Prišel, Cleveland, Ohio, 4 nove ft 34 starih, kar da 12,850 gl.; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich. j^5 el-; Mr. John Dolčič, Girard, Ohio, 2 nove naročnini, 2500 gl.; j"8- Justina Paul, Lorain, Ohio 325 gl.; Mr. Jakob Resnik, Čle-Ohio 750 gl.; Mr. Frank Pancar, Vandling, Pa. 500 gl.; • Anton Grdina sam poslal 1 novo, kar da 2500 gl.; Mr. Frank Sjrabane, Pa. 250 gl.; Mr. Geo. Pavlešič, Ambridge, Pa. 250 ^ Mr. John Keržan, Ambridge, Pa. 250 gl,; Mr. John Sebat, anviUe, 111. 250 gl.; Mr. Frank Smole, Barberton, Ohio 500 gl.; *uPaj to pot 23,050 NADALJNIH GLASOV. , MR. ANTON JELENICH, Joliet, Illinois, je dobil od: Mr. seph Bregar, Standard, 111. 62 gl.; Mr. Anton Strukel, La Salle, IGOE IN PRYSTALSKI UPANJE REDNIH DEMOKRATOV Skupina, sestavljena iz senatorjev in poslancev zakonodajne zbornice države Illinois, ki ji je poverjena naloga, da napravi osnutek zakona, po katerem se bo uredil cestni promet s truki in busi. Ta komisija Bo vodila zadnje javno zasliševanje glede tega predmeta 19. aprila dopoldne v Springfieldu. Kdor ji želi poslati kaka priporočila, mora to storiti do 15. aprila, in jih nasloviti na Room 316, Capitol Bldg., Springfield, Illinois. 111. 625 gl.; Mr. Marko Bluth, Joliet, 111. 725 gl.; Mr. John Krama-rich, Joliet, 111. 125 gl.; skupaj to pot ima 1,562 NADALJNIH GLASOV. MR. MATHIAS KLUčEVŠEK, Johnstown, Pa. — Mr. Ma-thias KliiČevšek sam je poslal 1225 NADALJNIH GLASOV. MRS. AGNES MAHOVLICH, So. Chicago, 111. je poslala sama 150 NADALJNIH GLASOV. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Nadevani ohrovt Tri ali štiri glavice ohrovta očisti. Posamezne liste lepo odreži od štora in operi. Skuhaj jih v slanem kropu. Vro Zanimanje za primarne volitve, ki se vrše prihodnji torek dne 12. aprila te zadnje dni narašča z vso silo. Redna demokratska stranka ki je izbrala po temeljitem proučevanju svoje kandidate za letošnje volitve, je izbrala za dva važna uradfi, kakor je n. pr. urad zveznega senatorja in pa urad okrajnega sodnika, dva riajbolj preizkušena in zanesljiva dolgoletna javna uradnika v Illinoisu. Za zveznega senatorja, je redna demokratska stranka izbrala resnega in sposobnega kandidata dosedanjega di-striktnega" zveznega sodnika MICHAELA L. IGOE, katerega je imenoval kot zveznega sodnika sam preds. Franklin D. Roosevelt,radi njegove sposobnosti za tak urad. Bolj ognjevitega in sposobnega borca bi država Illinois ne mogla izbrati za urad zveznega se-fiatorja. Sodnik Igoe je bil dolgoletni ljudski zastopnik v illinoiški zakonodaji, katera je sprejela celo vrsto važnih zagonov in postav, ki jih je sodnik IGOE predlagal in pripravil Vot en najbolj veščih illi-pravriikov. Sodnik zemljo in čebulo. Posamezne liste ohrovta nadevaj z mesom, na koncih liste zapogni, da ne bo meso uhajalo. Ko si vse liste ohrovta nadevala, jih zloži v kozo in prilij malo vode, pokrij in duši približno pol ure. Sedaj ohrovt zloži v skledo in zabeli z drobtinami, ki si jih na sirovem maslu za-rumenila. Daš kot samostojno jed na mizo. . .—o-- Krompir s sirom Štiri velike krompirje zreži na tanke rezine in jih osoli. Lončeno posodo pa namaži s sirovim maslom, posipaj jo z nastrganim sirOm" in obloži dno s krompirjevimi rezinami. Na krompir pa naloži rezine krhkega dobrega domače- se je za demokratsko stranko vedno živo zanimal za to naj demokratski volilci tega ne. pozabijo na dan primarnih volitev. Drugo najvažnejši urad je urad okrajnega sodnika v Cook. Na stolici okrajne sodni- naj samo 10 minut. Nato o- MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo, je dobila te dni hrovt ocedi, polij z mrzlo vo- od: Mrs; Katarine Cesar, San Francisco, Calif. 750 gl.; Mrs. Ma- do (jeni rta Sito, da se voda ry Kotze, Walkerville, Mont. 375 gl.; Mrs. Meglen sama poslala 1 odteče. Med tem pa zmelji na novo in 18 starih naročnin, kar da 9025 gl.; Mr. Frank Strajnar, strojčku 1 funt kuhanega ali Kent, Pa. 100 gl.; Mr. Anton Anžlovar, Brooklyn, N. Y. 250 gl.; r.ečsnega mesa (ali vsakega Mrs. A. Plaveč, Rentori, Washington,.250 gl.; Mr. Anton Skiff, polovico). l2no žemljo namoči Aspen, Colo. 250 gl.; Mrs. Frances Vovko, Blaine, Ohio 125 gl.; v vodi in dobro ožmi. Pre'Pra"' noiSkih Mrs. Theresa Zakraj'sek, Pueblo, Čolo. 100 gl. ; Mr, John Udovich, ži na masti tudi žlico čebule. uqqE je aktiven demokrat'"ki Pueblo, Colo. 250 gl.; Mrs. Martin Težak, Creste Butte, Colo. 1000 Sedaj zmešaj zmleto meso, j gl.; Mr. George Pavlakovičh, Denver, Colo. 18 starih naročnin, kar da 6875 gl.; Mrs. Ursula Ivšek, Rock Springs, Wyo. 500 gl.; skupaj to pot 19,850 NADALJNIH GLASOV. REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn, je dobil od: Mr. Jos. Šuštaršič, -Calumet, Mich. 500 gl.; Mrs. J. Kastelic in Mrs. Ant. Nemgar, Eveleth, Minn. 687 gl.; Mrs. Katarina Koche-var, Greaney, Minn. 250 gl.; Mrs. Angela Schneller, Virginia, Minn. 250 gl.; Mr. Frank Laurich, Chisholm, Minn. 687 gl.; Mr. Jos. J. Peshell, Ely, Minn. 750 gl.; Mrs. Frank Ulchar, Gilbert, Minn. 1 novo in staro naročnino, kar da 750 gl.; Mr. Frank Pe-tach, Sauk Rapids, Minn. 250 gl.; skupaj to pot dobi 4,124 NADALJNIH GLASOV. Kandidatje se nahajajo v sledečih pozicijah': MR. ANTON GRDINA, Cleveland, Ohio.........................159,975 glasov MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111....................................120,916 " MR. ANTON JELENICH, Joliet, 111................................115,687 " MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo................103,065 " REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn............. 76,949 " Mit MATHIAS KLUČEVŠEK, Johnstown, Pa.......... 33,045 " MRS. AGNES MAHOVLICH, So. Chicago, 111...........'.. 7,500 " REV. JOHN SHOLAR, Duluth, Minn.............................. 3,750 " KDO BO NA VRHU V PRIHODNJEM POROČILU. V PENNS YLV ANI JI SE PRIPRAVLJA NEVIHTA. LOOK OUT KANDIDATJE! je je potrebno, da sedi sposoben, pravičen in delaven sodnik. Redna demokratska stranka je izbrala kandidata za ta urad v osebi dosedanjega o-krožnega sodnika JOHNA PRYSTALSKI, rodom Poljak. John Prystalski je sin revnih poljskih staršev. Kot sedem letni deček je prišel v Ameriko iz Poljske. Boril se je z velikimi težavami kot sin revne poljske družine. Toda želja po napredku ga je gnala skozi šole, dovršil je z odliko pravne študije in postal Odvetnik. Tu je kmalu pokazal svoje zmožnosti. Bil je več let pomožni mestni pravnik. Leta 1930 je bil izvoljen za okrožnega sodnika, kjer deluje točno/ nepristransko iii pošteno. Spoznavši v njem sposobno in primerno osebo za urad okrajnega sodnika, ga je redna demokratska, stranka izbrala po svojih zastopnikih za kandidata za okrajnega sodnika. Sodnik PRYSTALSKI je primerna oseba za omenjeni urad in se volilcem priporoča. Volite pa tudi vse druge kandidate,, ki jih priporoča redna demokratska stranka. Ne dajte se begati. Bodite lojalni svoji redni demokratski stranki. Volite za kandidate, katere je redna stranka odbrala in jih vam priporoča po temeljitem proučevanju. Dobite gotovo sample balot redne demokratske stranke in volite po njenem priporočilu. Redna demokratska stranka (Ogl.) peteršilja in štiri sprane in sesekljane sardele. Vse to malo poduši, nato dodaj pretlačeno špinačo, malo popopraj in prilij štiri žlice juhe. Ko je vse skupaj malo prevrelo, je špi-nača gctpva. Daš z žemljami, opečenemi na olju, na mizo. -o- Kiprik iz palačink Speci šest do osem palačink. Pečene zreži na drobne rezan-, ... , , , , ce. Mešaj, da narase, štiri ru-ga Sira:. ^N,at0.da:,_ PJ!S menjake, tri unče sirovega ma sla in tri unče sladkorja v pra- ZA NAŠE GOSPODINJE krompirjevih rezin in nato spet sir. Zadnja plast naj bo iz krompirja. Po vrhu pa potresi z nastrganim sirom, po-kapaj z raztopljenim maslom in limoninim sokom. Peci % ure v pečici. Kako spraviš zimsko obleko namreč ne prenesejo in tako gpinača na italijanski način nn^tiVrat sp 7g unfr etttfd»er atti4fr»tog dtiamjHttL ^DumtttftmiiflttoiiMvofljorsni ®Itfcm>treInTaun$ Sfkmkfts mH Um OmtftM ftti* uit fin«« 9u r» Kt apt nv>ts S«»rcr» - - —, - w>*!t©im v" sr** tw d štel n O kt *Qraj vidimo v pomanjšani <*liki Klasovnico, kakor&no bo dobilo v ro-°dQhri. J8ko prebivalstvo prihodnjo nedeljo. Besedilo na njej se glasj: Ali JlC" ^ruiitiLV Avstrije ^ Nm.čuo, izvršeno 13. marca 1938. m ah U t za hst0 »»šega Fuhrerja Adplia Hitlerja? ~ Ja - Nem. - .Krof h velikost wSerWVew A®«® velikost (Jajnp* Vonja po naftalinu, kakor tu- bila prejedena ter s tem delno di po tiskarskem črnilu molji ali celo popolnoma uničena. SAMO 7 D tff če potujete na ekspresnih parnikih: BREMEN • EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamČi udobno potovanje do Ljubljane. Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki: COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK Izborne žcleznišice zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence inobfekovalce. c Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. Randolph Street, Chicago, Illinois HAMBVKti-AMKBlCAN LINE NORTH GERMAN LLOYD NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem' našim naročnikom in vsem rojakom Slovencem v Kansas Cityu, Kans., sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naš list rojak Mr. Joseph Kcstelec, kateri je pooblaščen, da sprejema naročnino za liste "Amerikanski Slovenec" in za mesečnik "Novi Svet", kakor tudi za oglase obeh imenovanih listov. Prodaja.tudi knjige naše knjigarne in sploh vse kar v zvezi z našim podjetjem. Našim naročnikom in se rojakom ga toplo priporočamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo , širiti katoliški tisk med naše rojake. Uprava "Am. Slovenca" in "Novi Svet". STAROST PRAČLOVEKA Znanost se že dalj časa trudi, da bi dognala, kako star je bil pračlovek. To skušajo učenjaki dognati na podlagi anatomskih znakov izkopanih okostij. Najbolj raziskujejo zobe izkopanih okostnjakov. endar je treba dodati, da so taka raziskavanja precej nezanesljiva, ker so zobje v oredzgodovinski dobi najbrž precej bolj trpeli kakor dandanes, zaradi česar so Se mno-10 hitreje izrabili. Saj še dandanes lahko opažamo, da se -'.obje eskimskih žensk močno -»brabijo, ker morajo Eskimke za obleko potrebno kožuhovi- 0 poprej dobro prežvečiti in ^grizti preden jO začno šivati. Učenjak Vallon je sedaj iznašel nov način, kako Se da pri kakem okostnjaku preceniti njegova starost. Začel je namreč opazovati šive človeške lobanje. Čim bolj je tak šiv na 'obanji okostenel, tem starej- 1 je bil človek. Tako je raziskal 173 lobanj pračloveka. In je tako dognal, da nobeden teh pračlovekov ni bil 80 ali 70 let star, da so le redki dosegli starost 50 let in da jfe oovprečno pračlovek dočakal !e 35 let starosti. Sicer pa še dandanes vele, da en človeški rod — generacija — traja le "30 do 40 let. 23 LET IZkUŠNJE Pregleduje oži in predpisuje ožafa DR JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 St>. ft«lilaiid Avenue Tel. Canal 0523 C met ne ure vsaV da* od 9. rjutraj do 8:30 zvečer. :< V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI našega ljubega moža in očeta, Joseph Drašler, Sr. ' Na 11. aprila bo eno leto, kar je nas zapustil mož in dobri, oče k počitku Gospodovem. Ravno ob tej priliki ko praznujemo velikonočne praznike, ko je ravno Vstajenje Gospoda Jezusa Kristusa, mi žalujiči molimo in prosimo ob Vašem mrzlem grobu in spominjamo se Vas ravno ob teh praznikih, da je, dragi oče naš, tudi za Vas Vstajenje. Leto dni grob vas krije, Rešili ste se trpljenja, Naj vam rajsko solnce sije; Z Bogom, dragi mož in oče ■ ■ do Vstajenja. Žalujoči ostali: FRANČlŠkA DRAŠLER, soproga; JOSEPH L. JR., FRANK, GABRIEL in WILLIAM, sinovi; FRANCES YOUNG, hči. — V stari domovini: JANEZ, FRANK in KAROL, bratje; JERICA*CERK ' in MARIJA KOS, sestri. North Chicago, JlLf 9..aprila, 1938. Stran 4 ^.MEEHRANSKi SLOVENEC' ■—w II III I III IN Sobota, 9. aprila, 1938 ROMAN i—» Spisala B. Orczy Prevedel Paulua j ZDRAVSTVO "Nikar ne govori!" je dejal Blakeney malomarno. "Ni kaj odpuščati. Le pozabiti se ne sme to in ono. Na primer dolžnost, ki jo imaš do članov lige, pokorščino, ki si jo prisegel/čast, ki si jo moraš ohraniti — ior sem bil, Perona zame pome- asto zmeden, cy! O da bi ti cut 1, ki m .1» Percy se je smejal, brezbrižno ravnodušno, kakor se je smejal vsikdar, če je hotel svoje prave občutke in misli skriti nepoklicanim ljudem ali pa celo lastnim prijateljem. "E-hm takih reči jaz prav nič ne razumem ! Saj si sam dejal, da ne vem, kaj je ljubezen. V tem oziru imam polževo kri —. Pa vsaj to mi moraš priznati, da besedo držim. Ali ti nisem sinoči obljubil, da bom skrbel za gospodično Lange? Mislil sem si, da bodo prišli po njo, v trenutku, ko sem čul tvojo povest. Upal sem, da pridem še pred Heronom v njeno stanovanje. Pa na vso nesrečo sem bil za malo manj ko pol ure prepozen. Gospodična Lange je v ječi, Armand! Pa zakaj bi meni ne zaupal še dalje—? Ali nismo uspeli, jaz in moji prijatelji že v težavnejših prilikah ? Ne boj se! Nič hudega ne bodo storili njej!" je dejal s poudarkom. "Besedo ti dam na to! Le za vabo jo potrebujejo. Tebe hočejo imeti, tebe z njeno pomočjo. Ti pa bi naj bil vaba, da ujamejo mene —. Zaupaj meni, Armand! Veliko zahtevam, vem. Kajti zaupati mi moraš, kar ti je najdražje na svetu. In slepo me boš moral ubogati! Če ne —, ne bom mogel izpolniti dane besede." "Kaj hočeš da naj storim?" "Najprvo, da odideš nemudoma ven iz Pariza. Tukaj v mestu je vsak trenutek, nevaren — o ne za tebe!" je ustavil Ar-manda, ki je hotel ugovarjati. "Ne za tebe, nevaren je za druge — in za naše načrte." "Ai >ak — kako naj odidem iz Pariza, ko pa je ona —!" "— pod mojim varstvom!" ga je Percy mirno prekinil. "Ne bo tako strašno ežko! Beži beži!" mu je prijazno položil roko na ramo. "Prepričal se boš, da nisem tak krut brezsrčnež —! Pa saj veš, da moram misliti tudi na tovariše, da moram skrbeti za njihovo varnost. In za otroka. Zaenkrat te v St. Germain ne bom poslal. Pojdi doli v pritličje. Tam boš našel sveženj preproste delavske obleke. Vidim namreč, da si najbrž izgubil sveženj, ki si ga sinoči vzel seboj. V škatli poleg obleke boš našel tudi izkaznice. Vzemi sveženj z obleko ter izkaznico, ki odgovarja tvoji vlogi, pa odidi takoj k vratom La Valette. Si razumel —?" "Da da!" je pritrjeval Armand vneto. "Foulkesu in Dewhurstu naj se pridružim. To mi hočeš naročiti, kajne?" "Da! Našel ju boš pri kanalu. Premog prekladata. Poskusi da dobiš ugodno priliko in povej jima, naj gre Dewhurst takoj v St. Germain mesto tebe. Ti pa ostani pri Andreju." "Razumem! — Ampak, kako bo lord Dewhurst našel St. Germain in Hasting-sa?" "Zanj se ti nikar ne boj! Šel bo, kamor ga pošljem in našel bo svojo pot.- Ti le stori, kar tebi naročam, pa pusti Antona, da sam zase skrbi! Sedaj pa," je nadaljeval resnobno, "glej da izgineš iz Pariza! Čimpreje, tem bolje za nas vse! Kakor si čul, te pošiljam k vratom La Valette. Ni daleč. Blizu mene boš. Počakaj trdo pri vratih uro po solnčnem za-padu. Skušal bom, da ti prinesem novic od gospodične Lange — Armand ni zinil. Pri vsaki Percyjevi besedi ga je bilo huje sram. Zavedal se je, kako malo se mu sme zaupati, kako nevreden je nesebične Percyjeve skrbljivosti. Zahvaliti se mu je hotel. Pa beseda mu je zamrla na ustih. Čutil je da bi zahvala ne bila na mestu. Angleži ne poznajo ali nočejo poznati čuvstev, je premišljeval. In tale njegov svak je bil v zadevah srca res prave polževe krvi. Sam je bil seve čisto drugačen. Francoska kri se je pretakala po njegovih žilah. Občutljivih živcev je bil, živahne domišljije čuvstven. Občudoval je svojega vodjo, obenem pa bi bil dal življenje za Ivanko. Kako rad bi bil ravnodušen in malomaren, kako rad bi se bil šalil, kakor sta se Andrej in lord Anton sinoči šalila in se veselila nevarnega posla —. Toda kako naj bo ravnodušen, kako naj bo dobre volje in naj se smeji, ko pa je bilo njegovo srce polno ljubezni do Ivanke, polno skrbi za njeno varnost —! Videl je, da se Percy zabava na njegov račun. Njegove oči so bile tako hudomušne —! Sram ga je bilo, skušal se je otresti nemira, trudil se je, da bi kazal ravnoduš-nost in brezbnžimgt, pa vMjub vsemu mu je iz oči in ok'u $ gledal strah za Ivanko; mu je govorj:> ila, nema prošnja, • mu Percy pomaga. "Dal sem ti besedo, Armand," mu je rekel kakor v odgovor na njegovo nemo prošnjo. "Ali nočeš tudi ti meni zaupati, kakor mi zaupajo drugi —?" In nato se je mahoma spet spremenil v resnobnega, pokorščine vajenega vodjo. Pokazal je na zemljevil in rekel: "Ne pozabi na vrata La Valette in na pot h kanalu! Poišči Foulkesa kakor hitro moreš in pošlji Toneta v St. Germain, ti pa počakaj do noči pri vratih na moje novice o gospodični Lange!" "Bog ti povrni, Percy!" je dejal Ar-ijiand vneto. "In — z Bogom!" "Z Bogom, prijatelj! Brž se preobleči in glej, da v četrt uri odideš odtod!" Spremljal je Armanda do vrat in jih zaprl za njim. Stopil je k oknu in ga odprl. Malomarnost in dobra volja sta izginila iz njegovega obraza, negotovost in nemir sta mu zaorala globoko brazdo na čelo, bridek vzdih, poln nevolje in razočaranja, se mu je izvil iz prsi —. (Dalje prih.) m^yj ^I^J^^p je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, mmamammmmmtmmmm Chicago, Illinois NEVARNE BOLEZNI SREDNJIH LET Številni listi ugotavljajo, da reši zdravniška vecla vsako leto okrog 800,000 človeških življenj, ki bi bila še ob začetku tega stoletja zapisana smrti. Do tega zaključka je prišel glavni zdravnik zvezne zdravstvene službe, dr. Thomas Parran. Mož ugotavlja pred vsem, da je umrljivost od 1. 1900., ko je znašala še 17.6 na tisoč prebivalcev, padla na 10.9 v predlanskem letu. Kakor se kaže tudi v drugih deželah, je cela vrsta bolezni, ki so nekoč na veliko ugonabljale človeštvo, izgubila mnogo u-činkovitositi. Davica, koliki, črevesna vnetja, legar, škrla-tinka in jetika, ki so leta 1900 zahtevale še nad 400 smrtnih žrtev na vsakih 100,000 prebivalcev,zahtevajo danes manj nego 300 žrtev na isto število ljudi. Poseben uspeh je imela borba proti otroškim boleznim. Črne koze, ki spadajo tudi sem, so 1. 1900. izkazovale umrljivost 1.9. na 100,000 ljudi, danes pa manj nego 0.1. Za pljučnico in influenco se je umrljivost znišala v istem razdobju od 203.4 na 104 za vsakih 100,000 prebivalcev. Samo za pet skupin bolezni se je umrljivost znižala za 410.-000 oseb. Nasprotno pa ugotavlja dr. Parran, da umrljivost za bolezni srednjih in starih let čedalje bolj narašča. Tako so ra- kasta obolenja imela 1. 1900. umrljivost 63., 1. 1935. pa 107.9, srčne bolezni 1. 1900. 132.1, 1935. 213.1. To je pojav, ki ga v ostalem opazujejo tudi v drugih deželah. Kot Američan mora dr. Parran prišteti še eno "bolezen odraslih", namreč avtomobilske nezgode, ki so 1. 1900. zahtevale 0 smrtnih žrtev na 100,-000 prebivalcev, 1935 pa 28.2. Iz svojih številk izvaja vodja zvezne zdravstvene službe, da se mora zdravniška veda danes, v nasprotju s položajem ob prelomu stoletja,obrniti pred vsem proti boleznim zrelih let, ne toliko proti otroškim boleznim. V toliko so se problemi zdravstvenega skrbstva v tretjini stoletja spremenili. Pisano polje J. M. Trunk PAR ZDRAVNIŠKIH Antipatija mnogih pacientov zoper zdravnike bolniških blagajn izvira iz tega, da se ti Buknilo je na dan. Večkrat sem že zapisal, da so edini pravi avstrijski pa-triotje le zavedni koroški Slovenci, pri dr.ugih je vse bolj neki "šajn$te|tttaj se je razvilo. Težko, di bi se kaj izpre-menilo, ko se je tako izpreme-nilo. ' Nekaj slabih poizkusov je bilo, zdaj je zajel val vse. Za četrt ure so na Dunaju zvonili, ko je prišel Hitler, in bržkone zvonili povsod. Sicer moramo pri sodbi o zvonenju biti zelo previdni, ker mnogokrat smo pač morali zvoniti, ko smo jokali. Morda je jokal kak zvon med koroškimi Slovenci, kje drugje težko. Kako je tostran Karavank ? Hitler se ne bo ustavil, ustavil ga pa, tudi ne bo lahko kdo. Kako je tostran Karavank,, o tem še nisem videl vesti, ko to zdravniki ne .zanimajo samo j pišem, pač pa sem že pred za ugotovitev bolezni, temveč | meseci pouzel iz nekega pisma tudi za ugotovitev zdravja. — iz slovenskih krogov in prav tam doli iz Dolenjskega, da Srbom nočejo plačati nobenih davkov, ker upajo, da bodo itak kmalu prišli pod Nemca. Upajo, prosim, ne mq^da, da se bojijo. To naj za danes zadostuje. Medicinske -znanosti se ne moreš naučiti,, vendar pa jo lahko pozabiš. — POSLUŠAJTE Folklore Radio Program Every Sunday from 1 to 2 P. M. Station WWAE — 1200 kilocycles Velikonočne razglednice tiskane v slovenskem jeziku imamo v zalogi: VELIKE RAZGLEDNICE z lepimi slikami, s slovenskim pozdravom v kuvertah stanejo komad po............................................10 centov MALE RAZGLEDNICE v obliki dopisnic, pa stanejo po 5 centov komad, ducat pa--.40c -if -'M Naročila sprejema: : f Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois DVA KRASNA PREDMETA Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije. Ta-le krasni oltarček, ki f?a vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine. Cena $2.00 — V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom. "GOD BLESS OUR HOME" To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe. Cena 75c Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois Ruska zagonetka. Kdo more izvedeti pri procesih pravo in golo resnico? Sodba se ravna po simpatijah, po strankarski opredeljenosti, ko ni mogoče dognati vse resnice. Morda bo resnično doj-no: Buharin, Rykoff, Yagoda Rakovsky..to so glavni obtoženci. Krasna ruska imena, pa noben ni pravi Rus. Nič antisemitizma. Dalje utegne biti res, da so hoteli Rusijo ali ko se Rusije prodati. Kaj so to-raj, ako to res? Rebeli? Ne. Rebel je, kdor se ustavlja kaki vladi, ampak rebel je lahko na pravem. Rebeli so bili naši amerikanski revolucionarji, in v Španiji so zdaj rebeli na obeh straneh. Amerikanci pa niso bili izdajalci, in v Španiji ni izdajalcev. Izdajalec je, kdor hoče domovino nrodati za lasten dobiček, in to se očita tem ruskim (?) obtožencem. Ako so res izdajalci, se prikaže proces v popolnoma drugi luči, in če izgubijo glave, to zaslužijo, sentimentalnost, da so bili "stari revolucionarji", ni na mestu. Tudi rebel lahko zapade smrtni kazni. Trojna okoliščina je merodajna. Ako je bil rebel na krivem, ni treba o njem nobenih besed. Ako pa ie zastopal povsem pravično stvar zoper očitno krivico, je pa rabil in se posluževal nemoralnih sredstev, umora, po- žiganje enako za njega dejano, dobil je, kar je zaslužil. Če pa zastopa rebel povsem pravično stvar zcper nasilno krivico, in zapade smrti, P0' tem stopi njegova zadeva v popolnoma drugačno luč. Svet ne razločuje preveč natančno, posebno, ako rebel uspe, ampak navadno vsaj svet postavlja sijajne spomenike takim rebelom, ki so uspeli, pa ob enem zastopali tudi dobro in pravično stvar zoper nasilstvo. V "osvobojenih" deželah imamo vse polno takih in mestoma krasnih spomenikov tatom rebelom. Tako moremo soditi sicer le mi ljudje, se pa moremo pri tem tudi motiti, rebel-stvo pa more soditi povsem pravilno le višji sodnik. ^ vsak junak, ko se mu postavi kak spomenik. Izdajalcem P3 niti svet ne postavlja sporne-nikov, Efijalt bo imel na čelu pečat izdajalca za vedno, in Raffel, ki je izdal Andreja Hoferja, bo predmet zaničeva_ nja, dokler bo kak Tirolec Prl življenju. Ako je gotovo, da so Buharin, Rykoff, Yagoda, Rakovsky izdajice ruske domovine, s° prejeli kar izdajica zasluži. * Iveri. Višinski je bil silno hud P1'1 procesu v Moskvi. Imajo me" seboj. O Jagodu je rekel, da je "ruski Capone". Prosveta ima., da je dejal: "Take zločince, ki morijo in ugrabljaJ0' lahko trpi Amerika, amV^ Rusija ni Amerika". V angle' škem listu pa stoji: "-buJ Russia is — thanks God —Jlot America". Dlako cepiš. N^ vo. Res čudno bi bilo, ko ateist rekel "thanks God/ fraze morda n(i mogel obit'1' in vsaj v Prosveti tega ni-než, ki loviš take muhe. ŠIRITE AMER. SLOVELA HEMEROIDI oPo- Zarsdi noprilike krvavečih hemeroido* .jt rahljajte Pylo-Salv ; to čudovito mazil" r^o-boleče srbenje, vleče skupaj, uklažuje mapra ozdraviti mnoge vrste hemeroidoy Pylo-Salv je izdelana od ntkepra lckarns""^ je pripravljena v tubi s posebno cevjo.