Dopisi. Iz Ormoža. (Novo društ^o). Da se budi in širi narodna zavest in razni posebno pa gospodarski nauk in omika med slovenskim ljudstvom ormoškega okraja, da se braniju uarodae ia vse druge pra^ice omenjenega Ijudst7a in pospešujejo materijalne in duševne koristi jego^e, sklenoli so ormožki rodoljubi osno^ati 7 ta namen katoličko slo^ensko političko društ^o 7 Ormoži z imenom nSloga". Po8ebno potrebno postalo je po^aod tako društ^o 7 aedanjem 8aau, ko se političko ži^ljenje mo8no razvija in 7 7se kioge prebi^alst^a sega. Zavesti se mora toraj kmet s^ojega političkega stališ8a, da potena značajno braui 87oje pra^o. Raz7ide7ai to potrebo, predložili so rodoljubi ormoaki pra^ila sla^nej c. k. nameatniji gračkej ter dobili od sl. c. k. okrajnega gla^aistva ptujskega 23. t. m. slede8i odgo^or 7 s I ovenskem jeziku: br. 9222. Gospodu dr. Ivanu Geršak-u, c. kr. notarju kot nadstojniku odbora za 78tano7ite7 katoIi8kega slo^enskega političkega društ^a nSlogeu 7 Ormoži! Gospod naniestnik so me z dopisom 7. t. m. br. 10103 pooblastili gospodu nadstojuiku 78tano7iteljskega odhora naznaniti, da 7stanovite7 katoličkega slo^enskega političkega društva ,,Slogeu 7 Ornioži na podlagi predloženih pravil ni prepo7edana. C. kr. okrajno gla^aist^o 7 Ptuji dne 14. juiija 1880. C. kr. okrajui glavar: Tra»t7etter m. p. — Kmalu sklical b<> se 7 Ormož zbor, da se društ70 konstituira Zategadelj opozorujemo 7že naprej ljudstvo oruiožkega okraja, da ae tega 7ele7ažnega mu društ^a krepko oklene! Iz Trsta. (Za7aro7alnica) tudi na Štajerskem znana nRmnioue adriatica di sicnrta, obbajala je dne 21. jul. t. 1. S7oj občni zbor. Pri tej piihki je se zopet spozualo, da ovi za^od ledno napreduje vkljub temu, da je 7eliko zavarovalnic, ki diuga drugej napotkov in opovir delajo. Riu- nione adriatica obstaja uže 42 let iu je 7 teku tega 8aaa izplačala 90 milijono^ goldinarjev za^aro7anš8ine. Reser^ni fond ima 23 milijonov založenih. Delničarjem se izplača od lauskega dobička 36 fl. na 7aako delnico. Zadnji čas je 8e društ^u posrečilo v Dalmaciji pridobiti zavarovanje cerk^enih poslopij. Vae tamošnje akofije obiakal je društ7eni inšpektor g. M. Simettinger z 7elikim uapebom. Tega ima zah^aliti iz7istnim priporočbam milo8tljivib knezoakofo^ Mariborskega, Graakega in Celo^akega. Iz Frauheima ali Frama. (Še nekaj dodatko7 k nesreči) dne 18. jul. t. 1. naj obja^i pri nas mnogo čislani ,,Slov. Gospodar!1' To6a je padala 3/4 uie debela kakor lešniki, orebi, kokošja in gosiuja jajca. V višjih legah sipalo je ae yečji led. V Rancah je tehtala po 1 stari funt. Pričela je pri 87. Avibu na 7isokem Poborji. Pobito je na hribih 7se, kar je bilo zeleno. Grozni nali^ je spla^il nji^e s krompirjem 7red 7 nižave. Toča je prebiia slamnate in ciglene strebe. V nekej biai 80 se ljudje pod mizo skrili. V Framu samem na- | stala je silna po^odenj. Potrgalo je 5 inosto^ in 4 br7i. Dero6a 7oda je tržaško 7eliko cesto pieplavila in se potem razlila po najlepšib njivab ' pioti jnžnej železnioi pri Račah. Mlinar Erajnc | in njegovi so komaj smrti vsli, ker je voda 7 bišo , pridrla. Cela fara frajbamska je zadeta, najbolj oni prebivalci, ki stanujejo 7 hribo^item in goratem delu župnije. Tukaj je se bati lakote. Fara šteje 92 kmeto7 in polkmeto7, 127 želarje? in ko61jarje7, 115 7ini6arje7 in oferje7, skup 1987 dua. Par dni poznej t. j. 21. jul. udarila je strela 7 hišo Podkrižniko7o 7 Rančah. Pogorela je biša in 7ea živež! Iz Šmarijske okolice. (Letino) bodemo brž8a8 imeli prej slabo nego dobro. Osobito po našib goricah ali 7inogradih nam kaj slabo kaže. Dne 21, maja nam je naredila slana 7eliko skode. Ear je ostalo, to pa je to8a dne 21. jul. pobraia. Mnogim je paeuico in 07e8 omlatila, koruzo in druge pridelke grozno zasekala. Vinogradi so kar suhi ostali. Ne^ihta je pritiskavala tako silo^ito, da je hrame podirala, drevje lauiala. Še stan ljudje kaj enakega ne pomnijo. N srečneži 7zdihujejo in stokajo, kaj bodemo jedli, s čiru da^ke plauali, katcrih je povsod do7nlj. Tudi to naiu dela 7eliko težavo, da so sejnii prepo^edani in tako ae uienje do denaijev inoremo! Iz Šaleške doline. (Nosreče). Blagegačasa žet7e se je vže zdavnej uaš kmeti8 veselil, da mu bo dolgo zaželeno žito, rž in lepo ruraena paenica trud in delo obilo poplačala. Ali člo^ek obrača, Bog pa obrue. Dne 20. t. m. je po mnogih krajih, zlasti vinogradih in polji, to8a hudo potoikla. In zopet 21. t. m. biia je tako huda deže^na ue^ihta, da je po mnogih krajih celo kozolce podiralo in die7je ru^alo. Samo ob sebi se ume, koliko je zlasti tuišica in diugo žito 7 tej hudej 7ibainej deževnej plohi trpelo. Ena neareča je redko sama. Zadela nas je še druga nesre8a to pa na naših 7rtib, uamre8 gosenice, manjae od rženega zrna. Teh vae mrgoli in pleže po zelji in perje do golih reber požira. Zaporedoma na8 torej nesreSe obiskujejo, čemur pa ni čuda, ako pomialimo, kako ljudje dobrega Boga vaak dan žalijo. Pregrehe se množijo pri nas, 0 kakoranib prej ni bilo čuti. Ni dolgo tega, kar so 3 ne81o7eške matere 87oje lastue otroke usmrtile ter sebi greb in drugim nesrečo nakopale. St. Iz Rogatca. Skoro jie^erjetno je, kako so nekateri ljudje suro^i. V Žetalah je na primer dne 18. t. m. nekdo pi^ca obesil za noge pred mesnico, kakor to stori meaar s teletom. Hotel ga je zaklati, ako bi si ne bil ži^ljenja odkupil. Moral mu je obljubiti 7ao ži^ino iz s^ojega hle^a. Le ae potem, ko je siromak to obljubil, spustil je suro^ež človeka iz tele8jih vislic. Sedaj ga drži sodnija pod ključem, da 7 kajhi premialjuje 87ojo turško suro7ost! — Neda^no je se 7 Rogatci obesil sicer priden tka^ec, ker ga je baje sneha zaniče^ala, 8eaar pa on prenašati ni mogel. Vendar je mogo8e, da je straano misel: aam sebe umoriti, 7 grozno djanje dognala huda to8a, ki mu je 7es pridelek pobila. Se 7e, da ga niso mogli po kračanski navadi pokopati. Pogreb je torej bil, kakor da bi kakšnega mačka pokapali. Bog nas varuj samomorskih mialij!